259. štev: , »Simi 6 mmeMmiUk • V Ljubljani, ponedeljek dne 16. septembra 1912 mnrrrTVT n Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev.’ jr '> ?DANa izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. url zjutraj; v ponedeljkih pa 06 «. url zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v*" upravniStvu mesečn;) K 1*20, z dostavljanjem na ■dom K 1*50; s poSto oelolotno K 20*—, polletno K 10-—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 170. —’ Za inozemstvo celoletno K 30-—•. — Naročnina se' pošilja upravništvu. r» i*R Telefon številka 118. Kvaražugoni. (K nadomestnim deželnozborskim volitvam v Ljubljani.) Jovan Koseski, svoje dni do neba poveličevan pesnik siovenski, je skoval gorenjo besedo, ki naj označuje ljudi, kateri žugajo, prete kvaro, škodo. — Fran pl. Šuklje, bivši deželni glavar vojvodine Kranjske in svoje dni do neba poveličevan politik slovenski, je segel ob neki priliki v bogato zalogo Koseskega skovank ter je z grmečim glasom vrgel liberalcem, svojim aekdanjim zaveznikom, kvaražugone v obraz, hoteč s tem uničujoče označiti njih »pogubno politiko«. Tisti čas, ko so se Koseskega poetični kvaražugoni pomladili in popolitičarili v Šuklje-tovih vrstah, je Fran pl. Šuklje. zobal rumeno pšeničico iz klerikalnih jasli. Komaj pa je bila beseda izrečena in vržena liberalcem na nezgodne glave, že so se jasli z rumeno pšeničico izpodmaknile od Šukljetovih lačnih ust, da je moral trpeti prave Tantalove muke in je bil prisiljen svojim novim klerikalnim zaveznikom zapeti žalostno varianto narodne pesmi: »Adijo, pa zdravi ostanite!« Šukljetu, užaljenemu .levu, niso solze slovesa zamorile pevajočega glasu, nego šel je na svoj Kamen, sedel za mizo, in napisal celo dolgo pesem prokletstva, naslovljeno na vladajočo večino deželnega zbora. Ta pesem obsodbe se imenuje s pravim imenom »Deželni zbor kranjski in deželne finance«, krajše bi ji rekli: »Kranjski kvaražugoni.« Prva pušica torej, ki jo je Šuklje izprožil s svojega politiškega loka, ni zadela svojega j&motra; pač pa je druga, otrovana z žolčem zvijačnega politika, zadela naslovljence naravnost V srce: kvaražugoni sedaj tako globoko in čvrsto Jiče v klerikalcih, da ni mogoče bolhe iztepsfi iz kožuha! Kdor pozna Šnkljetov smeh, ta mora reči, $a je njega škodoželjnost opravičena in njega 'sarkazem utemeljen . . . Suklje gotovo ni naša simpatija in tudi nikoli ne bo, čeprav v tem hipu pozoblje vse klerikalce s kostmi in kitami vred. Dasi }e politika Nestalna, vendar moremo ceniti samo tistega jfnoža, ki ostane zvest svojim nazorom in ki v {politiki ne išče vedno le — samega sebe. V tem primeru pa moramo reči, da smo s pl, Šukljetom pnih misli. Dete je krstil s pravim imenom, Cernu bi mu mi izbirali drugo ime?! Kvaražugoni ostanejo kvaražugoni tja od Šukljetovega kumova-nja pa vse do konca dni! Ni treba nič dopovedovanja in dokazovanja, da uverimo svoje čitatelje o tem, kaki kvarljivci, egoisti in nestrpneži so klerikalci. Njih dejanja govore! Ljubljančani že čutijo okovano peto klerikalnih nasilnosti, čutili jo bodo le bolj, ko bo treba novemu cestnemu zakonu mašiti globoko dno, ki bo pilo kri in mozeg ljubljanskih davkoplačevalcev. Čigavo delo je to? To je delo naših kvaražugonov! Z razveljavljenjem mandatov Reisnerja in Ribnikarja pa so klerikalci naravnost razžalili ljubljanske volilce, ki so ob popolnoma pravilni in zakoniti izvolitvi poslali v deželni zbor dva zastopnika svoiih interesov in svojih nazorov. To jasno izraženo politiško zavest ogromne večine ljubljanskega volilstva pa so klerikalci osmešili s tem, da so poteptali zakon, oropali volilce dveh zastopnikov in ob nepopolnosti deželnega zbora preosnovali deželni volilni red tako, kakor to kaže in odgovarja njih strankarskim interesom in kakor je to na škodo interesom ljubljanskega mesta! LISTEK M. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) Vstal je in se poklonil globoko. ’ »Vaše Veličanstvo je dobro došlo v mojem stanovanju. Kljub okolnostim, ki me iznena-jajo, ostane ta posest v večno čast moji hiši. Naj blagovoli vaše Veličanstvo odpočiti v tem naslanjaču ... Julija, vzemi zlato čašo in jo nalij s starim burgundcem, ki ga hraniva od rojstva najine hčerke. Hiti ponuditi našemu siru dokaz gostoljubja in vdanosti, do katere ima pravico...« »Že dobro, mojster, že dobro!« je rekel kralj v čudni zadregi. »Ah, sir!« je povzel tiskar, »nikdar se ne bom mogel potolažiti, da sem pustil čakati vaše Veličanstvo... Če bi bil vedel, kako visok gost na moja vrata! Če bi bil vsaj gospod zaklical besedo, pred katero se ukloni vsak dober podložnik: V imenu kralja!« »Res,« je zajecljal poročnik, »pozabil sem zaklicati: V imenu kralja! — Toda...« »Molčite!« je ukazal Franc I. »Mojster Dolet, ne obtožujem vas. Hitimo rajši k stvari. Pravkar vas je posetil za malo časa neki moški... nekakšen rokovnjač ... z imenom Manfred...« »Da, sir,« je odgovoril Dolet. »Moj prijatelj je...« »Vaš prijatelj je! Mojster, čudno prijateljstvo imate!... .« - —> ■mr ••• ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. m DrednlStvo in upravnlštvoi Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska niica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma ■e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petit vrsta 18 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po* n pust “ Za odgovor Je priložiti znamko, a Telefon Številka 118. SMNSnMsi To politiško rokovnjaštvo stoji tako osamljeno v zgodovini pplitiških bojev, da se ves civifizovani svet čudi, kako je tako dejanje v sedanjem prosvetljenem veku sploh mogoče! In že samo to dejanje, ta razžalitev ljudske volje, to teptanje ljudskih pravic zahteva z neizprosno odločnostjo in možatostjo, da se ob nadomestnih deželnozborskih volitvah, ki se vrše v Ljubljani dne 24. t. m., strnejo vse napredne vrste In udarijo s skupnimi in združenimi silami na skupnega sovražnika! Tak skupen in enoten boj naj se glasi kakor mogočen protest proti klerikalnim nasiljem in proti vsemu temu, kar so klerikalci Ljubljani slabega storili! Le ozrite se samo na prostor, kjer je stalo staro vojaško oskrbovališče! Ker so klerikalci preprečili, da ni smela »Kreditna banka« ondi postaviti svojega impozantnega poslopja, so s tem oškodovali mestno občino kot tako za ogromne vsote, oškodovali pa so tudi ljubljanske delavce in obrtnike, ker so bili s tem oropani gotovega zaslužka. Pogeljte samo vsa takozvana katoliška podjetja, ki jemljejo stotinam delavcev in obrtnikov kruh! Ozrite se po Ljubljani, kamor se hočete, ha vseh koncih In krajih se kažejo zle posledice klerikalnega sovraštva proti beli Ljubljani! Pozabiti pa ne smemo končno dejstva, da se je klerikalni deželni glavar dr. Šušteršič izrekel proti potrebi jesenskega zasedanja deželnega zbora, da tako onemogoči pravočasno razpravljanje in sklepanje o premnogih zadevah, ki so za Ljubljano naravnost vitalnega pomena! Kjer le morejo, tamkaj delajo naši klerikalni kvaražugoni z vsem parom, da prizadenejo Ljubljani udarec za udarcem tako glede socialnih, kakor glede kulturnih in narodnih njenih potreb. Zato pa veljaj vsakemu posamezniku in vsem skupaj naš bojni klic: Klerikalni kvaražugoni, foke stran od napredne slovenske Ljubljane! • " Slovensko vseučilišče in narodna vzgoja. Slovencem neugo^stf politiške konstelacije so krive, da se je vprašanje o slovenskem vseučilišču, kjer bi se osredotočila narodova znanost in na njeni podlagi ustvaril narodni vzgojni vzpored;'pomaknilo v daljno:bodočnost.. Prisiljeni smo svOjo vzgojo na dr;if? način pospeševati, zakaj zaradi političnih neugodnosti ne Smemo dopustiti, da bi narod moralno, etično propadal. Vsak posameznik pride enkrat v življenju — če namreč ni pretop! — po krajši ali daljši križevi poti do samovzgoje. In samovzgoja je pa vendar cvet in ideal vse vzgoje. Samovzgoja ne dovede človeka samo do višje kulturne stopnje, nego mu v prvi vrsti odpre pogled vase, da spozna svoje moči in svojo vrednost in tako stopi v vrsto sebi enakih, ki se bojujeio za iste smotre. Isto je pri narodih. Tudi oni morajo enkrat začeti s šamovzgojo, zakaj drugače utonejo v morju človeštva. Oni narodi pa, ki nimajo te moči v sebi, imajo napisano smrtno obsodbo že v svojih očeh. in kdo ve, če že ni blizu oni vek, ki jim bo pel — miserere Naš narod pa kaže vendar toliko žilavosti pri zidanju razdrenih najnaravnejših postav, pripadajočih vsakemu bitju eo ipso, torej ima bodočnost! Zato sc pa mora že vendar enkrat začeti intenzivnejše vzgajati v lastnem duhu, ne samo v lastnem jeziku. Saj je že Tolstoj dejal: »Ah, sir, gotovo so sporočili vašemu Veličanstvu kaj zlobnega, napačnega o tem mlademu možu! Nikdar ni utripalo poštenejše srce v bolj viteških srcih! Nikdar se ni vzdramil na svetu prikupljivejši duh! Priznam, da ima nekoliko vroče krvi... Toda razen tega se ponaša z lastnostjo, ki bi za gotovo omilila kralja, ker ceni to čudnost: pogum!« »Dovolj je. mojster!... Ta... žlahtni vitez se bo že sam pomenil z mojim velikim profosom in ... s krvnikom ... Ali ni privedel semkaj neke deklice? ...« »Da, sir.« »In ta deklica je še v vaši hiši?...« »Da, sir.« »Mojster Dolet, privedite mi jo takoj...« »Ne, sir.« »To je upor!« je zarenčal kralj. »To je čast, sin Rajši se izpostavim va- šemu srdu, kakor vašemu zaničevanju. Sir, prisegel sem, da otrok ne pojde iz te hiše. Kaj bi mislilo vaše Veličanstvo o svojem podložniku, ki bi prelomil obljubo, oskrunil svetost prisege?...« Kralj je molčal nekaj trcnotkov. Razumel je, kako napačno je ravnal in kako mrzko je njegovo postopanje. Čutil se je ponižanega; nehote se je primerjal s tem skromnim meščanom, s tem tiskarjem, čigar inrini pogled in dostojanstveno obličje ga je navdajalo nehote s spoštovanjem... in to ga je zmanjševalo v lastnih očeh. »Mojster,« je izpregovoril s srditim drhtečim glasom, vaše desede mi dokazujejo očitno, kar vem že dolgo časa: da ste polni zlega duha in da posvečena avtoriteta kralja nima na \&Q> C-/’) (DQ) <9 0 O '3) 19 GJ O ■! Zilete, je prebledel in vztrepetal ob I'-’ sedah. (Dalje.) £adeva farane. Župnik seve, ne bode prispeval fiičesar k velikim nepotrebnim stroškom. Hrbet bo zopet 'držal kmet. Ta dogodek le zopet tnal Prispevek k sliki, kako večina naših duhovnikov res ljubi — kmeta trpina — o kaki hvaležnosti ispve ni duha! fp- »Volksrat« v Novem mestu na delu. K slučaju premestitve orožniškega nadporočnika g. N. Miillerja se nam od ugledne strani še poroča: Orožniški nadporočnik g. V. Miiller zapušča Novo mesto. Nepričakovano, kar brzojavno so ga prestavili nazaj v Galicijo, torej v nekako prognanstvo v Sibirijo. In zakaj? To je »Dan« deloma povedal že v petkovi številki. Temu naj kratko dostavimo nekaj tudi mi, ki smo imeli priliko tega nadvse ljubeznjivega družabnika pobližje poznati. O. nadporočnik si je takoj ob svo-ijem prihodu v Novo mesto s svojim ljubeznjivim .vedenjem kakoršnega pogrešamo pri drugih čtstnikih, pridobil splošne simpatije med novomeškimi narodnjaki. Pa ravno to je bolelo aristokrate okoli »Volksrata« in bolelo je njih brate jklerikalce. Tudi v službi je bil vzor predstojnik. [Strog, resen, a pravičen. Disciplina je bila vzor-rha, kar se je posebno pokazalo sedaj ob priliki jZgradbe belokranjske železnice. Kot izborno (kvalificiranemu, mu je bilo že zasigurano mesto & Ljubljani. In sedaj kar naenkrat ga brzojavno .prestavijo v Galicijo. Ne vemo komu se je s tem ibolj ustreglo ali slovenskim klerikalcem ali de-Jvetoriti novomeškega »Volksrata«. Ker se je v tvojem; prostem času vedno gibal v slovenskih čeških krogih, 111 imel časa za kazinote. pa Fudi ne tistega poželjenja, kakor ga ima nekdanja solita, hči enega bivših prvakov novomeške-Sokbla, ;ki svojo narodnost kaže med nem-cimi aristokrati ‘celo na javnem igrališču. Na Fčelu te-nemške aristokratske devetorice stojita Upokojeni polkovnik pl. Poli in glavar baron »eh. Da so poleg slovenskih klerikalcev 'tudi ti svoje prste vmes, dokazuje dejstvo, a je.glavar nadporočniku opetovano namigaval, *!;ne zahaja v »revolucionarno« družbo. Pa ^aiUTnamigovanja so ostala brezuspešna. G. ladporočnik je vzljubil te »revolucijonarce« in [sicertaka, da je želel raje ostati v Novem mestu, ‘kot bi šel na višje mesto v Ljubljano. Dolžnost njegovih slovenskih in čeških prijateljev j«, da J rsvojemu.odhajajočemu ljubljencu prirede častno 1odbodmco,da pa tudi takoj napne vse moči, da &e v pregnanstvo poklani vrne nazaj. Vsaj je v drž. zboru predsednik brarrtbnega odseka m podpredsednik zbornice — Slovenec. Ima najlepšo ■ priliko pokazati, da slovenski klerikalci pri tem ■ni^o brH na dehi z brati okoli »Volksrata«? jž. -Cvetflčm dan v Idriji. Iz Idrije nam poročajo, da priredi idrijska podružnica »Prosvete« Jgvetlični dan v soboto, dne 21. t. m., in naslednjo nedeljo. V soboto zvečer uprizore diletanti ■‘zanhnivio in velezabavno komedijg »Lokalna j-železnica« v pivarni »Pri črnem orlu« v korist uSvetličnega'dneva. Na to priredbo Že danes opozarjamo zavedne Idrijčane. (Sp?* Novi most' v Črnomlju. Hudobni jeziki go-jgjore, da' so gradili razkošno lep nov most v LCrnomiju samo zato, ker so Črnomaljci postafi klerikalni. Res imajo sedaj klerikalnega žu» kpnaa, ki je znal, preden je postal klerikalec, ta-||o navdušeno preklinjati, da se je delala tema »Dred očmi., A po onem človeku ne smemo čemi ti celote. Kar je v Črnomlju boljših, samostojnejših in zavednejših ljudi, so odločno protiklerikalnega mišljenja in taki tudi ostanejo, pa če \ sezidajo Se deset mostov! Nekateri ljudje res naprodaj; 'Značaji pa se ne prodajajo za 3beno > ceno! Slovensko čebelarsko društvo za Spodnje rfetajersko je priredilo v Celju prvo slovensko čebelarsko razstavo. Priredili so jo poleg Jurančiča in.Zdolšeka, po večini štajerski učitelji. Razstava'je naravnost krasna. Prekaša daleč [enake nemške razstave. Razstava ima pet sku-Žpin in sicer 1. Žive čebele in panji, (96 udelež-mikov). 2. 0rodje, (88 udeležencev). 3. Čebelni pridelki,‘(106 udeležencev). 4. Umetni izdelki, )8 udeležencev). 5. Učni pripomočki. (96 ude-jžencev). Rastava 'dela vso čast Spodnještajer-cemu čebelarskemu 'društvu. X' Bojkot dolenjskih duhovnikov proti gostilničarjem. Abstinečno gibanje med duhovniki je zašlo na napačna pota. Eni so postali že večji pijanci, 'drugi pa 'strogi abstinenti, ki hočejo rdušiti s silo vsako uživanje opojnih pijač. Na-ijpovedali so javen bojkot gostilnam ter ta boj-»kot tudi praktično izvajajo pri izvrševanju pastirske službe. Tako se 11. pr. iz Šmarjete poro-sča o ohdOtnem kaplanu sledeči slučaj: Kaplan fjjie že dolgo grozil, da ne poroči nikogar, kdor se pred ali po poroki poda v gostilno. En pondeljek tfti imele biti tri poroke z mašo. Kaplan je od seh treh ^ženinov zahteval kavcijo po 20 kron i,pod pogojem, da jih drugače ne poroči, če se po-j|cg kavcije ne obvežejo tudi z besedo, da ne bo-h&o šli v nobeno šmarjeških gostilen. Svatje so [bili že’preje naročili, kakor je to že stara nabada, v gostilni nekaj okrepčila. Kaj storiti? rKer se slučajno vsi trije ženini še drže prazne jifere, da poroka brez maše ne velja in ker je $il kaplan na enega teh ženinov že itak jezen, rfeer ni hotel vzeti njegove (kaplanove) sestre za ženo, ki mu Jo je kaplan ponujal, so se kaplanove grožnje zbali ter se vdali njegovi zahtevi. Položili so po dvajset kron kavcije in nato jih je šele poročil kaplan. Svatje so odšli Rili, ne da bi se bili zglasili v kateri šmarjeških :gostilen. Ko pa so potem prišli po kavcijo ter jo od kaplana zahtevali nazaj, jim je kaplan za-^el nagajati; Eden se je moral trikrat pri kaplanu zglasiti, pred.no mu je vrnil denar nazaj. Ker se Je kaplanu to posrečilo, je šel še en korak naprej. Zdaj je prevzel službo šnijona in [policista. Hodi ponoči okrog gostilen in vohuni !ža gosti. V neko gostilno je prišel ob pol dveh ižjutraj. Ko si je vse goste posebej ogledal, je začel nad vsakim rentačiti. V njegovo smolo pa fce je nahajal med gosti tudi farovški hlapec. Te-piu se ni upal nič reči. Ko je bil s svojo gostilniško pridigo gotov, je spodil vse goste vun. Nekaterim ta novi policist ni bil po volji, prišlo je (Jo prerekanja. Ko je kaplan enega najbolj korajžnih vprašal, kdo je, mu je ta zabrusil: Kdo pa ste .Vi? Kaplan je oblastno odgovoril: Jaz •ai;-_•_ . v . .. . ... . sem gospod kaplan šmarješki! Domov grede pa (bankovce), ki jih je upraviteljica stehtala in žabi jo bil gospod kaplan šmarješki kmalu skupil, pečatila. Pošiljatev je tehtala 96 gramov. Med Nekaj fantov se je skrilo v koruzo in najbrže bi tem je upraviteljica začela iskati žveplenke in bili dali kaplanu trajen spomin, da jih niso trez- Pujman jo je prosil, naj pritisne še svoj pečat, nejši pregovorili. — Temu kaplanu bi priporo- Upraviteljica je na to pismo položila v blagajno čali naj se premesti bližje Novemu mestu. Tam in ga je oddala s prvo pošto. Ko pa je pismo sredi Kandije je neka strogo katoliška gostilna, dospelo na svoj cilj — so bili v njem sami iz-kjer bo dobil v pozni nočni uri svoje višje du- trižki iz »Humorističnih listov«. Takoj je pa-hovne sobrate iz Stopic, Podgrada in Brusnic 'del sum na Pujmana. Pujman je namreč upra-nadelane kakor kanone. viteljici gredoč zamenjal koverto z denarjem z Ogromna škoda vsled zadnje poplave. Zad- drugo koverto, ki je ravno toliko tehtala in jo nje deževje in z njim združene velike poplave ie imel že pripravljeno. Pujman je bil znan kot so povzročile posebno na Dolenjskem ob Krki veseloživček in nekaj dnij pozneje plačal ne-in Temenici veliko škodo na poljih in vinogra- kaj svojih dolgov. Te dni pa je stal pred kut-dih. Ajda v najlepšem cvetju je na brežnih po- nogorsko poroto in je bil obsojen na šestmesečnih večinoma pod vodo. Krompir, ki ljubi bolj no ječo. suho zemljo, je vsled prevelikega deževja za- Lillbli&na čel gniti. Dobroti vina je to deževje prizadelo .. zadnji udarec. Ni dosti, da je vinski trti letos Cvetlični dan v Ljubljani je zelo lepo uspel, škodoval mraz in peronospera, zdaj ravno pred Vreme je bilo ugodno in tudi gmotni uspeh bo trgatvijo je prišla še nebodijotreba nad grozd- gotovo lep. Po ulicah je bilo prav živahno in je. Veliko škodo trpeti tudi mlini in žage ob Krki gdčne. prodajalke so povsod naletele na od- in Temenici. Vsled prevelike vode se je moralo prta srca. Zvečer se je vršil v »Nar. domu« ustaviti večina mlinov in žag. Hudo trpijo tudi ples, ki je bil prav dobro obiskan. Po srečno kotlinske doline, kakor (na Dolenjskem) Dobr- dokončanem delu so se vrteli mladi pari do nice, Globodol, Mirna peč - Luknja, Ponikve, 4. zjutraj. Jezero — vse vsled poplave Temenice in njenih Ustanovni občni zbor društva absolven- kraških pritokov. Tudi Sava in Kolpa sta na- tov kmetijske šole na Grmu se je vršil včeraj pravili veliko škode v spodnjih delih svojega dopoldne pri Perlesu. Zbor je bil dobro obi-teka. Kolpa je tako narasla, da je bil oviran i skan,- bilo je okoli 50 udeležnikov. G. Jakše je promet na eesti Metlika — Ozalj — Karlovec, otvoril shod in povdarjal važnost organiza-Kakor kaže, deževja in poplav še ne bo kmalu cije. Na to so se izražale razne želje, na kar je konec. sledila volitev odbora. Vsled pomanjkanja pro- Regulacija Krke. Kakor se nam iz Žužem- stora- priobčimo natančneje poročilo Jutri, berka poroča, se ondi že dlje časa mude inže- ^ lakozvanem glasbenem društvu nirji iz Dunaja in Ljubljane dozdevno v svrho, »Ljubljana« nekaj sumljrvo poka. Močnejša da preštudirajo, kako bi se dala Krka regulirati, |fru,£ J.e ‘ da ne bi povzročala pri vsakem količkaj deževju 5ye^u *J1: jL’oh* takih poplav in škode. Regulacija Krke se ima Pne s ^ JfFf?! ^ tnifth ob enem ozirati tudi na nameravano zgradbo točilo se bo tudiah bo »L^Wjana«splohimda nove železniške zveze Dunaj - Aspang - Ro- glasbeno šolo. Najprej »Ljudski oder«,, gatec - Brežice - Novo mesto, od tu ob ce- seda, P* & »Ljubbana«! To je v resnic, ža-lem zgornjem delu Krke čez Notranjsko do tostno! Tako izgleda toliko povzdigovana kle-Adrije. Nekateri pa mislijo, da se v tem kraju kultura. Pa četudi »Ljubljano« še kako navzoči veščaki zanimajo za kako privatno pod- f deželnim denarjem skrpajo pod zastavo, k t so jetje na Krki. Kakor znano so bile ravno v tem » kup,h napredni ljudje, se ne bo držala dolgo, delu Krke svojčas znamenite železolivarne (na ker ’e to nemogoče tam, kjer so gnila tla. Dvoru). Krka ima med Zagradcem in Sotesko Kdo ima prav. »Slovenec« je poročal o velik padec, ki bi dal lahko izrabiti za večja in- Svobodomiselnem kongresu v Monakovem m dustrijska podjetja, lei bi bila gotovo plodonosna 16 5e.^ , ^'2cr P°tozaj svobodomiselcev v da-kakor hitro se uresničij zgore omenjeni želez, nasnjih dneh m mč kai sijajen; Francija se je projekt. — Oficielno o kaki regulaciji Krke ni Še k, V1]!!6?-!J50 1 ^ 16 nič znanega. Da je pa regulacija te glavne do- Ria katoliško, v Nemčiji so kulturaobojm gla-lenjske vode nujno potrebna, to občutijo ob $ovj fkoro popolnoma utihnili, v Italiji so pre- | vsakem deževju vsi dolenjski kraji zlasti pa ob ® »a izlivu te reke v Savo. Če se bo regulacija iz- P , ? Ji,!1 vršila, je treba pred vsem upoštevati, da je divjajo jakotanci v sramoto cele,mi kultur- Krka reka kraškega značaja ‘m sicer prav prlta- nfm.11 človeštvu. Katoliška nemška 1 evija »Hv-jenega kraškega naraščaja. Treba je najpreje storisch-pohtische BMtter«, pa je pisala 1.^1 ^10. poznati njene pritoke in virje, posebno pa uva- v uvodnem članku sledeče: Kdor ima razgled ževati njeno doslej šc ne pojasnjeno skrivnostno Sv®tu sedanje dobe, In no- povirje v velikanskih jamah v radenski in luški *na položaj katoliške cerkve v zapadnem kul-dolini. V teh jamah in v oni ob izvirku pri vasi «“™em sv**®> more dvomiti o tem, da vod, Videm - Krka leži skrita usoda bodočnosti te danfs c®r,kfv z i«!nos zavestjo obupen bo, za reke. Ogromne od stropa jam odtrgane skale, ®kslstenco. To le res boj na življenje in ki so Krko prisilile k sedanjemu skoro 4(> m ntž- 1 ** te®a 56 v'du da le pri nas mislijo je ležečemu izviru kot je bilo prvotno, naj bi že klerikalci, da je vsega svobodomiselstva ko-zdaj služile kot svarilo, da če se hoče to reko Bec: *e * ^aJPa sreča naklonila zmago 1 i- 'V. .t'A /r 'v—' ne le regulirati, marveč sploh za dogledno bodočnost ohraniti v sedanji strugi in množini, je treba glavno pozornost obrniti na te vodne jame in njih pretečo nevarnost za celo Dolenjsko. Kar se pa tiče mnenja, da bi se med Žužember-gom in Dvorom napravila na Krki privatna podjetja, je to le pač mnenje, ker je tako podjetje v prvi vrsti odvisno od dovoljenja dežele, oziroma deželnega odbora, ki je v prvi vrsti gospodar vodnih sil v deželi. Z drugim mu je popihala v Ameriko. V graščini Breitenau pri Straži služi za oskrbnika neki Baunigartner. Imel je 30 let staro ženo in enega otroka. Zena pa se je zagledala v strojnika, strojnik pa v njo. Premišljevala sta kako bi se rešila jima neljubega moža in tekmeca. Zeni se je posrečilo od varuha Blažiča dobiti 600 K. Ko je dobila ta denar; je vzela najpotrebnejše stvari, pustila možu otroka in s svojim novim možem odšla v Ameriko. Vozni listek sta vzela pri tvrdki Kmetec v Ljubljani. Za ubegii parček se zdaj zanima »roka pravice.« Nesreča pri zgradbi belokranjske železnice. V kamnolomu pri Bršljinu, kjer se dobiva kamen za železniško zgradbo, se je zrušila skala ter pritisnila na sprednji život neikega delavca. Težko poškodovanega so na nosilnici prenesli v bolnico Usmiljenih bratov v Kandiji. Drobiž iz Štajerske. Priobčinskihvo-1 it v ah v Spodnji Poljskavi so dobili nemškutarji večino, namreč destt odbornikov proti osmim slovenskim Kdor ve, kake razmere vladajo na Pragerskem pod sedanjim postaje-načelnikjm in kdor ve, kako mak) narodtio-od-porno sile imajo klerikalci, ki so v teh krajih gospodarji, bo ta izid razumel. — V Ptuj n se je ustrelil v želodec jurist Th. Starkhl. — P r ed mariborsko poroto, katere zasedanje se prične 23. t. m. pridejo slučaji: Bohak, požig; Janez Šoba, uboj; 24. t. m. Janez Holbl in Fr. Zep, rop; Fr. Ogrizek, uboj; 26. t. m. Janez Sattler, umor; 28. t. m. Jožef Strelec, uboj. — Vedno deževje zadnjih dni povzroča veli' kansko škodo našemu kmetijstvu. Grozdje ne zori in vinski pridelek bo kisel; krme (otave) ne morejo kmetje spravljati, ajda je potlačena k tlom, krompir gnije v zemlji in fižol nad njo, tur ščica ne zori, živina ne more na pašo. In zdaj naj še zgodaj pritisne mraz — ves up na dobro letošnjo letino gre po vodi. Lani suša — letos moča, kmetsko gospodarstvo mora iti rakovo pot. Prekanjena sleparija na pošti. Na poštni urad v Zdircu je prišel sin tamošnjega tovarnarja, 251etni Karel Pujman in je vprašal poštno ekspeditorico, ki ga je dobro poznala — ali more poslati v denarni kuverti večjo vsoto denarja. Upraviteljica mu je rekla, da lahko pošlje in mu je prodala denarno koverto. Drugi dan je prišel Pujman zopet in je rekel, da se mu je ko-verta izpridila. Zato je kupil novo. Čez nekaj časa je prinesel Pujman večjo svpto denarja.. na Kranjskem. Tudi evharističen kongres ni j znak zmage, ampak reklama za propadajoči j klerikalizem. I. slovenska obrambna razstava je odprta vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne ter od 2. do 6. ure popoldne in si jo za malenkostno svoto 20 vin. (za pokritje režije) lahko vsakdo ogleda, kar le priporočamo. Ker bo razstava odprta samo do četrtka, naj nikdo ne zamudi ugodne prilike ogledati si vse zanimivosti iz naših narodnostnih borb in bojev. Nemški kandidati v Ljubljani. Za nadomestne državnozborske volitve dne 24. t. m. v Ljubljani, so Nemci postavili za svoje števne kandidate dr. Egerja in ravnatelja Pammerja. Za slučaj ožjih volitev so pa Nemci in klerikalci j že sedaj sklenili kompromis Klerikalna stranka je v silni zadregi glede kandidatov za nadomestne deželnozborske volitve. Krivi temu so notranji spori v stranki in pomanjkanje kandidatov, ki bi se izpostavili blamaži. Socialno demokratična stranka do sedaj Še ni oficielno proglasila kandidatov za nado mestne deželnozborske volitve. Otvoritev I. obrambne razstave. Včeraj ob 11. dop. otvorila je »Prosveta« v Jakopičevem paviljonu I. obrambno razstavo. Razstavo je otvoril predsednik »Prosvete«, ki ima po njegovih besedah namen, poglobiti narodnoobrambno delo in kar najbolj razširiti zanimanje za narodno-obrambna vprašanja. Akade mično fer. društvo si lahko čestita na svoji prireditvi. Otvoritve so se udeležili: župan dr. Tavčar, podžupan dr. Triller, starosta Sokolske zveze dr. Oražem, ravnatelj Iv. Hribar, za Matico: dr. Ilešič, prvomestnik C. M. D. svetnik Senekovič, predsednik Branibora notar Hudovernik, za Pisateljsko podporno društvo kntrolor Trstenjak, dalje docent dr. Rostohar, docent dr. Vošnjak, za »Izobraževalni klub« prof. Berce, za »Splošno slov. žensko društvo županja gospa dr. Tavčarjeva, posl. dr. Novak in Gangl. zastopniki narodno-radikalnih akade-mičnih društev »Adrije«, »Tabora« in »Slovenije«. Po pozdravu so »Prosvetaši« pridno raz lagali razstavljene predmete; razstava je presenetljivo uplivala na vse navzoče. Radi po manjkanja prostora podamo natančno poročilo prihodnjič. Poživljamo ljubljansko občinstvo, da najštevilnejše obišče velezanimivo razstavo ki ostane odprta le do 20. septembra. Vstop 20 vinarjev. — Slovensko gledališče. Sezona se otvori 1. oktobra 1912. — Načrt za repertoar: Draind. Slovenski komadi; Cankar: Kralj na Betajnovi; Funtek: Brezčastna; Golar: Kmečko ženitovanje; dr. Lah: Noč na Hmeljniku; Milčinski: Grozni sen. — Slovanski ko madi: Čehov: Medved, snubač. Tri sestre; Lovrič: Dolgovi; Przybyszewski: Sneg; Turgenjev: Tuji kruh. — Tuji komadi: Bahr: Otroci; Calderon: Sodnik zalamejski; Cour-jtsiine: Boubonroche; Drčgely,: če frak dobro pristoja:; Hauptmann: Mihaol Kramer'; Mag-nussen Saurow: Veliki mrtvec; Moličre: Ge-orges Dandin, Tartuf; Molnar: Vrag; Porto-Riche: Zaljubljena; Schonherr: Rodbina: Sem Benelli: Cena delle beffe; Shakerpcare: Komedija zmešnjav; Skowromek: Št. 17; Strindberg: Upnik; Sudermann: Tiha sreča. — Opera. Slovenski komadi: Foerster: Gorenjski slavček; Iiochreiter: Povratek. Slovanski komadi-: Blodek: V vodnjaku; Weis: Naskok na mlin. — T u j a d e 1 a: Adam: Postiljon iz Lonjumeauja; Boieldien: Bela dama; Catalani: Wally; Kienzl: Pesem z gora; Mascagni: Cavalleria rusticana; Mozart: Čarobna piščalka; Puccini: Madame Butter-fly; Wagner: Večni mornar. — Operete: slovenska: dr. Ipavic: Princesa Vrtoglavka; — tuje: Offenbach: Orfej pod zemljo; Supiie: Boccacio; Zeller: Ptičar. — Pantomima: dr. Ipavic: Možiček. — Repertoar se bo med sezono po možnosti izpopolnil. — Vabilo na abonnement. Intendanca slovenskega gledališča v Ljubljani vljudno vabi in prosi svoje dosedanje abonente, naj se čim-preje priglase pri gospej Češarkovi, trafikantki v Selenburgovi ulici, ali pa pri gledališkem blagajniku g. mag. pristavu Danilu Šaplji. Cerie lož in sedežev so iste kakor lani. objavljeni repertoar bodoče sezone pa priča, da je intendanca v bogati meri poskrbela pravtako za razvedritev, kakor za resen umetniški užitek. Da se bode prijavljeni repertoar izvajal na povsem neoporočen, odbrano dober način, za to je porok angaževano osobje, čigar sestavo priobčimo v eni prihodnjih številk tega lista, porok je pa tudi intendanca. ki hoče vse svoje sile resno zastaviti v to, da bode sezono 1912/12 šteti med najboljše sezone Slovenskega gledališča. Volilen shod v Trnovem. Včeraj popoldne je sklicalo »Gospodarsko 111 prosvetno društvo za trnovski okraj« volilen shod, ki je bil zelo dobro obiskan in katerega se je udeležil tudi ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar. Predsednik obč. svet. Smole povzdiguje pomen shoda in deželnozborskih volitev. Kandidat za deželni zbor g. Adolf Ribnikar razpravlja o razveljavljenju mandatov ljubljanskih poslancev ter o krivici, ki so jo klerikalci prizadejali ljubljanskim meščanom, zlasti delavstvu s tem. da so z novim zakonom vtihotapili v volilni imenik 600 novih izveuljubljanskih volilcev. V nadalj-nem govoru pojasnjuje govornik gospodarski položaj kranjske dežele. Računski sklep za let® 1911 kaže pol milijona več primanjkljaja kot ga je bUo proračunjeno. Obupen položa] dežele potrjuje najboljše bivši deželni glavar Pl« Šuklje. ki brezdvomno najboljše pozna de-jelne finance. Klerikalci so obljubovali zlate gradove — govornik citira Šukljetovo brošuro pa čakajo davkoplačevalce večje doklade. Šuklje pravi, da se da finančni položaj rešiti le s tem, da se zvišajo deželne doklade od 40 na 60 odstotkov, da se uvede davek na veselicc in prirastek zemljišč ter zvišajo dosedanje 40-odstotne doklade na državno užitnino. Posh^ <|ica klerikalnega gospodarstva je. «1» mladina od 20--40 let v tujino. »Narodnoobrambna razstava, ki se je otvorila danes v Ljubljani, je najhujša obsodba klerikalne politike. odkar je ona prevzela vodstvo slovenskega naroda. Od takrat propadajo Slovenci še rapidneje na Štajerskem in zlasti na Koroškem. Ljubljanski župan dr. Ivau Tavčar pojasnjuje. zakaj kandidira narodno napredna stranka zopet bivša poslanca Reisnerja in Ribnikarja. Bivši ministrski predsednik baron Beck je svojčas imenom vlade izjavil, da bo vlada pravično postopala proti narodno napredni stranki, če sprejme kompromis. Dr. Šušteršič je tudi obljubil, da bo njegova stranka pošteno postopala zlasti v zadevah mest, kjer se sme volilni red izpremeniti le, če mestni zastopniki v to privolijo. Klerikalci so pa v tej zadevi nelionetno postopali, tako kakor postopa neliouetno tudi vlada, ki je usilila Ljubljani večje število volilcev, ki se brigajo za dobrobit Ljubljane toliko kot za lanski sneg. Kandidaturi Reisnerja in Ribnikarja naj sta živ dokaz proti nehonetnosti in nasilju. Sicer so pa sedanje volitve nepotrebne. Stranka smatra Reisnerja in Ribnikarja še vedno za pravilno izvoljena poslanca. Njiju osebe ne prideta v poštev. Z njima pa je zvezana čast stranke, ker sta bila z goljufijo izvržena iz deželnega zbora. Govornik priporoča konečno, da se z vso silo zavzamejo za postavljena kandidata. Burno odobravanje je sledilo njegovim izvajanjem. Ko se je kandidatura obeh kandidatov soglasno odobrila, zaključi predsednik Smole shod. Nogometna tekma Ilirija H. A. Š. K. Včeraj smo imeli na našem igrišču prvič lahko priliko pozdraviti najboljše jugoslovansko moštvo H. A. S. K. iz Zagreba. Tekma se je končala z izidom 3 : 0 za Zagreb — kar pomeni za ljubljansko moštvo ugoden uspeh. Hrvatsko moštvo se je pripeljalo ob 1. uri v Ljubljano. Na kolodvoru so ga sprejeli člani F. K. Ilirije. Hrvati so pripeljali s seboj tudi najboljše sile. Ilirija je postavila svoje moštvo deloma spo-polnjeno. Deževno vreme je branilo našim pretečeni teden vsako Irena/.o. Zato nismo niogli pričakovati Ugodnega uspeha proti izurjenemu zagrebškemu moštvu. Kljub temu se mora reči, da je bilo moštvo »Ilirije« lepo sestavljeno in da je v polni meri izpolnilo svojo dolžnost. Le smola je bila kriva, da Ljubljančani niso dosegli niti enega gola. Saj je šla celo llmetrovka v aut. Moštva so nastopila ob 4. pop. 1 akoj se je videlo, da so Hrvatje silnejsi od naših. \en-dar se naši igralci niso dali ugnati, izborna obramba in golman — so razbili vse napade. — Šele v 22. mn. je padel prvi gol in nekaj minut pozneje drugi (Polovica 2 : 0 za Hrvate.) Videli smo nekaj krasnih napadov na obeh straneh. V drugi polovici so dali Hrvatje en sam gol — našim pa se ni posrečilo doseči kale uspeh. Igra je bila mirna in ena najlepših, kar smo jih videli v Ljubljani. Vodil jo je inž. Ex-ner. Gledalcev je bilo okolo 1500 — ako ne štejemo one, ki so zastonj gledali. Gostje so ob 1, PO polnoči odšli. — Dolgi prsti. V Kosezah je služil v rudo-l«*pu Franca Jontesa 22letni dninar Franc B. Ipnc 2. avgusta 1.1. se je podal delodajalec v rov, (-kjer so bili zaposleni štirje dclavci, da vidi, kako ; napreduje delo. Zunaj je pa odložil svojo suknjo, Je. • ,deiiarnica. Ko je hotel gospodar i pa.r dtl\ l7'l>J»catl delavcem tedensko plačo, jjc. brskavši po denarnici, zapazil, da mu jc iz l()sumiMo ri - ,kih F10 K papirnale«a denarja. nri? 7 wana Frai,ca B- Fan‘ ie dejanje l-riznal Za tatvino se bo pokoril 2 meseca v • fn ^ono trd ln. b-?^VŽiva! vsakih 14 dni en post ! ? *■i • ls sta se fanta preplašila in v |e,nni ”oč>- v Petek sta stala ko-I^^alca l)ohIevna in skesana pred de-Ivan Borštnik jc dobil za svoje \ * a Joze ^ot deset dni zapoi a. Veselica šentviškega Sokola. Včeraj ^ookoi je prišel Ljubljančanom naproti in sc je ^takoj vršit obhod po Št. Vidu. Iz naprednih hiš £ so visele zastave. Ljudstvo je Sokola pozdravljalo.^ Na to se je vršila telovadba na travniku ftu ,ir.noIut* .Nast°P‘l je domači Sokol in ijub-*** Sokoli z naraščajem. Proste vaje je iz-k> 70 Sokolov pod vodstvom podnačelnika viškega Sokola. Po telovadbi se je razvila ^.lepa veselica. Igrala je domača godba, v treh ^paviljonih so stregle domače gospe in gospodične. Bilo je prav veselo. Na veselici je bilo ^največ domačega ljudstva. Ljubljanski Sokoli ob 7- zvečer odšli. Šentviški Sokol se je iz-f bomo izkazaMn mu želimo nadaljnih uspehov, s - Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g Jr * Žužemberku 5 K iz kazenske po-*ve kontra Zabukovec. G. Luka j^oesmk z Bača pri Knežaku je daroval 10 K in ^obenem izročil večjo vsoto starega in tujega ^denarja gospe Mar. Urbančičeve. G. Louis Pirc ^ Clevelandu je poslal po tvrdki Fr. Sakser v York, zopet 50 K. O. Pirc deluje resnično ar.. ,rno "J Požrtvovalno v korist Ciril-Meto-gdove družbe. Gdč. Vida Cvar je nabrala v vedeli družbi v Ortneku 2 K. Družba je prejela | prebitek veselice počitniškega tečaja »Slovenske šolske Matice« v znesku 24 K. — Hvala! ,L Slov. pevsko društvo »Ljubljanski |Zvon« priredi v soboto, dne 5. oktobra t. 1 v jpdvoram Mestnega doma koncert. Ker bo to po fdolgem času zopet resnejša glasbena priredi-i ima na vzporedu najnovejše slov. skladbe *nanio ljubljansko občinstvo že sedaj opozarjamo. O vsporedu. ki bo jako zanimiv, porogamo pravočasno natančneje. l evetličnega dneva nabral »Tam- 4T*ca ! K. V e°5fi,ni Leon' Floriian-Popravek. Hrvaško pevsko društvi lovcu se imenuje Zora, ne pa Jova, : bilo včeraj pomotoma tiskano. — Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan izbornega sporeda. Ugaja posebno krasna ko-lonrana drama »Sovraštvo Mirke« in Nordisk-film »Med nebom in vodo«. Jutri učinkovita detektivska drama »Železna roka«. številom šulferajnskih šol, ki so razsejane edino po Kočevskem. In narodnostna karta kočevske natn predstavlja osupljivo dejstvo, da smo po ljudskem štetju od 1. 1880. do 1900. izgubili na vzhodu (Maverl); kakor na zapadli (Trava, Draga) veliko zemlje — in to na Kranjskem! . .„ Koliko imalo v Ptuju in v Celju lns v svojih rokah, razširjenje štajerčijanstva na ptujskem polju, narodnostna karta slovenske Štajerske po ljudskem štetju iz leta 1900, kakor tudi enaka karta Kranjske in zelo razjedena mapa Koroške nam predstavljajo vso nevarnost nemškega navala na naš jug. Pangermanizem, znanstvena utemeljevana nadvlada germanske race in vso brutalnost v zasledovanju teh ciljev nam kaže zbrana literatura; ogromen tlak rajha na poznanjske Poljake. steptano in razjedeno nekdanjo kraljevino ponosne šlehte nam predstavlja velika karta izdana po stanju z leta 1911. Slovanski ostanki na Meklenburškem, vsenemški atlant, razširjenje Nemcev po vsem svetu, nadalje meje beneških Slovencev in vse polno drugih zanimivosti ti nudi obrambna razstava. Zamišljena in izvedena je vsa razstava brez balasta številk, vse je vtelešeno v čotah in slikah ter preglednih kartah, kar razstavljene predmete tudi silno dvigne z ozirom na preglednost. Za nas Slovence je obrambna razstava nekaj novega, pa vendar silno potrebnega in že dolgo pogrešanega. Zanimanje za njo je splošno ter se prenese v Trst. Celje in Maribor. »Prosveti« pa moramo na uspehu le ča-stitati. IV. shod narodno-radi-kalnega dijaštva. V soboto 'dopoldne se je nadaljevalo zborovanje narodno-radfkalnega dijaštva v »Mestnem domu*. Na vrsti je bilo predavanje iur. Albina Ogrtea: »o verstvu z ozirom na narodno-radikalni program«. Predavatelj je pojasnil temeljito razliko med vero in konfesijo in pomen vere o narodnem in kulturnem življenju. Točka narodno-radikalnega programa: »Vera je privatna stvar vsakega človeka« nima veljave, ker v vsakdanjem življenju to ni resnično. Zato pa je tem važnejše, da vse kulturno in socialno delo stremi za tem, da se ta stavek uveljavi v družbi Po referatu so posegli v debato: dr. Lah, dr Vošnjak in tov. Sajovic. Povdarjala se je važnost te točke in se je v celoti pritrdilo nazorom predavatelja. Popoldanski shod. v Začetek ob pol 4. popoldne. Predsednik V. Saša Železnikar, ki po toplem pozdravu na novo došlih narodno-radikalnih starešin preide na dnevni red, na katerem stoje resolucije kot zaključek dvodnevnega dela. Po živahni in silno zanimivi debati, v katero so posegli vmes prof. Brce, dr. Pestotnik, Ad. Ribnikar, dr. Rostohar, utr. Sajovic, dr. Vošnjak, so se sprejele sledeče resolucije: iv "aJ0d"°, ~ radilJalno dijaštvo, zbrano na IV. svojem shodu v Ljubljani, izjavlja 1. k narodnostnem vprašanju: r Z ozirom na naše narodnostno načelo in tozadevne resolucije z naših shodov, poživljamo slovensko dijaštvo, da se prične temeljitejše ba-viti z vprašanji, ki izvirajo iz cilja »Združena Slovenija«. (Referent dr. iur. Ivan Sajovic.) 2. K vseučiliškem vprašanju: 1. Akademiki, zbrani na IV. narodno-radi-kalnein shodu v Ljubljani zahtevajo ustanovitev slovenskega vseučilišča s sedežem v Trstu, ki bi vstrezalo potrebam obeh slovanskih narodov na jugu. Z ozirom na gospodarski in merkantilni značaj Trsta bi bila naloga takega zavoda, gojiti posebno v okviru državnoslovne in pravne fakultete tudi gospodarsko praktične, pomorske in trgovinske discipline. Ustanovitev slovenske in laške fakultete veže junktim, tako sicer, da se brez istočasne ustanovitve slovenske ne sme otvoriti italijanska pravna fakulteta. 2. Izrekajo se za popolno reciprociteto zagrebškega vseučilišča za vse dežele avstro-ogrske monarhije. 3. Poživlja se vlada, da odpravi goro-stasne razmere na šolskem polju po slovenskih deželah in zlasti v Trstu in da ustanovi nemudoma prepotrebne slovenske ljudske, strokovne in srednje šole. 4. Poživlja se vlada, 'da pospešuje z gmotnimi sredstvi habilitacij o slovenskih docentov na kateremkoli vseučilišču avstro-ogrske monarhije za bodoče slovensko vseučilišče. 5. Poživlja se politično društvo »Edinost« kot poklicana politična organizacija tržaških Slovencev, da ustvari akcijski odbor, ki naj bi se ustavno bavil z našim vseučiliškim vprašanjem in vodil priprave, kar tiče bodočih učiteljev kakor tudi vodil vse politično in časopisno delo za slovensko vseučilišče. 6. Poživljajo se vsi poslanci, deželni zbori, občine in društva, da ukrenejo vse potrebno v tem oziru, oziroma, da spremenijo svoje dosedanje sklepe v smislu naše sedanje zahteve »Slo-. vensko vseučilišče v Trst«. (Referent dr. fil. Lavo Čermelj.) 3. K verskemu vprašanju: Naloga države je, da čuva potom svojih osnovnih zakonov svobodo vere in vesti. To zahteva strpnost napram vsem konfesijam, ki jih je smatrati v naših konkretnih razmerah za glavni predpogoj uspešne rešitve jugoslovanskega vprašanja. Taka strpljivost pa ni istovetna z indiferentnostjo napram verskim problemom, ki kot izrazi višje čuvstvenosti prestavljajo važne etične vrednote. Ako se pa uveljavljajo konfesionalni nazori na neetičen način, in ki je škodljiv narodnemu in državnemu sožitju, ni boja proti tem |>ojavom smatrati za protiverski pokret. Z ozirom na naš celoten naroden položaj ne kaže trositi si le z vsiljevanjem Izvestnega racionalističnega svetovnega nazora med najširšimi narodnimi sloji. Dokler intenzivna splošna kultura ne prešinja vseh socijalnih razmer in dokler obstoja sedanja ekonomska nerazvitost, ni mogoče na mah in uspešno nadomestiti današnje oblike verovanja doslej zanemarjenih slojev s povsem novim načinom naziranja. Ne smemo namreč prezreti, da je treba zadovoljevati najmanjšim predpogojem narodnega obstanka. Pač pa je pričakovati, da s prodiranjem občne kulture in višjih življenskih oblik bo verski in soci-jalni moment podvržen trenutnemu kulturnemu stanju odgovarjajoči preobrazitvi. Ker se temeljno razlikujejo znanstvene in verske predpostave, ni z verskimi nazvranji pobijati znanstva istotako kakor ni mogoče z znanstvenimi argumenti zavračati Verskih pojavov. Zahtevati je povsem svobodni razvoj udejstvovanja znanstvenega mišljenja in želeti je, da najdejo vse sile, ki stremijo za splošnim torišče Im razv0^em’ na vseh poljih svobodno Po resolucijah so se jele obravnavati interne zadeve: organizacija, publikacija, taktika Referent predsednik eksekutive dr ftan RoJ-man poda vsebino in način celokupnega sedanjega udejstvovanja narodno-radikalne struje in Poda konkreten načrt za prihodnjost. Po obširni in temeljiti debati so se sklenili važni sklepi internega značaja, katerih posledice se pokažeio v najbližji prihodnjosti. Mali oglasi. Odgovorni urefoifc Raftivoj Koren«. Lasi in tisk »Učiteljske tiskarne«. Obrambna razstava. lionuVvT?LS.e le (?tvori,a v -Jakopičevem pavi--kMn I nl j.1; slovenska obrambna razstava. I ^AdriialfcJi »Prosveta« s sodelovanjem manjšinskega odseka. Natanč-‘ Iiimn p?ro.čl,° še itak prinesemo, danes le ome-. * da ie dolžnost vsakega zavednega Slovenca, obiskati to zanimivo razstavo. ^ bo našeI zanimivosti in lahko re-,,:cemo. da je razstava popolnoma uspela, in da t^nas nekatere stvari naravnost presenetijo, »mamo predvsem na mislih tabele, ki zelo na-.zorno kažejo našo mizerijo v ljuldskem šoi-*«*;U'j.7anes “liarno čez polovico vseh utrakvi- :-snir!h šo1 ,in I?olej? te£a je utrakvističen tukaj .sploh nezakonit. Koroška je v raznih mapah vznazornjena, nazadovanje Slovencev po zad--rnjem štetju po sodnijskih okrajih, karta umrlih -somodskih Slovencev na Ogrskem, veliko narodnostno karto Ogrske, ki jo je posodil gosp ■tTrstenjak. Lepe in pregledne slike kažejo priseljevanje Slovencev v mestu, in preseneti vas /veliko večja slika, ki predstavlja slovanskega priseljenca v Trst, kakor velikost laškega pri-. .seljenca. Pred očmi se nam pojavlja slovanski *jTrst, če si zasiguramo ves pritok iz slovanskega zaledja. ; Velika rana izseljevanja bije naravnost v j,* oči "i vidimo, da je Slovenec na isti karti naj-'zdravejši izmed vseh avstrijskih narodov. Mogočno hrastovo drevo s šulferajnskimi ; jšolami nam kaže skoro tretjino šol, ki se na-. Uhajajo na Slovenskem. Poleg pa visi sprejem-'Inica Ciril-Metodove družbe z našimi šolami, katerih število se nikakor še ne more kosati s Dva dijaka se sprejme k boljši radbini na hrano in stanovanje. Zidovska ulica št 1 III nadstropje. '624—2 Spretna šivilja in vajenka se takoj sprejme. Kongresni trg 6. II. nad. 636—3 VABILO na XXI. redno veliko skupščino „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani” v nedeljo 22. septembra 1912 leta ob 11. uri dopoldne v Trstu v veliki dvorani .Narodnega doma“ (Piazza della Caserma štev. 2). Vzpored. 1. Nagovor prvomestnika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Volitev članov v družbeno vodstvo.1 6. Volitev nadzorništva (5 članov).* 7. Volitev razsodništva (5 članov).* 8. Slučajnosti.4 Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani*, dne 27. avgusta 1912. 1 Iz vodstva izstopijo letos gg.: Aleksander Hudovernik, dr. Janko Slebinger in Ivan Vrhovnik, , odjKJvedal pa se je g. dr. Gregor Žeijav. Voliti je torej Štiri odbornike za dobo treh let,, enega /.a dobo enega leta. V odboru ostanejo Se gg. > Fr. Črnagoj, dr. Ernest Dereani, dr. Ivan Merhar, Pr. Pahernik, Matija Prosekar, Andrej Senekovič, Luka Svetec, dr. Ivan Tavčar. * V nadzornlStvu ao bili gg.: dr. Fran Ilešič, dr. Alojzij Lavš, dr. Vladimir Ravnihar, Matija Rode, MlloS Stibler. * V rar.aodnlStvu so bili ggs dr. Vinko Hude-list, Jakob Kogej, dr. Fran Rosina, dr. Fran Te* kavčič, dr. Karel Triller. 4 Do dne 27. avgust« 11. so podani predlogi, o katerih bode sklepala velika skuplčina: a) za Strjenko se ustanovi mesto posebnega potovalnega učitelja; b) glavna skupMina se deU v zaupno in manifestadjsko zborovanje; c) tajnikovo in blagajnikovo poročilo naj se izroči tiskano delegatom 14 dni pred veliko skupščino. Dostavek: Dno 21. septembra ob 7. uri zvej Ser bo zaupno zborovanje po § 2. društ. zak. v veliki dvoradi .Narodnega doma“ v Trstu, h kate> remu f* - * - r- - —— - - povabili veljajo .upusnice-, m so jin aooin z« veliko skupščine, obenem tudi kot Ugitimaeije k zaupnemu zborovanju. Glavno zastopstvo dunajske dražbe za 0ra!o centralne ventilacijske kurjave s »režim zrakom ; v Ljubljani, Nova ulica štev. 3 ! prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, kakor novo in delno vpeljavo in montiranje te kurjave v nova in stara poslopja. — Centralna ventilacijska kurjava s svežim zrakom je najidealnejša, najcenejša, najsnažnejša in najzdravejša kurjava za stanovanja, urade, trgovske lokale, vile, šole, gostilne, cerkve itd. glavni zastopnik za Kranjsko in Primorsko, i 'ff+Tf?TfffT+W+Wf 'mrrrm _ 804 — Kako se je zgodilo, da se je rešil nesrečni vojvoda iz kraljeve palače in Hiše Saint-Pol?, Zgodovina nam poroča le, da je ubežal po ponesrečenem poskusu, osvojiti si prestol Francije, iz Pariza; mi se pa s tem kratkim poročilom ne moremo zadovoljiti, zakaj niti trenotek dolgo nočemo pustiti čitatelja pred vprašanjem, ki bi mn težko sam našel odgovora^ V hipu, ko je pristopil Savoisy in kriknil: vaš meč, vojvoda! — so potegnili pristaši vojvodo med se in se prerili po peklenskem boiu na dvorišče. Dosegli ' so vrata in takrat so pridrveli trije možje in se ( vmešali v boj: strašen orjak je delal se sekiro pot, divji kapitan je besno bil na vse strani in golobrad mladenič se je obnašal hujše od živega' vraga. Dosegli so vrata, odprli jih in spustili mostič. Vojvoda je še videl, kako je navalil gardni kapitan na mladeniča in zakričal: — Zakaj izpušča morilca! — Morilca? Ne, očeta Roselys! ... E p i 1 o g. Tukaj končuje naša povest. Cenjena bralka in bralec si v duhu lahko predstavljata srečo gospodične Roselys d’ Ambrun in gospoda Hardy de Passavanta in materinsko blaženost Lavre d’Ambrun. Vrli Tannegny du Chatel s? do smrti ni odpustil, da se je bil pri vratih za -- vojvodo. Tudi Brancaillon si je zastonj sku-' sal razjasniti, zakaj Je pomagal uiti strašnemu gospodarju . ... — - .... Konec. — 801 — Molče so razjahali in izginili v kraljevo pa-' ,laco ... — V dvorno kapelo! — je podmolklo ža-golčal vojvoda . . . Prostorna kapela je bila že polna množice.: Prihod burgundske gospode, raztrgane, oškrop-' vljene s krvjo, je hipoma pomiril silni trušč. Množica se je razdelila in Ivan Neustrašni je trdo' 'stopal naravnost proti prestolu! . . . Vojvoda Burgundski je hitel sprejemat krono Francije! Zaključiti se je imela velika tragedija, ki je v zgodovini popisana s krvjo in s solzami . . . Ivan Neustrašni ni še dobro prispel do srede kapele, :~ •''-"la ustavil, tako nenadoma, kak* ašljiv konj in zakoplje z nogami v zemljo v noči; z vojvodom so oka-meneli za hip tudi njegovi spremljevalci . . . Kakor v sanjah je dosegel njih ušesa glasf' fanfar, naznanjajočih prihod kralja; kakor v sanjah je videl vojvoda skozi množico, kako so se vrata za prestolom široko odprla . . . -- Kralj prihaja! . . . Prostor za kralja!... Kovinasto Je zvenel klicarjev glas. . . Fanfare so rezajoče napolnjevale mračno kapelo. iV vratih se je pokazal kralj Karl VI. in veli-čanstveno stopal na prestol ... Za njim je; vstopila Izabela, bleda, opotekajoča se, uničenai . . . Nato je prikorakal Savoisy, od temena do* u a y J:eJez5u na ce^ trdnjavski posadki,* obstoječi iz lokostrelcev, suličarjev, helebardir-•lev. In Savoisy je marširal ob prestolu narav-, nost proti vojvodi. Množica se je prestrašena umikala. Vojaki, onesnaženi s krvjo, raztrgani, krvaveči, so zavzeli ves gornji rdel svetišč® Hiša Saint-Pol. 183 Pošljite naročnino, ako je še niste! Šolske knjige za vse srednje, meščanske in ljudske šole v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni L. Schwentner v Ljubljani, Prešernova ulica 3. Poslopje mestne hranilnice. Dr. Iv. Jenko zopet ordinira Kavarna se proda v Ljubljani iz proste roke. Pisma je pošiljati pod šifro .kavarna" poštno ležeče Ljubljana I. Ravnokar došla velika izbera oblek za šolsko mladino za deklice in dečke. — Najnovejše obleke, površnike in raglane za gospode. Najmodernejšo in največjo izbero damske konfekcije, kakor paletoje, raglane, kostume, jopice, krila in bluze po priznano najnižjih cenah priporoča „Angleško skladišče obleku O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. «5. T. * ___ A. S£HWEiTZFR. Prešernova ulica48. Specialiteta: Posebno močni čevlji za dečke in deklice po zelo nizki ceni. Popravila. Higijenični in lovski čevlji, lastna delavnica. na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih vpeljane šolske knjige ima v predpisanih izdajah in veliki množini v zalogi tvrdka Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg trgovina s knjigami in muzikalijami Ljubljana, Kongresni trg štev. 2. Seznamki učnih knjig se oddajajo zastonj. Učiteljska tiskarna v Ljubljani r. Frančiškanska ulica štev. 8 c se priporoča slavnemu občinstvu za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, časopisov, pisem in kuvert s firmo, vizitk, poročnih kart, mrtvaških listov i. t. d. Za posojilnice, hranilnice, denarne zavode letne zaključke, hranilniške knjižice i. t. d. Pevskim-društvom za tiskane ali litografirane note. Tisk eno ali mnogobarven.. Izdelava fina! Postrežba točna! Cene zmerne! j • 'i.Hf • , Obenem priporoča edini slovenski politični neodvisni tukajšnji dnevnik „D A N“ i ' _ ki izhaja vsak'dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 3. uri zjutraj. Izborni članki, najnovejše vesti, zanimivi podlistki. — Naročajte se na „DAN“ in oglašajte v njem! - 8UL — - koli prestola. Vojvoda v vihrajoči razburjeno-•Sti ni bil zapazil, da so pustili preko mostu le imjega in del njegovih ljudi, druge pa odrezal? iod njega in jih potisnili nazaj na ulico. Slišal je jiSicer krik za seboj, pa ni se menil zanj. Pariz ije hrumel cel dan v pocestnih bitkah . . . f Ivan Neustrašni je čutil, da se je jela ovi- flati krog telesa železna vrv, ki ga je tiščala irt oklepala, da bi zarjul bolečine. Pa preko pre-ntnrtih ustnic ni mogel spraviti glasu. V možga-. nih mu je žarel in žgal hujše od ognja krik, ki !tti mogel na dan. — 2iv ... On je živ! . . . Kralj! . . . Bulil je pred se in niti s prstom ni mogel ganiti . . . Za vojaki je videl vstopiti plemiča: Passavanta, kapitana Tannegnyja in Brancail-flona . . . Postavili so se ob prestolu z golimi imeči v rokah. Kralj se je nervozno režal in po-Išastno motil strašni molk, ki je zopet legel na 'zbrane. Bilo je kakor bi pričakovali še nekoga... In pričakovani je prišel! . . . ivied vruu se j4e pokazala ženska postava, srebrnobelih las, ^bledega obličja, zavita v bel palšč; mož v kr-yavordeči obleki je podpiral prikazen . . . — Bila je duh — Lavra! . . . Vojvoda je groze zarjul. Mrtvaško mrzle (kaplje so mu drsele raz čelo. Iztegnil je roke odf (šebe, kakor bi se hotel ubraniti bližajoči se pri-, (kazni. Pa prihajala je vedno bližje, tik k njemu Še stopila, razgrnila je pergament, ki ga je dr-; Jžala v rokah in z neslišnim glasom je jela čitati "njegovo vsebino ... Drugič je rjoveč krik preletel kapelo . . . |Fuj|i zbrani so pobledeli. Na voščenem licu ča- — »Ob —