tfREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne ir od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	: : :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9'—, četrtletn« I 4'50, mesečna K 1 '50; za Nemčijo celoletno K 21'60; za ■ '• ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—.	: :
'i Fosamezne številke po 6 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje m prazniko* .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	\	*.	\
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, H., la uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zve9w. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vta., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma ae na sprejemajo.
   Reklamacije lista so poStnine proste. —
V Ljubljani, v ponedeljek dne 12. februarja 1912.	Leto	II.
Štev. 206.
•gqs== ■■	a=== ===== =====
t^redsedništvo nemškega par-/	lamenta.
|	Berolin,	10. februarja.
, ' Novi nemški državni zbor ima predsedništvo in ga nima. V četrtek se je morala seja, ki bi bila imela voliti predsedništvo, odgoditi, ker ie vodja nacionalnih liberalcev naznanil, da se stranke še niso mogle sporazumeti zaradi kan-ditatur. Seja se je torej sporazumno odgodila na drugi dan.
; Po seji je bilo mnogo pogajanj med strankami, do sporazuma pa vendar ni prišlo. In ko je včeraj ob 2. popoldne zopet otvorila seja. Je |til položaj popolnoma nejasen. Ker se ni doseg 1 kompromis, kar je bila doslej navada v nemškem parlamentu, je bilo pri volitvi pričakovati boja. Starostni predsednik je ta položaj humoristično označil, vabeč zbornico, naj pri-stdpi k volitvi, da dobi parlament predsednika. Preden se konča dan.
grupiranje strank se je kmalu opazilo. Konservativci so se pridružili centrumu, ki bi bil tudi njim rad pribavil mesto v predsedništvu,
Nato se je volil prvi podpredsednik. Oddalo se je 386 glasov, od katerih je dobil socialist Scheidemann 188, konservativec Ditrich 174, nac. liberalec Paasche tri. 21 glasov je bilo neveljavnih. Za drugega podpredsednika je bil izvoljen nacionalni liberalec Paasche, ki je dobil 274 glasov; 16 glasov je bilo razcepljenih, 95 glasovnic pa praznih.
Filip Scheidemann, ki je prvi socialistični član predsedništva v nemškem parlamentu, je bil rojen leta 1865. v Kasselu in se je izučil tiskarstva. Pozneje je postal časnikar. Na zadnjem strankinem zboru je bil izvoljen v strankino vodstvo. Od leta 1903. je državnozborski poslanec in zastopa mestni okraj Solingen.
Tako se je včeraj sestavilo predsedništvo. Danes pa že ni več predsednika. Dr. Spahn je namreč odstopil. Ob 9. dopoldne je imel cen-trum sejo. Ta se je imela baviti z nekaterimi predlogi in s proračunom. Predsedniško vprašanje sploh ni bilo na dnevnem redu. Ali predsedniku frakcije Groberju se je vendar zdelo potrebno govoriti o tem, in razvila se je debata. Medtem pa je vstopil poslanec dr. Schodler in je v Spahnovem imenu naznanil, da je ta odložil
1
Prof. Paasche
Dr Spnhn
najrajši na ta način, da bi bili socialisti ostali brez sedeža. Konservativna gospoda, ki je prišla v tako malem številu v novi parlament, da sploh ne more zahtevati podpredsednika iz svojih vrst, se postavlja na sila cesarsko stališče 'n trdi — ker je grozdje kiselo — da ne sprejme niandata v predsedništvu, v katerem bi sedel socialist. Naprednjaki so se takoj od začetka Pridružili nacionalnim liberalcem. Socialisti so kandidirali Bebla. Ta kandidatura je bila le manifestacija, ker so socialisti že prej izjavili, da ne zahtevajo zase predsedniškega mesta, pač Pa prvo podpredsedniško.
Pri prvi volitvi je bilo oddanih 388 glasov, lr>ed katerimi so bili trije neveljavni. Dobil je načelnik centruma Spahn 185, socialist Bebel HO, nacionalni liberalni princ Schonaich-Ca-r°lath 88 glasov, razun tega socialist Heine in nacionalni liberalec Paasche po en glas.
Bilo je torej treba nove volitve, pri kateri se je rezultat le neznatno izpremenil. Krivi so bili nacionalni liberalci, ki ne morejo nikdar o Pravem času storiti nobenega sklepa. Ce bi se bili sporazumeli s socialisti, ki niso zase zahtevali predsedniškega mesta, bi bili lahko dosegli zmago svojega kandidata. Ker pa niso storili tega, je prišlo zopet do enake volitve, kakršna je bila prva. Spahn je dobil 186, Bebel 114, Schonaich-Carolath 85 glasov.
Zdaj se je morala odrediti ožja volitev med Spahnom in Beblom. Nacionalni liberalci so zakrivili, da ni prišel njih kandidat več v poštev, ^ri ožii volitvi je dobil Spahn 196, Bebel 175 glasov. Samo enajst glasov je torej manjkalo ^eblu do večine.
Emile zola:
(Dalje).
»Gotovo, gotovo«, je dejal Pierre. »Predobri ste. Prišel sem se danes le zahvalit za trud, ki ste ga posvetili moji knjigi in pozdravit Vas, ko ste ponos Italije.«
Orlando ga ni poslušal. Bil je razmišljen, °či so mu še vedno počivale na Rimu. Ni hotel govoriti o tem, a proti svoji volji, ves obvladan od tajnega nemira, je nadaljeval s tihim glasom, kakor da se neprostovoljno izpoveduje.
»Gotovo, veliko prenaglo smo napredovali. Prišli so neizogibni koristni stroški:	Ceste,
luke, železnice. Tudi oborožiti je bilo treba debelo; začetkoma nisem grajal velikih vojnih
•	izdatkov. Ali pozneje, ta moreči proračun — bremena vojne, ki ne prihaja, pa nas ugona-blja, ker jo pričakujemo! O, vedno sem bil prijatelj Francije: ničesar ji ne očitam, kakor da !>i razumela položaja, ki se nam je bil naredil 'n opravičujočega razloga za našo zvezo z Nemčijo, hi miljarda, ki jo je požrl Rim! To bila blaznost; grešili smo iz sanjarstva in !z Ponosa. V sanjarijah, katerim se je mogel izročiti osamljeni starec, sem bil med prvimi, ki so zaslutili grozno finančno krizo, deficit, brezdno, v katero se je moral v strmoglaviti narod. Kričeč sem to pravi! svojemu sinu in Vsem, ki so hoteli poslušati; ali kaj je pomagalo? Poslušali me niso, blazni so bili, kupoli so in prodajali, gradili v ažiji in v domišljijah. Videli boste, videli boste... Najhujše Jeto. da nimamo v gostem kmečkem prebivalstvu kakor pri vas opore, denarne in človeške Zaloge, privarčenega zaklada, iz katerega bi vedno lahko zajemali, da bi zamašili luknje, ' jih je napravila katastrofa. Pri nas še ni Skoraj nobenega dviganja ljudstva, socialna ri se ne odnavlja s stalnim pritokom novih
predsedništvo državnega zbora, kar je vzela seja z velikim odobravanjem na znanje. Vsled tega bo v sredo nova volitev predsednika. Dotlej bosta podpredsednika Scheidemann in Paasche vodila razprave.
Sedanja volitev je le provizorična. Po štirih tednih se šele voli definitivno predsedništvo. Ker je imel Spahn neznatno večino, se je morda zbal, da pri definitivnem glasovanju ne bo zopet izvoljen, pa se je rajši umaknil. Mogoče pa je tudi, da je njegovo demisijo pripisati intrigam konservativcev.
Nacionalni liberalci bodo najbrže še enkrat ponudili kandidaturo Spahnu. Če jo pa odkloni, je najverjetneje, da bodo volili Paascheja. Na vsak način bo centrum sam kriv, če ne bo zastopan v predsedništvu. Tedaj bo tudi v formalnem oziru očitno, da nima črnomodri blok več večine.
V spomin februarskih žrtev.
Trst, 11. februarja.
Vreme je grdo. Dežuje. In človeku je pri srcu, kakor da ga hoče narava spomniti na krvave dogodke, ki so se pred lOtimi leti odigrali na tržaških ulicah. In kljub grdemu deževnemu vremenu je velika dvorana v Delavskem domu poina italijanskega, slovenskega in nemškega zavednega delavstva, ki je prihitelo, da izkaže hvaležen spomin telesno premaganim tovarišem. Pred Delavskim domom je zbrana zopet močna skupina, ki ni našla prostora v dvorani, pa čaka na sprevod, ki ponese spo-
Ijudi. Vrhu tega je ljudstvo siromašno; nima nogavic, da bi jih praznilo. Beda je grozna, to je treba priznati. Kdor ima denarja. ga rajši malenkostno zapravlja po mestih, kakor da bi kaj tvegal v poljedelskih ali industrijskih podjetjih. Tovarne se zidajo zelo zelo počasi. Zemlja se obdeluje še skoraj povsod barbarsko kakor pred dvatisoč leti. In Rim, Rim, ki ni ustvaril Italije, temveč je le Italija s svojim ognjevitim, edinim hrepenenjem napravila glavno mesto iz njega, Rim, je še vedno le krasna dekoracija stoletne slave. Rim nam ni dal s svojim popačenim,prevzetnim,postopajočim papeževim prebivalstvom še nič drugega kakor bahavost te dekoracije! Preveč sem ga bil; preveč, ga ljubim in ne morem obžalovati, da sem tukaj. Ali veliki Bog! Kakšno blaznost je vžgal v naših možganih, koliko milionov je veljal, kako nas pritiska s svojo zmagoslavno težo ob tla! Le poglejte, poglejte!«
Pokazal je na brezbarvne strehe finančnega ministrstva, na neskončno, brezupno puščavo, kakor da vidi že naprej požeto slavo, vso strašno puščobo žugajočega bankrota. Zadržavane solze so mu zastrle oči; krasen je bil videti v svojem omajanem upanju, v bolestnem nemiru, z velikansko belolaso levjo glavo. Zdaj je bil brezmočen, priklenjen v tej goli, svetli, tako ponosno revni sobi, ki je bila videti kakor protest proti monumentalnemu bogastvu vsega okraja. To so torej napravili iz osvojitve! In zdaj je bil od strele treščen ob tla, nesposoben, da bi še enkrat žrtvoval svojo kri in svojo dušo!
»Da, da,« je zakričal, »vse je človek dal, srce in glavo, vse svoje življenje, dokler je šlo za to, da se napravi domovina enotna in svobodna. Ali sedaj, ko je domovina ustvarjena — kdo naj se zdaj navdušuje za reorganizacijo njenih financ! To vendar ni ideal! In tako se godi, da umirajo stari, med tem pa ni med mladimi moža, ki bi se dvignil.«
minske znake na grob tovarišev.
Spominsko zborovanje otvori naš dragi starosta sodr. Oliva. Vidno ginjen se zahvali navzočim, ki so prišli, da povedo, kako hvaležen spomin goje do tovarišev, ki so žrtvovali svoje življenje svojemu idealu, svojemu prepričanju. Pove nato, da je sodrug Valentin Pit-toni zadržan po važnih opravkih na Dunaju in bo mesto njega govoril sodr. Puecher, ki izreče približno sledeče:
Ne deset ne dvajset let vesele ali žalostne zgodovine ne more izbrisati spomina na krvave dogodke, ki ostanejo kakor izklesani v delavskih možganih. Bil je začetek delavskega bojaza proletarske pravice. Kdo izmed nas se ne spominja? Najprej se je začelo gibanje Lloy-dovih kurjačev. Mogočna gospoda se je z vso silo branila ustreči zahtevam lačnih podložnikov. In kdo se ne more spominjati na spontano pomoč vsega tržaškega proletarijata, ki je zapustil orodje in tovarne, da pomaga sotrpinom izvojevati pravičen boj? Kako naj pozabimo na gradijozni shod v Politeama Rossetti, ki ga Trst ni videl večjega in impozanttiejšega ne prej ne pozneje? Kako naj izbrišemo spomin na tisto impozantno množico, ki je z vsako kretnj dala vedeti, da je pripravljena žrtvovati življenje... za svoje v boju se nahajajoče tovariše? Oj delavci, vsi ki smo bili priče,tega gibanja, ki smo videli to množico, kako je šla mirno od shoda, kako je nestrpno pričakovala rešitev .pogajanj med spornimi strankami, ki smo bili navzoči krvavem spopadu na borznem trgu, ki smo čuli jok in stok umorjenih in ranjenih, mater in žen — ne moremo nikoli pozabiti tega. Prišla je noč, krvava in strašna. In dež se je vlil, kakor da se je narava sramovala krvavega čina in kakor da je hotela sama izprati rdeče lise na tržaškem tlaku, ki jih človek ni mogel izbrisati.
Danes počastimo spomin nesrečnih delavskih žrtev, a ne zastonj žrtvovanih. In jutri se podamo zopet na delo, v boj, ki ga moramo nadaljevati in dobojevati in ki bo končan, ko zavlada pravica na svetu. Tega se spomnimo in najlepši spomin padlim žrtvam bo naše delo v dosego idealov, katerim so se v grobu speči tovariši žrtvovali.
Za njim je govoril slovensko sodrug Regent. 10 let bo od krvavih februarskih dogodkov, ki so vzeli življenju in nam drage tovariše. Zbrali smo se, da izkažemo hvtležen spomin njim, ki jim je kruto maščevanje odrezalo nit mladega življenja v krvavem spopadu, v boju izmed neštevilnih, ki spremljajo kakor rdeča proga zgodovino delavskega gibanja. Bil je krvavi krst novega prepričanja, novih idealov in novega hrepenenja tržaškega proletarijata. Bili so dnevi, ko so častilci zlatega teleta ponovno dokazali, da še nimajo dovolj sveže delavske krvi. ko je delavstvo moralo spoznati, da še davno ni izpraznilo svoje grenke kupe. Ampak kakor so bili tužni in žalostni dnevi, kakor nam spomin na drage žrtve polni srca togote, je svetil v onih tužnih dneh vendar le nad nami zlati žarek delavske solidarnosti in idealne požrtvovalnosti, ki nas danes zopet navdaja s ponosom v spominu na trenotek, ko je ves tržaški proletarijat nesebično podal svojo roko bojujočim se sotrpinom.
In še ni izpraznjena naša grenka kupa. Po sprevodu, v katerem se podamo na grob večno spečim žrtvam, da jim ponesemo dolžni tribut
Hipoma je obmolknil, v mali zadregi in smehljajoč se sam svoji mrzlični viharnosti.
»Odpustite, zgodilo se mi je zopet, da sem utekel sam s seboj. Zares sem nepopravljiv. Naj velja, da opustiva sedaj ta predmet, in kadar boste videli vse, pridite zopet, pa se pomeniva.«
Poslej se je vedel očarujoče. Iz zapeljive dobrohotnosti, iz prevladajoče prijaznosti, s katero ga je obdajal, je Pierre spoznal, kako mu je bilo žal, da je preveč govoril. Rotil ga je, da naj ostane čim dalje v Rimu, da naj se ne prenagli s sodbo in da naj bo prepričan, da Italija vendarle ljubi Francijo; on sam želi prav tako živahno, da bi ljubili Italijo in pravi strah ga je obhajal, če je pomislil, da je morda ne ljubijo več. Duhovnik se je jasno zavedal kakor prejšnji dan v palači Boccanera, da se vrši nekakšen pritisk nanj, da izsili iz njega občudovanje in nežnost. Kakor žena, ki čuti, da ni lepa, ki dvomi o sebi in je občutljiva, tako se je Italija bala za mnenje svojih obiskovalcev in se je trudila. da bi si kljub vsemu ohranila njih ljubezen.
Ko pa je Orlando zvedel, da stanuje Pierre v palači Boccanera, se je iznova razburil in je napravil kretnjo, ki je izražala njegovo jezo. Ali ta trenotek je bilo slišati trkanje na vrata. Zaklical je »noter«, ali ustavljal je Pierra.
»Ne, nikar še ne odhajajte! Rad bi vedel —«
Vstopila je dama. Štirideseto leto je imela za seboj, bila je majhna in okrogla, še čedna, z malimi potezami in prijaznim smehljajem, ki se je topil v masti. Imela je plave lase in zelene oči, čiste kakor studenčnica, bila je precej dobro oblečena in je bila v svoji elegantni in preprosti rezedni opravi videti zelo prijetna, skromna in premišljena.
»O, ti si Stefana!« je dejal starec in dal, da ga je poljubila.
»Da, stric. Šla sem mimo, pa sem vstopila, da vprašam, kako ti je kaj.«
Bila je gospa Sacco, nečakinja Prade. Rojena je bila v Neapolju, njena mati je bila iz Mi-
hvaležnega spomina, se vrnemo zopet v vsakdanje življenje, ki zahteva od nas novega poguma, novih bojev. In tedaj ne pozabimo dolžnosti. ki jih imamo napram sebi, napram živečemu trpečemu proletarijtu, napram človeštvu. Tedaj ne pozabimo, da izbrišemo krvave lise naše zgodovine samo z delom, s skupnim solidarnim delom, ki nas vodi od boja do boja, od zmage do zmage, da zasije nad človeštvom to, plo zlato solnce ljubezni in pravice.
Za sodrugom Regentom je govoril v nemškem jeziku sodr. Schucha. Za tem je sodrug Oliva pozval navzoče, naj se v sprevodu podajo na grob.
Sprevod je bil lep in impozanten kljub dežju, ki se je podajal tužiiemu razpoloženju množice. Na čelu sprevoda so korakali stari delavci. Za njim sta se nosila dva venca, eden od vsega tržaškega proletarijata, drugi od tržaških mesarskih delavcev. Za njimi velika množica. Sprevod se je pomikal po ulicah Barriera vecchio. Madonnina. ul. dela Guardia in Istria do pokopališča, do groba, ki so ga delavci zakrili z dvema vencema in rdečimi klinčki. Tam se je sprevod mirno razšel.
Razume se, da je redarstvena oblast zaplenila prvi naš oklic, da smo morali spominski dan naznaniti z navadnimi besedami in da je za včerajšni dan uredila velik aparat — brez potrebe.
Izpod carjevcga jarma.
L o d ž, v začetku februarja.
Po stari navadi vseh bankroterjev, ki iščejo kredita, je lani tedanji finančni minister Kokovcev v najlepših barvah slikal rusko gospodarsko življenje in ruske finance in v ministrovih besedah, namenjenih zapadno evropskim finansjejm, se je izsesana in upostošena domena koruptne birokracije izpremenila mahoma v deveto deželo.
Patjomkinove vasi!
Tu je dokaz: Okolo 20 miljonov kmečkega prebivalstva se bori to zimo z golodovko, z lakoto in državna blagajna je morala nakazati 120 miljonov rubljev, da nekoliko prestreže težke udarce šibe božje. Ta svota je kakor kapljica v morje ob ogromnem obsegu letošnje lakote, ki je hujša kakor strahotna golodovka leta 1891., ko so ljudje od gladu cepali kakor muhe. Po dveh nenavadno dobrih letinah so se žitnice in kašče takoj izpraznile in lakota se plazi po 20 gubernijah in za njo kakor temne sence: legar, škorbut, smrt...
Poročilo iz buzloškega okrožja se glasi brez vseh olepšav in ovinkov kratko in razločno: »Prav zgodaj smo poklali in pojedli vso živino. Tudi konji so šli. Povsod se pojavljata legar in škorbut... V poduralskih vaseh so se ljudje odvadili pokončne hoje, pregibljejo se le še po vseh štirih, ker jih bolne, zatekle noge ne nosijo več; mrliči leže v teh krajih po več dni doma, ker ga ni človeka, ki bi jih zagrebel ... O Kirgizih govore celo, da pojedo svoje mrliče ...
Lepe reči bi prihajale na dan, če ne bi vlada več skrbi in pozornosti posvečala zatiranju vseh poročil nego zatiranju lakote same. Časopisje po deželi ne sme objavljati niti poročil drugih listov; občinskim upravam je strogo prepovedano dajati podatke o lakoti zasebnikom in celo zemstvom. Tudi privatna pomoč
lana in se je poročila z neapolitanskim bankar-jem Paganijem, ki je pozneje postal insolventen. Po polomu je Stefana vzela Sacca, ki je bil takrat le majhen poštni uradnik. Od tega časa se je Sacco, ki je hotel spraviti dom svojega tasta zopet kvišku, podajal v strašne zapletene in sumljive kupčije in je imel naposled nepričakovano srečo, da so ga izvolili za poslanca. Odkar je bil prišel v Rim, da ga od svoje strani osvoji, je morala žena pomagati njegovi častihlepnosti, elegantno se oblačiti inotvoritisalon. Bila je pri tem pač še nekoliko nerodna, vendar pa ni bilo prezirati njenih služb, ker je bila ze-
lo	varčna, zelo previdna in dobra gospodinja; podedovala je od svoje matere vse izvrstne in solidne lastnosti severne Italije, ki so se krasno kazale poleg nepokojnosti in nemarnosti njenega soproga, čigar južnoitalijanska pože-Ijenja so vsak hip vzplamtevala.
Stari Orlando, ki je zaničeval Sacca, je ohranil neko nagnenje svoji nečakinji, v kateri je zopet nahajal svojo kri. Zahvalil se ji je in se je takoj zmenil o novosti, katero so objavili jutrnji listi; zakaj slutil je, da je -^slanec poslal svojo ženo sem, hoteč izvedeti tastovo mnenje.
»No. in kako je z ministrstvom?«
Sedla je in ne da bi hitela, je začela pre-gledavati časopise, ki so bili razkropljeni po mizi.
»O. nič še ni gotovega. Časopisje je prezgodaj govorilo o tem. Kabinetni predsednik je poklical Sacca, pa sta imela pogovor. Toda obotavlja se še; boji se, da nima sposobnosti za poljedelstvo. Da, če bi bilo za finance! In potem, ničesar ne bi sklenil, ne da bi Vas vprašal za svet. Kaj se Vam zdi, stric?«
Posegel ji je s srborito gesto v besedo.
»Ne, ne, v take reči se ne mešam.«
(Dalje prihodnjič.)
r A	  •	....	.	-	::3
se zdi oblastim sumljiva. Kazanski gubernator je dejal zemskim načelnikom: »S svojim vpitjem le hujskate ljudi. Ce ne nehate, vas v treh dneh odstavim ...«
Tako je na Ruskem po dveh izredno ugodnih letinah, ob petletnici Stolipinove »kmečke reforme«. Polom reakcije na vsej črti!
Vladi se je s svojimi postavami pač posrečilo, da je razdejala marsikatero »obščino« (rusko kmečko zadrugo s skupnim zemljiščem) in okolo 20 odstotkov članov je izstopilo iz njih. Ampak to so bili večinoma ljudje, ki so za vselej dali zemlji slovo, rokodelci in fabričani, ki jih je na »obščino« vezala le dolžnost, da so starešini pošiljali vsako leto pristojbino za potni list. Drugi so odpotovali v Sibirijo in le malo jih je postavilo na domači zemlji svoj »lastni hutor«.
Velik del kmetov, ki so se ločili od občine, je prodal svojo parcelo; še bolj bodo prodajali sedaj, ko nimajo nič za pod zob, in zemljiški špekulaciji se obetajo sedaj zlati časi. Če prosi kmet podpore, sliši ponavadi odgovor: Izstopi iz občine in prodaj svojo parcelo, pa se ti pogrne miza.
Stolipinova »kmečka reforma« je pač iz-premenila kmečko zemljo v blago, ki roma iz rok v roke kakor denar. Ampak -'-oduktivno-sti ni povzdignila niti za spoznanje. Nažanjek na desetino (po odbitku setve) je bil v letih 1897 do 1900 34.6 pudov in v letih 1905 do 1908 34.0 pudov. Leta 1909 in 1910 sta bili dobri letini, ampak na nezadostno gnojeni zemlji morajo dobri letini slediti suha leta, ko miruje rodovitnost tal. In v resnici je Rusija leta 1911 pridelala za 258 miljonov pudov manj nego minula leta.
Ob dobri letini se ruska kmetija ni opomogla, ker ves pribitek je šel čez mejo. Leta 1908 je Rusija izvozila 10 odstotkov pridelka, leta 1909 16 odstotkov in leta 1910 že 19 odstotkov. torej skoro petino pridelka. In celo letos priganja davčni eksekutor kmeta, da proda svoj skromni pridelek: do 1. oktobra 1911 je bilo prodanih 20 odstotkov letošnje žetve. Za domačo porabo je v letih 1909 in 1910 ostalo še 21 do 23 pudov na glavo, 1911 le še 16 pudov (t. j. okroglo 260 kilogramov), dočim odpade n. pr. v Nemčiji na glavo okolo 470 kilogramov žita.
Masten dobiček od draginje in reakcije je odpadel »pomješčikom« (veleposestnikom). Mezde poljedelskih delavcev se od leta 1906 niso za graščakovo zemljo, pa gredo nevzdržno kviza graščakovo zemljo, pa grdo nevzdržema kvišku. Deloma so začeli veleposestniki sami obdelavah svojo zemljo, intenzivnejše z boljšim orodjem in modernejšimi stroji. Položaj kmečkega ljudstva pa se je neznansko poslabšal, kar postaja očito zlasti ob sedanji lakoti.
Niti za las boljši ni položaj fabričanov. Profesor Manujilov navaja v »Ruskih Vjedomostih« zanimive podatke o gibanju cen živil in mezd moskovskih delavcev v poslednjih letih. Mezde so od leta 1901 do 1910 poskočile okroglo za 18 odstotkov, živila pa za 37.6 odstotkov, torej še enkrat hitreje. Zlasti najpotrebnejša živila so se naravnost blazno podražila: rženi kruh za 51 odstotkov, meso za 42 odstotkov.
Podrobno poročajo tudi fabriški nadzorniki. Voditelj velike tovarne je sam dejal profesorju Manujilovu, da vse mezdne poviške pogoltne draginja. Pri vsem tem je mezda ruskega delavca sramotno nizka; po računih profesorja Manujilova približno taka, kot so jo imeli angleški delavci v — petdesetih letih minulega veka, tedaj za polovico manjša kot angleškega delavca enake stroke.
V	teh razmerah zastaja tudi industrija; sicer vlada »podpira« zgradbo železnic, ker je celi vrsti zasebnih družb garantirala izredne dobičke, sicer so se izdatne reke tujega kapitala zopet razlile po Rusiji in so zbrale banke ogromne svote, vendar se industrija le počasi razvija, zlasti pavolna industrija ne more nikamor. Po podatkih nekega inženirja v »Ruskih Vjedomostih« se je porabilo na Ruskem bom-baževine v letih 1901 do 1904 5.8 funtov na o-sebo, v letih 1905 do 1908 le 5.4 funtov in prav toliko leta 1909. In prvo suho leto je priklicalo nad rusko predilno in tkalno industrijo katastrofo. Veliko število pavolnih zavodov je ustavilo delo in propadlo. Samo v Lodži, v središču rus. pavolne industrije, je 20,000 delavcev brez dela in lakota gospodari strahotno med njim. Kriza pavolne industrije pa je le znamenje bližajoče se splošne krize.
Razbor gospodarskih razmer kaže z vso jasnostjo, da Stolipinova proti revolucija ni prav nič ublažila nezmerne bede, ki je podila rusko ljudstvo pred leti v revolucijo. Reakcija stoji tik pred gospodarskim polomom, kateremu bo neizogibno sledil tudi politični polom carizma.
NOVICE.
* Viharni prizori v sodni dvorani. Pred černoviško poroto je bila obravnava proti bratoma Kottek, ki sta bila izvršila umor. Dne 8. t. m so razglasili sodbo in ob tej priliki je prišlo do jako hrupnih prizorov. Ko je predsednik prebral sodbo, da je obsojen Gregor K'ttek na smrt, njegov brat Tamasko pa na 151etrio ječo, sta pričela obsojenca silno razgrajati. Gregor Kittek je zgrabil stol in ga zagnal na paznika. V tem hipu sta bila obsojenca že pri vratih in sta skušala pobegniti. Občinstvo je zadelalo vrata s stoli, nakar sta se zločinca kakor besna zapodila nad porotnike in jih obdelovala s stoli. Medtem so prišli orožniki, ki so divja brata ukrotili.
* Kajn in Abel. Brata Franc in Ivan Beidl sta bila na potu iz Litave v Moravsko Ustje. Zaradi dolga 80 vinarjev sta se sprla in je pobil Ivan svojega brata s palico na tla. Ko je prišel domov, je pripovedoval, da mu je brat v gozdu zmrznil. Mati je šla v gozd, kjer je našla mrtvo sinovo truplo. Morilca so prijeli.
* Trgovca — požigalca V Fulnelcu na Moravskem se je vnel v trgovini Franca Beinhauerja ogenj, ki je uničil vso zalogo. Orožniki so dognali, da sta zanetila ogenj brata Franc in Fri-dolin Beinhauer, ker sta hotela na ta način priti do zavarovalnine 43.000 kron. Brata so prijeli in sta priznala. Pred požigom sta odstranila večji
del zaloge, knjige sta zakopala na dvorišču. Že pred par dnevi sta skušala zanetiti ogenj v sosedni hiši, a se jima ni posrečilo.
* Ponarejeni tisočkronski bankovci. Po
Nagy Szombatu in Verbu krožijo ponarejeni tisočkronski bankovci. Nedavno je hotel oddati v Verbu uradnik lesne tvrdke na pošti ponarejen bankovec, ki pa so ga pravočasno spoznali in zavrnili. Prav tako je hotel menjati neki kmet v trgovini z železom ponarejen tisočkronski bankovec. Trgovec je dal poklicati stražnika, ki je kmeta aretiral. Uvedli so strogo preiskavo.
* Smrt proletarca. V Oderfurtu so našli mizarja Bohumila Papeža mrtvega. Preiskava je dognala, da se je Papež zastrupil z lisolom, ker je imel tako majhno plačo, da ni mogel preživeti svoje šesteroglave družine. Beda v njegovi družini ga je tako potrla, da je obupal in si končal življenje.
* Mučenje vojakov. Iz Berolina poročajo: Blizu Tegla je imel polk grenadirjev v najhujšem mrazu vaje. Petdesetim vojakom so zmrznile noge, roke, nosovi in ušesa.
* Za dušni blagor visokošolcev. Rektor berolinske univerze je že često prepovedal študentovskim društvom predavanja. Zlasti je pogosto zadela ta prepoved svobodna dijaška društva. To polletje so obvarovali dragoceni naraščaj narodne inteligence pred pogubnim vplivom so-druga Maurenbecherja in potem demokrata Bret-scheida. Najkrasnejše pa se je obnesla berolinska alma mater pred kratkim. Študentje bi si bili radi ogledali večjo tiskarno; obrnili so se s prošnjo na večje berolinske liste in dobili dovoljenje za ogled od — „Vorwartsa“. Tedaj pa so se skrbni profesorski očetje na univerzi zgrozili; za Boga, v tiskarno glavnega lista revolucionarnih rdečkarjev da hoče njim poverjena mladina, up naroda! Da bi jih tiskarniški stroji navsezadnje še rdeče pobarvali! In državo ohranjujoči patri-otje na berolinski univerzi so naglo ukrenili, da preprečijo veliko pohujšanje, pa so študentom obisk »Vorwartsove“ tiskarne prepovedali!
* Eksplozija v tovarni. V Lodži je eksplodiral v Geyerjevi predilnici kotel. Učinek eksplozije je bil strašen; tovarna je bila razdejana, štirje delavci mrtvi, štirje težko poškodovani. Škoda je zelo velika.
* Ako Imaš v Parizu preveč otrok. Vsako leto se pojavlja na Francoskem obupna tožba nad znanim sistemom francoskih zakoncev, da hočejo imeti samo dva po otroka. Politiki in poslanci se ukvarjajo z neštevilnimi načrti, da bi odpravili to zlo, ki je velika ovira razmnoževanju in torej tudi velikosti in sili francoskega naroda. Razpisati hočejo nagrade za otroke, dovoliti davčno prostost, očetom številnih otrok dati prednost v uradniških službah, toda ah, resničnost je časi vse drugačna in kdor je v Parizu bogato obdarjen z otroškim blagoslovom, lahko doživi čudovito dogodovščino. Tako se je zgodilo tudi vrlemu očetu Hussenu, pridnemu branjevcu s sočivjem, ki je poleg sebe skromno preživlj il s svojim poslom ženo in osem otrok. Najstarejši ohok je zdaj star 12 let, najmlajši pa je šele pred kratkim praznoval obletnico svojega rojstva. Toda pariški hišni posestniki so patriotični samo tako dolgo, dokler jim patriotizem ne škodi pri denarnih zadevah; zategadelj z bogatim otroškim blagoslovom obdarjeni branjevec kljub vsem pa-triotičnim slavospevom na družine z mnogoštevilnim zarodom ni mogel in ni mogel dobiti nikjer stanovanja. Povsod so se ga otresali s hladnokrvno utemeljitvijo, da ga ne marajo v hišo, ker ima preveč otrok. Veliko mesto je Pariz ali nikjer se niso gostoljubno odprla vrata ubogemu branjevcu. V svojem obupn je sklenil branjevec, da si postavi na prostem kočo in prebije v njej mrzlo zimo; prijatelj mu je obljubil pomoč. Za kočo si je izbral vrt na Tijerijah. Navsezgodaj tistega dne, ko se je moral branjevec izseliti iz starega stanovanja, ki mu ga je bil patriotični hišni posestnik odpovedal, se je pomikala proti Tijerijam čudna karavana skozi lepe vrtne nasade. Spredaj so korakali štirje tesarji z ročnim vozom, na katerem so bile deske in podboji; zadaj pa je šla mati z osmimi otroci, ki so se tresli od mraza. Tesarji so takoj pričeli čvrsto delati, ko nenadno privihrajo policaji in preprečijo nadaljno delo. Najpreje so poslali vso pre-mraženo mater z njenimi otroci na policijsko stražnico, da so se ogreli in okrenčali. Medtem je prispel na stavbišče tudi oče Hussen s pečjo in pohištvom; policijski uradnik pa ga je povabil, naj se začasno nastani v stražnici. Na stražnici je pripovedoval branjevec komisarju povest svojega trpljenja. Oglasil pa se je neki posestnik, ki je Hussenu dovolil, da postavi na njegovem zemljišču kočo. Tesarji so zopet pričeli z delom; toda medtem se je nenavadna zadeva razvedela po Parizu in zbudila mnogo pozornosti. Mestni svetnik Galli se zdaj posvetuje s policijskim pre-faktom Lepinom o načrtu, ki bi omogočil z otroškim blagoslovom bogato obdarjenim družinam vsaj začasno priskrbeti stanovanje.
Ljubljana lin Kranjsko
—	Ljubljanski občinski svet ima v sredo dne 14. februarja 1912 ob 6. zvečer v mestni dvorani sejo. Na dnevnem redu so: Naznanila predsedstva. Finančnega odseka poročilo glede letnega prispevka mestne občine ljubljanske za nameravano oskrbovanje vseh opravil krajne policije v mestu Ljubljani po organih državnega policijskega ravnateljstva ter personalnega in upravnega odseka poročilo glede nameravane preuredbe § 7. občinskega reda ter §§ 24 in 48 občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano.
—Svoje mnenje naj pove občinski svet o reformi ljubljanskega volilnega reda, ki ga sklepajo klerikalci v deželnem zboru. Seveda to lahko stori, ali burka ostane vendarle burka. Deželnemu odboru ne gre zato, da^ bi slišal kakšno mnenje, temveč izvršiti hoče svoje mnenje. Vsiliti hoče Ljubljani okoličane, ki plačujejo kaj davka, kot občinske družnike in jim pribaviti deželnozborsko volilno pravico. Te točke reforme ne more občinski svet na noben način odobriti. Druga je pač z izpremembo proporčnega štetja. Bilo je res krivično, da so se vsi ostanki prištevali kar najmočnejši stranki, ki bi na ta način za en sam glas lahko dobila mandat, v tem ko bi kakšni drugi stranki
morda manjkal le en glas do mandata, pa bi ostala brez njega. To bi bili klerikalci pač lahko že takrat razumeli, ko so izdelovali volilni zakon. Ali nekaj druzega se nam zdi čudno. Ko je bila pritožba dr. Pegana protiobčinskim volitvam od upravnega sodišča odklonjena, je klerikalno časopisje prav veliko govorilo o boljšem varstvu volilne tajnosti. Zdaj predela-vajo volilni zakon, ali o tem varstvu ne opazujemo ničesar. Vpeljati hočejo sicer za prvi razred zelene glasovnice namesto belih. Zakaj pa vendar ne vpeljejo kakšne metode, ki bi res dala kaj garancije za tajnost: o zadnjih državnozborskih volitvah na Nemškem je imel »Slovenec« celo sliko volilne celice, v kateri spravlja volilec neopažen svojo glasovnico v volilno kuverto. Zakaj pa ne uvedejo klerikalci kaj takega tudi pri nas? Nemara imajo pa volilno tajnost vendar le bolj na jeziku, kakor v srcu?
— Organizirane tobačne delavke in delavci v Ljubljani prirede, kakor vsako leto, tudi letos svojo veliko predpustno zabavo, ki bo v soboto 17. februarja ob 8. zvečer v »Narodnem domu" pod naslovom VIII. mednarodna maškarada. Vstopnice za to prireditev se dobe v strokovnem tajništvu in vseh filijalkah konzumnega društva za Ljubljano in okolico. Organizirane so-družice in sodrugi imajo znaten popust. Prihodnje dni kaj več.
— »Pustni korzo", ki ga priredi »Slavec" na pustno nedeljo 18. t. m. v veliki dvorani hotela »Union", bo vsekakor ena najzabavnejših in najlepših pustnih prireditev. Plesalkam in plesalcem bo letos v večji meri ustreženo s priljubljenimi valčki Da se pa bodo tudi neplesalci dobro zabavali, skrbeli bodo »Veseli bratci". Zadnjič smo že omenili »Dolefa", »Blaža Mozola-, »Krjavlja". Svojo udeležbo za to skupino je prijavil tudi Kecal" (iz »Prodane neveste"), ki se nadeja, da najde pri veselem razpoloženju na pustnem korzu dosti prilike za mešetarijo, da združi čim več parov v srečne zaročence. »Veseli bratci* pripeljejo svojega kralja »Gambrinusa" na lepo okrašenem vozu, kar bo vsekako jako slikovit prizor. O druzih priglašenih skupinah zopet nekaj prihodnjič.
— Žrtev militarizma, L. 1908. je odšel k vojakom krepek fant Alojz Bregar iz Tomaževasi pri Beli cerkvi, in sicer k deželnim brambovcem v Ljubljano. Tekom svojega službovanja je zbolel na živcih in se je dne 22. marca 1909, ko je stal na straži, zgrudil ter padel v nezavest. Ležal je potem od tega dne do 18. avgusta 1909 v c kr. garnizijski bolnici v Ljubljani in je ostal od takrat naprej popolnoma gluh. Kakor je zdravnik izrekel, je njegova bolezen neozdravljiva in je on v svojem poklicu kot poljedelski delavec za vedno in popolnoma nezmožen za delo. Alojzij Bregar je prosil vsled tega za podporo in se mu je z najvišjo odločbo z dne 3. decembra 1911 dovolila letna miloščina 72 K (beri dvainsedemdeset kron). S temi 72 K se bo torej od sedaj naprej preživljal.
Idrija.
— Permanentna komisija, izvoljena na shodu dne 4. t. m. se je v četrtek 8. t. m. v prvič sešla. Listkov je doslej oddanih čez 800. Kdor ga še ni oddal, naj ga takoj prinese.
— Občni zbor bratovske skladnice c. kr. erar. rudnika v Idriji bo v nedeljo dne 18 t. m. ob 9 dopoldne pri Barbare čakalnici. Dnevni red kot po navadi.
— Spodnja Idrija, Pri nas se je naselil nedavno kaplanček, ki sliši na ime Naceta Ober-starja. Kje se je Nace učil vzgoje šolske mladine, nam ni znano, kajti tako kvalifikacijo kot jo ima ta gospod, se ne dobi bližje kot kje v Afriki med divjaki. Božični dnevi lanskega in posebno sv. Stefana dan so postali za našega Naceta zgodovinskega pomena. Vpeljal je v šoli in cerkvi za vzgojo otrok metodo klofutanja, uhljanja, tepenja s palico ter dviganja otrok v zrak od koder telebne neubogljivo otročje telo iz tijegovih svetih rok z vso težo in silo na tla. Po tej metodi so se doslej »vzgajali" sledeči učenci: Anton Mlinar zato, ker je nesel na Štefanji dan kot sin premožne posestnice samo eno svečo v dar, Anton Carlnova sinova zato, ker nista posnemala Mlinarja, Lud. Tomšič, Leop. Peternel In Jos. Felc pa so jo skupili, ker jim to praktično učenje svetopisemskega pismouka ni šlo gladko v glavo. Tomšič in Felc sta bila pri teh vajah z lastno krvjo oblita in celo zateklega vratu in obraza, da se je bilo bati, posebno za Felca, ki je slabega zdravja. Uboga mati je tarnala vsled dogodka, pa si ni upala nastopiti resno proti početju g’ N.;ceta, zlasti ker ve, da revež še ni nikjer dobil zaslombe, če se mu je od strani črne gospode krivica godila. Radovedni smo, če se bo zbudila kaka oblast in te razmere preiskala. Diuj^d imajo ljudje v takih slučajih vsaj učitelja v zaslombo, pri nas pa je vse enako. Učitelj Gabrovšek je oproda črne gospode v polnem obsegu. Občinski odbor istotako. Kam se je torej obrniti? Radovedno se vprašujejo občani, kako dolgo bo še to trajalo. Mi jim odgovarjamo: Dokler se ne iz-prmetujete in temeljito ne pomedete pri vsakih volitvah s teroristi.
— Z nožem. V Novi Cerkvi pri Celju so se vračali kmečki fantje Štefan Šlimlak, Karl Lampret in Konrad Senčan ponoči domov. Zaradi dekleta so se sprli in spopadli Štimlak je žabodcl Lampretu petkrat nož v roko, Senčanu pa trikrat. Ranjenca je obvezal zdravnik v Vojniku.
— Oče In sin. Iz Rogatca po očajo: 4. februarja je šel posestnik Krušič s svojim sinom Antonom v klet posestnika Letonja v Dobrini. Možakarji so se ga precej navleki, posebno mlajši Krušič. Ko je hotel oče tega spraviti domu, je sin napadel starega z nožem ; tega mu je Letonja vzel, zato pa je s kolom svojega očeta tako pretepel, da se je ta zgrudil. Mladega Krušiča se je ovadilo sodniji.
— Ustrelil se je na Ptujski gori nekdanji ptujski gostilničar in mesar Weissenstein.
— Zagonetna nesreča. Od Sv. Bolfenka v Slov. gor. poročajo: Dne 1. februarja so našli v Trnovski vasi prevžitkarja Alojza Kozmuta mrtvega in vsega ožganega. Kako se je ponesrečil, se nič gotovega ne ve.
— Krvav pretep. Kakor poročajo iz Ptuja, so se 4. februarja stepli v Svetincih domači in
dragatuški fantalini do krvavega. Za orožje so služili koli, late in noži. Kmečkemu fantu Rud. Firstu iz Svetine je nekdo razrezal z nožem cel obraz do vrata. Rana je zelo nevarna. Osem pretepačev so že djali pod ključ.
Koroško.
— Eksplozija. Trgovcu Antonu Malnerju v Starem dvoru je eksplodirala v roki plinova sve- , tilka sistema »Ligroin". Naenkrat je bila cela tr- j govina v plamenu in le z veliko težavo so preprečili, da ni dosegel ogenj sosedno skladišče olja in -špirita. Malner je dobil le lahke opekline na obrazu in po rokah, škoda v prodajalni pa ; presega 2000 K.
— Samomor starca. V Volšpergu si je prerezal z navadnim pipcem žile na roki 701etni zasebnik Alojzij Vok. Našli so moža mrtvega v
mlaki krvi pred sobnimi vrati.
/
Poročilo predsednika goriške organizacije
na IV. dež. konferenci dne 4. februarja 1912.
(Konec.)
Zadnje drž. volitve so pokazale, da ima narodno napredna stranka najgotovejše stališče v ajdovskem okraju, zato je tudi umevno, da je naša stranka dobila v tem okraju le 50 glasov.
Gorski, kanalski, tolminski okraj je v o-gromni večini klerikalen.
Po državnozborski volitvi je začelo polagoma glavno politično glasilo v deželi »Soča«, pisati soc. demokraciji prijaznejše — recimo. Začelo je postajati resnejše in malo napredno. Gospodarski polom v narodno naprednih vrstah je voditelje nekoliko streznil. Govori se. da sili nova struja mlajših mož na površje, ki hočejo povdarjati demokratično stran, torej stranka, ki bi ne bila več tako strupeno nasprotna socialni demokraciji, kakor je bila doseda-
11	j a narodno napredna, prav rečeno liberalna »Sočina« stranka. O samostojni, res narodno napredni stranki, dosedaj sploh ni bilo mogoče govoriti, ker je dejansko stranka bila odvisna od glasila »Soče« in se je obnašala po izključni volji »Sočinega« lastnika. Ako se hoče stranka reorganizirati in postaviti resno na napredno in demokratično stališče, potem bo z njo brez težave skupno nastopati v marsičem. Naša stranka je napredna v jedru, že po svojem imenu je demokratična, torej se z resnično napredno demokratično stranko lahko brez pomislekov skupaj borimo proti nazadnjaštvu in terorizmu, katerega zastopa klerikalna stranka. Ne iščemo pomogalcev nikjer — zavedamo se, da sami znamo uspešno korakati proti svojim ciljem.
Vsa politična nezrelost in zaostalost klerikalne in dosedanje napredne stranke se nam kaže na našem deželnem zboru. Poslanci slovenskega in furlanskega ljudstva v deželnem zboru goriškem kažejo brezsramno celemu svetu, da ne poznajo ozirov na javnost in da jih vodijo pri grupiranju večine in zasedanju mest le ; osebni nagibi. Goriški dežel, zbor je prava karikatura avtonomne korporacije in le pri tako mršavih političnih strankah, kakor so na Gori- , škem, je mogoče, da deželni zbor zlorablja na tak način svojo avtonomijo, le pri takih razmerah je mogoče, da se vlada upa podpirati počenjanje za vsako resno delo nesposobnega deželnega zbora, podpirati politično demoraliza-cijo, ki mora zastrupiti ljudstvo videče, da manjka odzgor vsaka politična poštenost.
Res je, da ima socialno demokratična stranka v svojih načelih veliko moč. To moč je pokazala pri zadnjih drž. volitvah v tem, da so gospodarski program naše stranke v volilnem boju morale izrabiti ostale stranke, posebno narodno napredna stranka na Krasu. Vsled desetletne intenzivne agitacije napredne stranke pod načelom narodnosti in klerikalne pod načelom vere, vsled desetletnega obnašanja deželnega odbora in vlade, po katerem sodi ljudstvo, da leži vsa politika v tem, koliko podpor v denarju dobi ta ali ona občina, ta ali oni pri' padnik stranke, je izginila skoraj vsaka smisel velike mase ljudstva za pošteno politično D stvarno ekonomično delo. Zato je ob takih razmerah socialni demokraciji, ki ima tako precizno politično smer in gospodarske cilje, prodiranje silno težavno, ker mora to svoje stali' šče ohraniti in ne sme iskati v oportunizmu trenutnih slučajnih uspehov, zvez in dotik z drugimi strankami. Organizatorno in agitacijsko delo mora tako ostajati več ali manj v štadiju prvega političnega in ekonomičnega poduku med kmečkim prebivalstvom, kajti na to se je socialni demokraciji na Goriškem obrniti, ako hoče priti do odločilne veljave. Morda je na Goriškem bolj dan položaj, da socialna demokracija začne organizirati poljedelca kakor drugod, zato je tudi odbor dež. organizacije stavil ponovno na dnevni red kmečko vprašanje.
V	goriškem mestu je pokazalo zadnje ljudsko štetje le malo čez polovico italijanskemu življa. Po naravnem gospodarskem razvoju prihaja iz čisto slovenske okolice vedno več naraščaja, tako da v doglednem čaSu Italijan* zgube številno premoč nad slovenskim prebivalstvom. Gorica se niti industrialno, niti tr- • govsko ne razvija, ker sedaj vladajočim nacionalno liberalnim krogom italijanskim pa tud* narodno naprednim slovenskim manjka sile-znanja in volje. Banka Popolare in Trgovsko obrtna zadruga, ki sta imeli skrbeti za gospodarski razvoj, sta obe ena propadla druga Pa izgubila svojo moč in svoj cilj. Cela vrsta kou-kurzov na italijanski in slovenski strani, je opešala pomen srednjih stanov. Gospodarsko življenje v Gorici nosi torej znake hiranja. V taki sredi brez večjih industrialnih podjetij pa je razumljivo, da ne more biti pravega delavstva-Veliko maso goriškega mesta tvori mali obrtnik, mali trgovec in uradnik. Ti stanovi pa so P°' vsodi resnemu napredku težko pristopni in večinoma tudi gospodarsko odvisni. Zaradi tega vidimo, da je politično življenje v Gorici n** najnižjem nivo. Mestni zastop gospodari najslabše kar je mogoče. Mestu manjkajo vse najnujnejše naprave: vodovod, kanalizacija, bolnišnice. Davki so skrajno visoki tako n. Pr-
znaša užitnina 180 odstotkov. Kljub tem žalostnim razmeram pa ostaja ljudstvo apatično ter obstoječe stranke: slovenska klerikalna, laška klerikalna, slovenska narodno napredna in laško nacionalna liberalna1 ne vrše nobenega resnega političnega dela. Volitve v mestni zastop vodi municipij sam, pri tem vlada skrajna korupcija in nezavednost volilcev. Volilni red mesta Gorice je še od leta 1850., torej ima najbolj častitljivo starost vseh avstrijskih mest. Skupni zastop socialno demokratične stranke je predloži! vladi in deželnemu zboru spomenico, ki zahteva odpravo zastarelega volilnega reda. Nacionalno liberalna gospoda v mestnem svetu je dejansko konec leta 1911. skrpucala nov načrt. Kdor gospodo te stranke pozna, je bil že naprej prepričan, da ni moglo nič poštenega priti iz takih rok. Vodilna ideja novega načrta Ji je pač morala biti, ohraniti prevlast sebi, dokler se da. Novi volilni red za mesto Gorica viša davek za 1. volilni razred od 126 K na 200 K, za drugi razred od 42 K na 50 K, za 111. razred od 10.50 K na 20 K ter obenem na zavit način zahteva proti jasnemu členu 4. državnega zakona za volilno pravico meščanstvo. Torej le meščani bi imeli volilno pravico! Meščan pa ne more postati drugi, nego oni, kateremu mestni zastop to veliko čast podeli, to se torej pravi toliko, kakor da bi mestni municipij sam imenoval volilce. V novo ustvarjenem IV. razredu bi imeli volilno pravico vsi, 24 let stari možje, kateri že tri leta prebivajo v občini. Poleg njih bi imeli volilno pravico tudi drugi volilci L, II. ln HI. razreda. Nov načrt volilnega reda za mesto Gorico pomeni torej veliko nazadovanje.
Nič boljši ni volilni red, katerega je predlagal deželni odbor za občine po deželi, kajti tudi tam je pluralna volilna pravica in zahteva triletnega bivanja.
Iz vsega položaja je soc. demokraciji zavrtana bližnja pot za bodočnost t. j. odločno nastopati in zahtevati premembo volilnega reda za deželni zbor, za mesto Gorico in za občine Po deželi v smislu, da se uvede za sedaj IV. razred, iz katerega bi bili izključeni vsi volilci iz '• do m. razreda in da je pogoj za izvrševanje volilne pravice kvečjemu enoletno bivanje v občini. Zahtevati od vlade, deželnega zbora in niestnega sveta, najodločnejše splošno volilno Pravico, po drugi strani stopiti med ljudstvo in kazati mizerno gospodarstvo deželnega in mestnega sveta, poudarjati delavski značaj cele dežele, združiti delavce in poljedelce k skupnemu političnemu nastopu, s tem je označeno delo, ki čaka deželno organizacijo socialnode-niokratične stranke na Goriškem.
Izvrševalni odbor predlaga sprejem sledečih
resolucij:
Deželna organizacija socialnodemokratične franke na Goriškem izraža svojo radost nad velikim nastopom nemške socialne demokracije, je pod geslom internacionale in proletarstva Pokazala, da je socialna demokratična stranka ?na stranka, ki v boju proti umstveni reakciji
111	gospodarskemu izkoriščanju ljudstva edina Napreduje in ljudstvo vede do končne zmage;
protestira proti nasilstvu v deželnem zboru združenih slovenskih klerikalcev in italijanskih liberalcev, s katerim se je razveljavila neizpod-b>]anja volitev ter se izključil iz deželnega zbo-'a zakonito izvoljen zastopnik narodno napredke stranke;
protestira proti nezakonitemu postopanju vlade, ki dopolnilnih volitev ni razpisala in ni dala nobenega zadoščenja žaljenja avtonomiji, kršeč očitno temeljne zakone avtonomnega zastopanja; ki je na niešetarenje oficielnega voditelja klerikalne stranke na Slovenskem sklicala krnjav, za vsako resno delo nesposoben deželni zbor, iz katerega so po terorizmu klerikapo-slovenske in nacionalno-liberalne italijanske stranki izključeni od sodelovanja ostali dve franki narodno napredna slovenska in laško klerikalna;
protestira proti načrtu nameravanega vodnega reda za občine po deželi in za mesto Goriško, s katerim se namerava uvesti IV. vo-J'mi razred, pri tem pa določa pluraliteto ter zahteva triletno bivanje v občini. Posebno prote-stira proti zavratnemu poskusu mestnega zastopstva goriškega premeniti že itak nazadnjaški volilni red, še bolj nazadnjaškem smislu s Povišanjem davnega omerila in tako, da bi imeli volilno pravico v 1., II., III. razredu le meščane, katere imenovati ima pravico mestni svet sam;
poživlja vlado, da razpusti brez odloga nezakoniti deželni zbor ter zavrne vse predloge lstega in posebej predlagane načrte volilnega reda za občine po deželi in za mesto Gorico ter Predloži in s svojini vplivom provede volilni red, v katerem se uvaja IV. volilni razred za delavsko ljudstvo brez pluralnega vota in s pobojem kvečjemu enoletnega bivanja v občini, Vse po splošni, enaki in tajni volitvi za oba sPola, in
poživlja strankin izvrševalni odbor, da postavi na dnevni red bodočega strankinega zbo-ra vprašanje seperatizma in centralizma v avstrijski socialni demokraciji.
Istra
—	Smrt v Soči. V petek popoldne okol P°1 4. je prišel na poštni urad na državnem kolodvoru v Gorici neznan, okoli 20 let star mladenič ter hotel vzdgniti iz poštne hranilnice Svoto 40 kron na ime Franc Mulej iz Ljubljane, r'a čigar ime se je glasila hranilna knjižica. Pri ®ebi je imel še par hranilnih knjižic. Službujočemu poštnemu uradniku se je to čudno zdelo, tembolj, ker je opazil na hranilni knjižici, da je Nepoklicana roka ponaredila številke vložene svote Jer naredila veliko večji znesek. Zato je dal poklicati redarja. Ta čas pa jo je neznani mladenič ze pobrisal iz poštnega urada in tekel, kar so ga n°ge nesle, preko polja naravnost proti Sosi. Kedar, ki je videl bežečega mladeniča, jo je ubral Za njim. Ko je opazil bežeči mladenič, da ga zasleduje redar in še drugi ljudje, je potegnil iz 2epa samokres, pa še hitreje tekel do brega Soče Pr* mestnem konjedercu. Tam je urno slekel jopo, sezul čevlje, zavil vse v omot in ga del pod Pazduho, potem pa se je vrgel v Sočine valove,
hoteč plavati na nasprotno stran. Soča je bila ta dan precej velika in valovi so se penili ob sivem skalovju. Ljudje, ki so videli mladeniča skočiti v Sočo, pravijo, da je padel na skalovje in da se je moral že pri padcu hudo raniti. Kmalu na to so ga videli kako se je boril z valovi, ki so ga zagnali v hud vrtinec, ki je nesrečnega mladeniča potegnil na dno, kjer je izginil. Vse iskanje ob Sočinem bregu je bilo zaman. Kdo je bil mladenič, se ne ve. Oblečen je bil precej čedno.
— Svinčene krone. Po Tolminskem se v zadnjem času nahajajo krone, katere so napravljene iz svinca. Tako krono poznaš po glasu na mizi, je bolj siva kakor srebrna, in v roki se čuti kakor da bi bila mastna. Mehka je, da se lahko razreže. Manjkajo ji tudi črke na robu, drugače pa je pravi kroni precej podobna. Torej pozor!
Goriško.
— Rovinjski mestni, svet razpuščen Namestništvo je v sporazumu z deželnim odborom razpustilo rovinjski mestni svet, ker se ni mogel konstituirati. Laški krščanski socialci, ki imajo tretjino mandatov, se namreč niso udeleževali sej in zato ni bilo možno izvoliti župana.
— Samomor vojaka. V Pulju se je ustrelil prostak domobranskega polka Aiojz Aichholzer, doma s Štajerskega. Kot vzrok samomora navajajo nesrečno ljubezen.
— Stekli psi. Iz sosednje vasi je priletel v Volosko stekel pes, kjer je popadel štiri druge pse in sedem oseb. Steklega psa so ustrelili. Glavo psa so poslali na Dunaj v Pastorjev zavod. Prav tako so poslali v imenovani zavod popadene osebe. Popadene pse so polovili in postrelili. Nad Volosko so razglasili strog pasji kontumac.
Umetnost in književnost
Slovensko gledališče. V soboto se je prvič igrala Ibsenova komedija »Zveza mladine«, delo, v katerem se poznejši mojster moderne drame še ni popolnoma otresel začetniških napak, v katerem pa se poleg velike dramatične sile tudi že kažejo Ibsenove posebnosti. »Zveza mladine« je politična satira, ki postavlja celkoma enostavne značaje na oder; le tu-patam se za trenotek odpre katera tistih globočin, po katerih je z brezobzirnostjo iščoč resnice grebel poznejši Ibsen. To komedijo odlikuje lastnost, katrei se veliki norveški pisatelj ni izneveril do groba: Pogum. »Zveza mladine« je bojevita filipika zoper demagoško, hinavsko, za velikimi frazami svoj egoizem pokrivajočo politiko, in govori tako jasno, da je vihar togote, ki ga je zapihal zbor prizadetih, zelo razumljiv. Uprizorila se je ta reč prav dobro, le mestoma je bilo poznati, da se dramske novitete vendar prehitro pode. I udi ne bi bilo škodovalo, če bi se bila komedija še nekoliko okrajšala; mestoma bi že šlo. Dalo bi se v prvem aktu tupatam kaj črtati; jezni izbruh Selme, ki značilno napoveduje poznejšega Ibsena, je tukaj za dejanje nepotreben. Tudi konec bi se dal še nekoliko kondenzirati. Na odru smo videli tudi nekatere podobne maske. De gustibus ... Komornika Bratsberga je igral g. Danilo. Kadar se ta igralec resno loti, pa zna. Topot se je resno lotil. Poslanec Lun-destad je bil v rokah gda. Verovška na pravem mestu. Graščaka Monsena je dobil g. Bukšek; uspeh je bil prav lep. G. Skrbinšek je bil dober Hejre, ki mu je vseeno, če požre volk svinjo ali pa svinja volka, le da je kaj boja. Veliko vlogo mladina Stensgaarda je igral g. Nučič z vso potrebno hinavščino in impertinenco. Tudi dr. Fjeldbo je bil z g dom. Šimačkom dobro zastopan. Pozabiti se ne sme g. Molek, ki je dobro interpretiral zapitega tiskarnarja As-lakena. Zenske vloge so bile v rokah ge. Da-milove (Rundholmova), ge. Šetrilove (Selma)in gdčne. Wintrove (Thora). Zabeležiti jih je s priznanjem. G. Drenovec je bil nekoliko premlad Erik; možak je že oženjen veleobrtnik, pa je kljub bradi delal vtisk osemnajstletnega fanta G. Peček bi moral svojega oskrbnika napraviti nekoliko bolj tehtnega. Ga, lličičeva je iz svoje male vloge napravila precej, kar sc je dalo.	an-
Opera. Snoči se je ponavljala krasna Dvorakova »Rusalka« ob razprodanem gledališču. Orkester se je zopet jako dobro držal, dasi je imel že popldne opereto. Pihalom se je pač poznalo. da so bila nekoliko ur rabljena, ali člani so pod Talichovim vodstvom odlično izpolnjevali svojo ne lahko nalogo. Izmed solistov je v prvi vrsti omeniti gda. Krampero; njegov kraljevič je bil do zadnje podrobnosti premišljen in dosledno izdelan. Gibčnost njegovega glasu se je izkazala dovršeno; pel je z živim občutkom, njegov pianissimo v zadnji sceni je bil pravi zdihljaj blaženo umirajočega. Gdčna. Ši-pankova postavi Rusalko lahko na čelo vsem partijam, kar jih je doslej pela v Ljubljani. V tem ko zna njen glas izražati vse strasti in bolesti. je njenemu igralskemu temperamentu najbolj primerna taka v akciji umerjena, skoraj pasivna vloga. Prav dobro se ji je posrečilo podati bajkoviti, eterični značaj vodni vili in veši. Zlasti v drugem delu zadnjega akta je bila videti takorekoč breztelesna. Gda. Peršlova, ki je pred leti pela Jagobabo in zbudila splošno pozornost s svojim obsežnim, pastoznim altom, je podala zopet v tej partiji izpričevalo, da so bili med tem njeni nauki uspešni. Predstavila se je z dobro šolo in s karakteristično igro. Povodnjaka je pel g. Križaj snoči še bolje kakor pri premieri, bolj svobodno, s polnim zvenečim glasom. Ga. Fodranspergova je dobro pela tujo kraljičino; igra bi potrebovala še šole. Prav dober je bil trio gozdnih vil, predvsem ga. Kramperova; v njeni družbi sta bili gdčni. R. Peršlova in S. Omeniti je še gdčno. Thalerjevo (kuharčka) ter gda. Morskega (logarja) in Bukšeka (lovca), ki so uspešno spo-
polnili ensemble.
M. Arcibašev: SUke Iz revolucije. Poslovenil Anton Melik, založil Štefan Klavs, natisnila Učiteljska tiskarna, Ljubljana 1912 Cena izvodu K 1 60, s poštnino 20 h več. Naroča se pri Štefanu Klavsu, Križevniška ulica 5, Ljubljana in pri
vseh boljših knjigarnah na Slovenskem. Na naročila brez naročnine se ne ozira.
Delavsko gibanje.
= Kako se Izdelujejo zabojčki za vžigalice ali kako živijo te vrste delavci? V zad
njem nemškem glasilu lesnih delavcev objavlja sodrug Merkel o teh revežih članek, ki zasluži vso pozornost Sodrug Merkel piše sledeče: Sredi majhne izbe stoji velika klada, na njej sedi človek, v eni roki drži zato pripravljeno sekiro, v drugi pa bat s katerim tolče po sekiri. Tu se koljejo dna za zabojčke. Zraven pri mizi sedi žena z dvema otrokoma, kateri zlagajo z lepom prevlečene deščice skupaj v zato pripravljene železne modele, da ne razpadejo ter ostanejo zlepljene. Les za te zabojčke morajo kupiti sami in stane kubični meter 12 K, voznina pa v tem ni vračunana Iz kubičnega metra se naredi 10.000 zabojčkov 65 mm širine in 18 mm višine. Tri osebe so vstanu narediti ob pridnem delu 1000 zabojčkov na dan. Plača za zgotovljenih 1000 zabojčkov goii omenjene velikosti znaša 2 K 60 v. Delajo se pa tudi manjši zabojčki, na pr. 54 mm širine in 15 mm višine. Za 1000 zabojčkov take vrste pa dobijo samo 2 K 40 v., dasiravno morajo tri osebe prav pridno delati, če jih hočejo v enem dnevu zgotoviti. Dela se navadno od 6 zjutraj do 9. zvečer. Za zabojčke 90 mm širine in 30 mm višine dobijo pa za vsakih 1000 kosov 6 K 40 vin. Za 2700 takih zabojčkov, toliko se jih namreč naredi iz kubičnega metra, zaslužijo 17 K 28 vin, pa morajo tri osebe trdo delati, če jih hočejo v enem tednu zgotoviti. Če odra-čunamo stran ceno lesa 12 K in 1 K za lep, ostane trem osebam za šestdnevno delo 4 K 28 vin. Da se pa more to delo izvrševati, je treba 100 K obratnega kapitala, kajti pri tem delu se razen sirovin rabi tudi razno orodje. Ko so zabojčki gotovi, jih oddajo raznim prekupcem, kateri izžemajo uboge delavce do skrajnosti, in ti jih šele oddajo fabrikantom. Ker je pa cena lesu zadnji čas poskočila za 1 K pri kubičnem metru, prekupci in fabrikanti pa nočejo o tem nič slišati, je veliko družin pustilo to delo ter se lotilo tkal-stva. Stanovanjske razmere teh ljudi so skrajno žalostne. V nizki izbi iz ilovice zgrajene koče se rodi človek, dela, živi, in umrje. Tako živi delavstvo v čeških hribih (Adlergebirge), v bedi in pomanjkanju, brez veselja, duševno in telesno zanemarjeno, kajti velik del delavskih otrok ne more obiskovati nobene šole, ne le zato, ker je šola silno oddaljena in pot zelo slaba, ali pa ker nimajo zadostne obleke za zimo, temveč tudi žeto, ker otroke porabljajo doma pri delu. Ti ljudje so nesrečne žrtve kapitalističnega sistema, obsojeni, da zapuščajo svojo domovino, ki nima zanje drugega kot brezmejno gorje, in da beže pred poginom na rodni zemlji.
= Čudno vprašanje z nagrado^ Neki angleški tednik je priobčil vprašanje »Čemu stavkate", med drugim je prišel tudi ta odgovor: Kot delavec posedujem edino blago in to je moja delovna moč. I nam pravico to blago postaviti na trg, ter skušam — kakor tudi moj de lodajalec, —- kolikor mogoče veliko za to blago stržiti. Dalje — pristopim preko želje mojega delodajalca k društvu, katero določuje ceno, po kateri se moja delovna moč lahko prodaja; mi, člani tega društva, se zavežemo, da našo delovno moč nikakor ne prodamo pod to ceno. Pravico do metode mi delodajalec odreka, medtem ko jo sam nemoteno uporablja. Če jaz njegovega blaga ne plačam po njegovi ceni, ga ne dobim, in če on mojega blaga po naših cenah noče plačati, ga tudi ne dobi. Jaz stavkam. Delavec je dobil za ta odgovor 200 mark nagrade.
Kupujte „Zarjo“.
Pred splošno rudarsko stavko na Angleškem.
Boj ali mir?
Oči proletariata vsega sveta so že dalj časa^ uprte na Angleško. Ogromna armada rudniškega proletariata na Angleškem je sklenila z veliko večino splošno stavko in je tudi pripravljena, da z vso odločnostjo svoj sklep izvrši, ako se rudniški kapital ne uklone delavskim zahtevam. Le še malo dni nas loči od 1. marca in tedaj se bo videlo, ali hoče angleški rudniški kapital boj ali hoče mir. Boj — ako v svoji trmoglavosti in kapitalistični nenasitnosti ne dovoli rudarjem zahtevanega zboljšanja; mir — ako se uklone pred organizirano silo angleških rudarjev.
V	zadnjem času, odkar je bilo glasovanje rudarjev z impozantno večino odločilo za splošno stavko, ni bilo z Angleškega skoro ničesar slišati o nadaljnem razvoju gigantskega mezdnega gibanja angleških rudarjev. Zdelo se nam je vse tiho tam za morjem, ali ta tišina nas je navdajala s čuvstvom miru pred viharjem-----
Vendar pa je bilo lahko uganiti, da se vrše med rudarji in podjetniki deloma resna pogajanja in deloma velike priprave. Kajti tak ogromen boj, kakor utegne biti splošna angleška rudarska stavka, je nadvse resen za obedve stranki in dobro je premisliti korak, ki dovede v tako veliko bitko med delom in kapitalom. 'Pega so se angleški rudarji živo zavedali, zato so predvsem poskrbeli za popolno slogo in solidarnost v svojih vrstah. Dne l. in 2. t. m. je bila splošna konferenca rudarskih zastopnikov iz vseh okrožij. Na tej konferenci so se delegatje predvsem zedinili za sporazumen nastop z ozirom na minimalno plačo. Določili so za vsakega odraslega rudarja minimalno plačo 5 šilingov (6 kron) in 7 in pol šilingov (9 kron); razlika se nanaša na posebne razmere v posamičnih okrožjih. Nadalje je konferenca sijajno pokazala popolno složnost rudarjev po vseh angleških rudarskih okrožjih ter zadala smrten udarec vsem lažnjivim vestem o nesložnosti rudarjev, ki so jih z veliko in povsem umljivo vnemo širili meščanski listi.
Dne 7. t. m. pa se je sešla v Londonu skupna konferenca delegatov rudarske organizacije in delegatov rudniških lastnikov. Naravno, da so rudarji na tej konferenci odločno ponovili svojo zahtevo po minimalni plači, kakor so jo
določili na konferenci dne 1. in 2. februarja; obenem so dali rudniškim miljonarjem prav razločno razumeti, da je splošna rudarska stavka angleških rudarjev 1. marca letos čisto gotova stvar,, ako podjetniki ne ugode zahtevi po minimalni plači. Tedaj pa so se čutili izkoriščevalci iz južnega VValesa užaljene; vstali so in zapustili konferenco. Ali igrajo ti gospodje komedijo, ali pa imajo tako trdo glavo, da še vedno ne razumejo resnosti položaja. Menda so mislili, da so rudarji uprizorili to velikansko gibanje samo za ustrahovanje podjetnikov, da pa ne mislijo tako resno kakor so govorili. Ampak če se izkoriščevalna gospoda ne da poučiti, bo pa čutila!
Konferenca se je nadaljevala brez podjetnikov iz južnega VValesa. Ali že od vsega po-četka je bila nevarnost, da se pogajanja razbijejo ob podjetniški trmoglavosti. In res se je bilo to zgodilo že drugi dan 8. t. m. Podjetniki nikakor niso hoteli priznati delavske zahteve po minimalni plači. Konferenca se je morala odgoditi in skoraj ni upanja, da bi se sešla. Gigantski boj rudniškega proletariata z rudniškim kapitalom je skoro neizogiben; samo eno upanje imajo še: da bi država posredovala in dovedla obe stranki do sporazuma. Ali to upanje visi čisto na tanki nitki in se najbrže utrga in pade v vodo.
Po vseh okrožjih so rudarji mirni, a trdno odločeni da prenehajo s 1. marcom z delom, ako podjetniki ne odnehajo. In še nekaj se je zgodilo, kar pomenja velik napredek v mišljenju angleškega delavstva in njih voditeljev, ki so se doslej tako radi udajali brezplodnim sanjam o nekakšni harmoniji med proletariatom ter ine-ščansko-kapitalistično družbo. V angleškem delavstvu se je prebudil zopet razredni duh in bolj in bolj mu vstaja spoznanje, kako nepremosten je prepad med proletariatom in buržvazijo. In zato v sedanjem velikem gibanju angleški rudar ne pozna drugih interesov kakor interesov svojega razreda ter se pri svojih zahtevah več ne postavlja na podjetniško stališče: »Ali bo to prenesla industrija?«, ampak vpraša se odločno: »Ali more delavec s to plačo dostojno živeti in svojo družino hraniti?« Ta preobrat v mišljenju angleškega proletariata, rudniškega in drugega, je nedvomno velike važnosti za proletariat vsega sveta in ima v sebi kal važnega razvoja.__________
Se malo dni in padla bo kocka. Angleški rudarji mirno pričakujejo 1. marec; njih organizacija je krepka, dobro založena z denarnimi sredstvi, njih bojne vrste so složne — ako torej rudniški kapital hoče, bodo z vso odločnostjo zaplesali z njim bojni ples.
Ysem organizacijam.
Izvrševalni odbor poziva vse strankine organizacije (izvzemši podružnice kranjske zveze »Vzajemnosti«), da pošljejo nemudoma strankinemu blagajniku svoja letna poročila za minulo leto. Obenem se naznanja, da je z novim letom prevzel posle strankinega blagajnika sodrug dr. Jos. A. Tomšič, do katerega naj se odslej vse organizacije obračajo.
Izvrševalni odbor.
ZADNJE VESTI.
DEŽELNI ZBORI.
Tirolski.
Inomost, 11. februarja. Vlada je odgodila deželni zbor, ker je postal vsled obstrukcije nesposoben za delo. Obstrukcijo so povzročili krščanski socialci v zvezi z Italijani zaradi državne podpore, ki so jo zahtevali za svoje železniške načrte, pa je niso dobili od vlade. Italijanski liberalni in klerikalni poslanci so izdali manifest, v katerem pripisujejo odgovornost nemškim libe-ra'cem, konservativcem in velepo?e trikom,
Dalmatinski.
Zadar, 11 februarja Pravaši zahtevajo razpust deželnega zbora, ker pričakujejo od novih volitev več mandatov. V novem deželnem zboru upajo doseči drugačno razdelitev volilnih okrajev, ki bi povečala njihovo moč.
Zadar, 11. februarja. Finančni odsek predlaga da se za pokritje 320.000 kron, ki bi se imela porab:ti za zboljšanje učiteljskih plač, povišajo doklade. Pravaši odklanjajo predlog in izjavljajo, da deželni zbor ne bo mirno deloval, dokler se ne sprejmejo njihovi predlogi o razdelitvi volilni okrajev.
Gallškl.
Lvov, 11. februarja. Prihodnja seja deželnega zbora bo šele v sredo. Med tem se nadaljujejo spravni poizkusi med Poljaki in Rusini. Upan a m spravo r.i veliko.
Demonstracije.
Lvov, 12. februarja. Napovedani socialistični shod za volilno reformo za deželni zbor je bil včeraj in se je izvršil zelo impozantno. Udeležilo se ga je do dvajset tisoč oseb. Na shodu so poročali poljski in rusinski govorniki in se je izvolila deputacija ter sprejela primerna resolucija. Deputacija je naznanila delavske zahteve namestniku Bobrzynskemu, deželnemu maršalu grofu Badeniju ter deželnozbor-skim klubom in odseku za volilno reformo. De-putacijo sta vodila poslanca Daszynski in Vi-tik. Deželni maršal Badeni je izrazil željo, da bi delavstvo izročilo svoje zahteve odseku za volilno reformo. Sprevod delavstva, ki je korakal po ulicah do Mickiewiczevega spomenika. je napravil v mestu velik vtisk.
Viharen shod.
Praga, 12. februarja. Snoči je bil na Žofinskem otoku shod, ki je imel kakor v Gradcu in na Dunaju protestirati proti razmeram, ki so nastale pod banom Čuvajem. Govorili so češki in jugoslovanski govorniki. Potem so od^li udeleženci čez Vaclavske namesti pred deželni muzej. Tam so hrvaški dijaki zažgali madjaTsko zastavo, vsled česar jih je naskočila policija. Prišlo je do viharnih rabuk. Na policijskem komisariatu v Vo-
dičkova ulice, kjer je bilo več dijakov zaprtih, so demonstrantje pobili šipe in nekaj pohištva Nekoliko oseb je ranjenih,
KHUEN NA DUNAJU.
Khuen In avstrijska vlada.
Dunaj, 11. februarja. Ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary je prišel včeraj popoldne na Dunaj, ter je ob pol 5. obiskal grofa Stlirgkha, s katerim je konferiral celo uro. Potem se je razgovarjal z justičnim ministrom Hochenburgerjem in z brambovskim ministrom Georgijem. Khuen je podal ogrskim zahtevam o brambni reformi drugo obliko in je želel zvedeti za mnenje avstrijske vlade o teh zahtevah. Danes dopoldne je bil Stiirgkh pri Khuenu in mu je baje podal obvestilo o onih vprašanjih.
Khuen pri cesarju.
Dunaj, 11. februarja. Danes je cesar grofa Khuena sprejel na avdienci. Ogrski ministrski predsednik je vladarju poročal, kakšno je sedanje stanje razprav o brambni reformi.
Ogrski parlament.
Budimpešta, 11. februarja. Državni zbor je sklican za jutri, ali seja se ne pričakuje Predsednik namerava predlagati, da se odgodi seja do srede. Na dnevni red ima priti nadaljevanje debate o brambni reformi, ter se pričakuje, da poda Khuen takoj začetkom razprave svoje izjave.
Vojaške konference.
Budimpešta, 11. februarja. Med zastopniki vojnega ministrstva ter obeh brambovskih ministrstev so tukaj konference zaradi vprašanj, ki se }iče brambne reforme.
IZPOR OGRSKIH STROJNIH DELAVCEV?
Budimpešta. 11. febr. Kakor poročajo, pripravljajo budimpeštanske tovarne za stroje izpor svojih delavcev. Nekateri listi celo trdijo, da je izpor že sklenjena stvar.
LIŠKA ŽELEZNICA.
Zagreb, 11. februarja. Hrvaški vladni listi poročajo: Z ozirom na vesti, da se liška želez-oica sploh ne zgradi, da bo imela samo značaj vacinalne železnice, smo pooblaščeni izjaviti, d a se liška železnica zgradi na vsak način in da bo imela značaj državne železnice.
HALDANE V BEROLINU.
Kaj so razpravljali?
Berolin, 11. februarja. Angleški vojni minister lord Haldane se je danes odpeljal. Tukaj je razpravljal s kancelarjem, z državnim tajnikom Kideilen Wachterjem, z legacijskim svetnikom Stummom in z raznimi vodilnimi osebami vojske in mornarice. V poučenih krogih zatrjujejo, da so se razprave sukale o važnih političnih vprašanjih in da se je z njimi dosegel popoln uspeh.
Beroiln, 11. februarja. »Tagl. Rundschau" pravi, da so se pogovori angleškega vojnega ministra z nemškimi oficielnimi krogi sukali okoli sledečih predmetov: 1. Anglija in Nemčija bosta strogo prepovedovali vsako podpiranje spionaže. 2. Nemčija in Anglija izrekate, da imata enake interese na neizpremenjenem položaju na Kitajskem in v Perziji. 3. Nasprotja o bagdadski železnici se imajo izravnati s prijateljskimi razpravami, s katerimi naj se tudi določi zadnja točka te železnice Razpravljalo se je tudi o odstopu Somo -epa zaliva in o regulaciji meje med nemško in portugalsko posestjo v zapadni Afriki. Končno se je hotel Haldane informirati, kakšno je nemško mnenje o pogojih, pod katerimi bi se mogla končati italijansko turška vojna.
Angleški glasovi.
London, 11. februarja. Tukajšnje časopisje trdi, da je imel Haldane nalogo, da se zaupno pomeni z nemškimi krogi o mornariških izdatkih.
Bavarska kriza.
Monakovo, 11. februarja. Baronu Hertlin-gu se še ni posrečilo sestaviti kabineta. Konferiral je že z mnogimi političnimi osebami. O uspehu se ne ve nič gotovega. Baje bi imeli iz prejšnjega kabineta vstopiti ministri Wehner, Brettreich in general Horn v novo vlado.
Maročanska pogodba.
Pariz, 11. februarja. Snoči je senat na koncu seje, ki je trajala pet ur, sprejel pogodbo z Nemčijo o maročanskem vprašanju. Glasovalo je 270 članov senata; za pogodbo je bilo 222 glasov, proti pa 48 Med opozicionalci sta bila tudi Clemenceau in bivši minister za zunanje zadeve Pichon.
ITALIJA IN FRANCIJA.
Italijani se pritožujejo.
Benetke, 11. februarja. ,Stampa“ poroča iz Tripolisa: Naši poizvedovalci javljajo, da je prekoračilo 5000 tuneških in alžirskih Arabcev in Turkov mejo ter odrinilo v Tripolitanijo pomagat Turkom. „Štampin“ poročevalec poziva vlado, naj protestira zaradi te »nezaslišane malomarnosti* francoskih oblasti v izvrševanju njih nevtralnih dolžnosti.
Grške volitve.
Atene, 11. februarja. Nove volitve za parlament so razpisane na dan 24. marca. Novi parlament bo sklican dne 4. aprila.
VOHANJE ZA VOHUNI.
Obsodba Italijanskega „vohuna“ v Upskeni.
Lipsko 11. febr. V pozni večerni uri je državno sodišče izreklo o vohunskem procesu zoper
prodajalca figur iz mavca Barsantija svojo sodbo. Obtoženca je obsodilo ne zaradi vohunstva, pač pa zaradi podkupovanja na 10 mesecev ječe. Sodišče je smatralo za dokazano, da je obtoženec z darili podkupoval vojaško osebo, ni pa bilo dokazano, da je zahteval od nje vojaške tajnosti.
Zaradi vohunstva tri leta težke ječe.
VVinchester, 10. febr. Sodišče je obsodilo Nemca Henrika Grosseja zaradi vohunstva na tri leta težke ječe.
Italijanski vohun pod ključem.
Pariz, 11. febr. V Lorientu so zaprli delavca v pomorskem arzenalu, Alberta Inija, ker ga imajo na sumu, da je vohunil in kradel.
VLADNA KRIZA NA NORVEŠKEM.
Kristianla, 10. februarja. Na današnji seji stortinga so bili navzoči vsi člani vlade. Ministrski predsednik je ob veliki napetosti zbornice in prenapolnjenih galerijah naznanil svojo demisijo, ki je ni povzročilo niti stališče vlade, niti sklep parlamenta. Ministrski predsednik reklamira pravico do samostojnega zasebnega naziranja tudi za državnike.
STAVKA BELGIJSKIH RUDARJEV.
Boj med delavci in vojaki.
Mons, 11. febr. Včeraj je hotelo napasti okolo 500 stavkujočih rudarjev voz z živili; stavkujoči so potisnili oddelek lovcev nazaj, nakar so lovci napravili napad z bajoneti in ustrelili. Dva delavca sta bila ranjena. Množica se je iz-nova navalila na vojake, ki so se zopet morali umakniti in so nato ustrelili; ena ženska je bila ranjena.
Pogajanja.
Bruselj, 11. febr. Včeraj dopoldne so se sešli zastopniki rudarjev in zastopniki podjetnikov, da se posvetujejo o sporazumu. Delegati so se začasno zedinili, da se za poskušnjo za tri mesece ohrani osemdnevno izplačevanje in da plača provincialni svet stroške za povečano knjigovodstvo vsled uvedbe starostnega zavarovanja. Začasne predloge predlože v odobritev delavski in podjetniški organizaciji.
DELAVSKI BOJI NA ANGLEŠKEM.
Stavka pristaniških delavcev.
Manchester, 11. febr. Predvčerajšnjem so imeli tu pristaniški delavci shod zaradi vprašanja o zaposlenju neorganiziranih delavcev. Po shodu so vsi delavci stopili v stavko. Delo v pristanišču počiva. Stavka se še ni ofici-alno razglasila, boje se pa, da se razširi na druge prevozne delavce.
UTRJENJE PANAMSKEGA PREKOPA.
Vashlngton, 11. februarja. Vojni urad je odločil, naj takoj prično zidati na Tihem oceanu veliko trdnjavo na otoku Flamen-c u ob vhodu v panamski prekop. Na atlantski strani prekopa sezidajo enako trdnjavo.
VSTAJA V MEHIKI.
Krvav spopad med vladnimi četami In revolucionarji.
New-York. 10. februarja. Pri Guada Cajara se je vnel med vladnimi četami in vstaši krvav boj; ubitih je sedem mož vladne vojske in petnajst revolucionarjev.
PONESREČENI AVSTRIJSKI DELAVCI V KANADI.
Montreal, 11. februarja. Na postaji Rainy Lake v Ontariu je dinamitna eksplozija usmrtila 12 delavcev, večinoma Avstrijcev, mnogo pa jih je poškodovala.
VIHAR NA ATLANTSKEM OCEANU.
Opustošeno pristanišče.
Beroiln, 11. iz Lizbone poročajo: Pristanišče Oporta, Leixoes, je velik morski val silno opustošil. Obrambno zidovje se je na mnogih mestih podrlo, razburkani morski valovi pljuskajo skozi odprtino in povročajo silna opustošenja. Več ladij je poškodovanih. Veliki parniki križarijo pred Oportom in Lizbono, a vsled viharnega morja ne morejo v pristanišče.
Odgovorni urednm Pran B a r 11.
Isdaja in »alaga založb* Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Llubljatii.
Zahvala.
Podpisani sem bil pred nekaj tedni skoraj na koncu svojega življenja. Da sem danes popolnoma zdrav, se imam zahvaliti edino požrtvovalnosti in praksi rudniškega nadzdravnika dr. Štve-raka v Idriji, katerega vsakemu toplo priporočam.
Anton Kogej,
posest, in gostilničar v Idriji.
Sprejme se takoj dobra izurjena
prodajalka
Povprašati je v pisarni ,.Konzumnega društva za Ljubljano in okolico", v Spodnji Šiški štev. 56.
V najem se vzamejo
prodajalniški
prostori
v Ljubljani, v bližini glavne pošte. Ponudbe na poštni predal štev. 26.
Stanovanje
obstoječe iz
3 sob in pritiklin
se odda v Spodnji Šiški mirni stranki. VeČ pove uprava ,,Zarje'1.
Ali ste že pridobili našemu listu kakega novega :::	naročnika?
II* • ••
Delavska tiskovna družba   v Ljubljani r;1 -
priporoča svojo veliko zalogo brošur in knjig.
Cenovnik založnih knjig in knjižic se dobiva na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
H*
-fr
:
At A t at AT AT At At AT AT At At at At A t At At A * A 1 At AT aTAlT & 1 a ■	A	T	a	y	Al
r. z. z o. z.
se priporoča za vsa v mizarsko stroko spadajoča dela. — Izdeluje v lastni, najmodernejše opravljeni tovarni na Glineah, strogo po naročilu. Dosedanja dela, ki jih je zadruga izvršila, so jamstvo za vsakogar. Med temi so: vsa mizarska dela v obrtni šoli in v šoli na Prulah.
Vsa naročila se izvršujejo precizno, solidno in točno.
£
£
v
3*-
5*-
'jJV Ji
T
V-
'rt-
-V
<§£
- Konsumno društvo = za Ljubljano in okolico
u.1-1:vpisana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani =
je v letu 1910/11 svojim članom izplačalo 16.610 kron 45 h čistega dobička. Izplačalo je 4°/o dividendo! Kot član pristopi lahko vsak, kdor plača 1 K pristopnine. Delež znaša 30 kron. Včlanjenih je že 1610 konsumentov.
Pisarna je v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6. II.
Prodajalne so:
v Ljubljani, Sodna ulica 4 na Viču-Glineah, Tržaška cesta Bohoričeva ulica 12 v Tržiču na Gorenjskem Krakovski nasip 10 na Savi na Gorenjskem v SpodnjiSiški (v lastni hiši) na Jesenicah na Gorenjskem.
Hranilne vloge se sprejemajo od elanov in se obre-= stujejo po 5% od dne vloge do dne dviga. =
SC
Sta
&
m
oj
%$
Delavska hranilnica in posojilnica v Ljubljani
(vpiKiina /.»druga a omejenim jamstvom )
  	-=1—  Wolfova ulica št 8, II. nadstropje. =■:—	.•
Obrestuje hranilne vloge po 4!/*%. Sprejema vloge na te- Uraduje se vsak četrtek od 2. do 3. ure in vsako soboto koci račun. Posojuje na osebni kredit in zastave, vredn. j od 6. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi :: ::	listine,	hipoteke itd.	::	::	T	:: ::	ob	vsakem	drugem	navadnem	dnevnem	času.	::	::