I«Jw> mk 4» I dalj ia prasaikuv.
dailjr exeept 8und»y« •ud lIoli<ia>»
PROSV
TA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
(Trednilkl in upravnlikl pr«-•toris 2M7 a Lawndah> av.
Ofllc« of pubUcatlaat
SAS7 Bo. Lawt>4ale a v«.
Trloplionoi La\v»dalo 4038.
LETO—YEAR XI.
A- -	CH1CAGO, ILL., sobota, Id. novembra (Nov. 16) 1918.	STEV.—NUMBER 269.
JEKLARSKI PODJETNIKI PRIPOROČAJO NADAUNO VLADNO KONTROLO.
PO Ji JIH MNENJU JE POTREB
m v interesu industrije
Jeklarska indoitrija ima dosti naročil.
Waahington, D. 0. — Jeklarski odbor "Ameriškega želesnarskega jeklarskega inštituta" je obdr-žaval prvo skupuo sejo z vojnim ipdustrijalnlm odborom, pdkar je podpisano premirje.
Priporočil je, da vlada nadzoru je jeklarsko industrijo.pri prehodu is vojnih v mirovne razmere.
Med jeklarskimi industrijalci prevladuje optimizem glede naroČil v prehodni dobi. Priporpčili so, nsj ne pride hipna sprememba v eeni ali delavski mez<ji. *
Po konferenci so dejali uradniki, če se opusti kontrola nad jeklarsko industrijo, bo logično padla eena. Ako se kaj takega zgodi, ne morejo tisti, ki so napravili zaloge jekla po določeni ceni, tekmovati z onimi, ki kupijo jeklo po znižali ceni. Z znižanjem cene za jeklo padejo tudi delavske mezde, kajti podjetniki bi bili prisiljenilrana dela.
uiumu. u»w IM AOI « uomnm •( Mvtk i, UTI.	»v. ■■ vTvuiuiB	tu/ avlo.	Y»«rly	dlLV,—nuMObU
(wi. 14S)	by tU A«t of Oclokr a ItlT, Jttfc «1 tU. P-t Offk» .f Ckka«>, llli»«U. B, mOm, «f th* fraal4a»>. A. S. Surul^ ^■».tJTfuIIS'
tHmm— far mmlUmm M tel raU »I p— Uf	far H> fciion 11 OS. A«t »f oTTirtSir^aSiiHof^^^
TLAKOVALI BODO OESTE IN ORADIU MOSTOVE.
znižati obratne troške, da ne ped ležejo v konkurenčnem bpju.
Prvo skupno izjavo sta podala Barpch, predsednik vojnega indu-strijalnega odbora, in Albert H. Qary, predsednik jeklarskega komiteja. Rekla sta, da se je razprava v splošnem sukala o izgledu, ki ga ima jiflclars. industrija doma in na tujem in da se ohrani stalnost v jeklarski industriji. V in-teresu jeklarske industrije je neobhodna patreba, da <ostsne jis-
Stavbinsko delo js zaostalo zavo ljo vojne.
Chicago, m. — Zdaj bodo pohiteli z javnimi deli, da nadomestijo, kar se je zamudilo vsled. vojne. Mestni uradniki m bili zelo zadovoljni, ko je doŠla iz Washinftona vest, da je vojni induatrij^lnl od-bor odstranil omejitve za stavbinsko delo. V zadnjem času je bilo v občini izvjfienega toliko stavbin-skega dela kot nič. <
M. J. Faherty, predsednik odbora za lokalna javna .dela, je dejal, da preklic omejitev omogočuje izdelati bulevardsko zvezo med Mi-chigansko cesto in Dvanajsto ulico.
Na Dvanajsti cesti je treba zgraditi most in viadukt. Za nju nosijo večji del stroškov železnice. Delo na postaji Union je bilo tudi ustanovljeno. Mesto se bo, o-brnilo na zvezno železnižko upra-vo, da dovoli izvršiti ta projetkti-
MUKI UPRAVITELJ HOOVER ODPOTUJE V EVROPO,
PRESKRBETI IMA LA6N0 ev R0PEJ8K0 LJUDSTVO k živiLI
• «
Cenzura sa kretanje parnikov odpravljena.
Mičhiganski cestni projekt so gradili v vojnem času. Delo so morali ustaviti, ker se je jeklo smelo rabiti le v vojne svrhe. Faherty pravi, da bodo razpisali nove ponudbe, ker najbrž pade cena mate-rijalu.
Mestni svetovalec George M. Maypole, predsednik odsek s zs c-levacijo železniških prog, bo v par dfreh konferiral z vladnimi ursd-da prično z delom ns železnl-
ga značilna, ker podjetniki sami priporočajo, da naj ostane jeklarska industrija, le nadalje pod vladnim* nadzorstvom, da se ohrani stalnost v industriji. Do »edaj sm* UM" vajeni Vse kaj drugega sltttM od privatnih podjetnikov. Navadno so se z vso silo vpirali vladni kontroli v industliji in so jo smatrali za nekakšno oviranje industrije v njenem razvoju. Vojna je tudi podjetnike prepričala, da svobodna konkurenca škodi industriji. Tako se tudi tam upremi-njajo nazSri o formi v modernem gospodarst vu, ker jih m«rsiWdo ni pričakoval.
0B70ŽILNI DOKUMENTI
PROTI JAJČNJEMU TRU-STU SO UKRADENI.
Ohiesfo, m. — Misterij, i katerim so zvezne oblasti qbdale tstvino obtežilnHi dokumentov proti 25 članom jajčjega trusta, je postal ie bolj nepredoren, ko so bili odpužčeni štirje detektivi, ki so v zvezi s afero. Dokumenti mo bili shranjeni v pisarni Hln-ton G. Clabaugha, šefa zveznih detektivov.	»
V afero sta zapleteni tudi "lepi vdovi", ki sts priredili pojedine, pri katerih je teklo vino, da ata ložje pregovorili agentey da so ukradli dokumente.
Imena treh odpuščenih agentov so naznanili. Agent je »o: J. M. Collins, sin bivšega policijake ga načelnika John Colliusa, L. F. Miller in F. G. Halba, Sire*. Ime četrtega agenta je ostalo tajno, ČsŠ, da je mlad In je bil zapeljan od drugih.
Tatvfno dokumentov so odkrili prod nekaj dnevi, ko so aretirali IIsuj Vepsena, šefa tvrdke Marsh L. Broirn. Obtožen je bil zarote in položiti je moral $10,-000 poroštva. Obtožnica mn oči-tat#da je v družbi mm. Helen Heott in • mrs. Anabclle Maaten •koval zarotniškl na/-r1, da se po-taste oblačilnih dokumentov.
Collina je bil že perje v kaši Neka lena b človeških nižin > pred nčkaj tedni zaprisegla izjavo proti njemu, ki je olmdila sen-žarijo, toda Collina je Ml opro Men. šeš, da se to spletke njego vih rafti»k»»v, 1
V mewtu je trebff zgraditi tudi več novih mostov, ki jih niso gradili, ker je vojna industrija potrebovala jeklo in železo. Zdaj pohite tudi z gradnjo mostov in nadome-stijo, kar so zamudili v vojnem času.
Francis, komisar za javna dela, in podkomisar Burekhardt sta ob-državala konferenco glede del po vojni. Izjavila sta, da Čaksta na besedo iz VToshingtona, kako daleč se sme mesto spustiti v stav-binska dela. Zgraditi je tveba več post s j za policijo In ognjegasce. Komisar Francis meni, da je tre-I>a takoj pričeli s temi Jtgrsdbami in naj se ne odlsša z njimi. t Ustavljena je bils tudi grodnja privstnih hiš, ker ni bilo dobiti materijala ali je ps imel previsoko ceno. Graditi bodo torej pričeli-hI
Washington, D. 0, — Živilski u-pravitelj Hoover se mogoče danes odpelje s parnikom Olimpie v Ev* ropo. Tako govore uradniki živilske uprave. Mr. Hotover odpotuje na priporočilo predsednika Wilno. na, da Vodi delo za nasičenje lačnega ljudstva v Bvropf.
Odpr|vljena je cenzura za kre-tanje psrnikov, in odkar je bilo proglafieno vojno stanje med Združenimi državami in Nemčijo, se je prvič zgodilo, da so dovolili objaviti ime parnika, s katerim so se odpeljali ali imsjo namen potovati nmeriSki uradniki. S par. nikom "01ympi<?M se odpeljo tudi profesor Maaoryk, prvi predsednik čefi koalo vaške republike.
Mr. Hooverja l>odo spremljali dr. Alfonzo E. Taylor, zastopnik
Delavska konte renca v Laredu |e pričela.
PREDLOŽEN JE OBSEŽEN MI HROVNIPROGRAM.
V programa sta osemurni delavnik in odprava industrijalne auž MUL
vojnega obrtnega odbora .in tudi mirovnih točk predsednika Wilao živilske uprave, John W. Halla-well, ravnatelj državne upravne divizije, Robert A. Taft, član pravne divizije v živilski upravi, in Lowis Strauss, tajnik mr. Hoo* verja.
Mr. Hoover je konferiral z voditelji v sgnatu in jim dejal, da je nepotrebno zakoni podaljšali življenje živilski upravi, ki preneha s podpisom miru.
Yeč mesecev bo minilo, preden bo sklenjen mir, medtem se bo pa
Larado, Tex. — Tukaj je priče-ln konferenca amoriikega in mehiškega strokovno organiziranega delavstva, na katero so prihiteli dolegatje tudi is nekaterih drugih ameriških republik.
Slišijo se glasovi, da predlože konferenci mirovni program ame riškega delavstva, kajti konfercn ea ima značaj zborovanja paname riSkcga strokovno orirsnizlranega delavstva.
Mirovna resolucija, ki jo pred lože konferenci/ priporoča ligo svobodnih narodov in se izreku proti takim mirovnim določbam* ki izvirajo iz maščevanja. Delav. stvo se izreka s to resolucijo proti omejitvi industrije v sovražnih deželali izgolj maščevalnosti. V nji je navedenih skoraj vseh štirinajst
ns.
Program se izjavlja proti ekonomiki teoriji, du je delo blago, zahteva odpravo industrijalne slišnost i, zahteva popolno svobodo govora, tlaka in zborovanja, prizno mornarjem prsvico, da lahko za-puste ladje v vsakem pristanu, odreka pravico v mednarrdnl trgovini produktom, ki so jih izdelali otroci, proglaša osemurni delavnik In zahteva pravico do porotne obravnave za obtožence.
še. Za stavbinske delsvoe bo v dhl^ unmnu _ »___i- J—a	ui « up*,1Jl
pri reševanju problema ljudske prehranitve. Mr. Hoover je dejal senatorjem, da bodo mogoče potrebni zakoni, da bo ložje zalagati svet z živežem. Razložil je, da bodo pogodbe z vlado, ki so bile izvršene zakonito, še veljavne, ko preneha živilska uprava s svojim delom.
Razpravljali, so tudi o živežnem položaju in mr. Hoover je razložil, kako »odi o situaciji in nalogi, ki jo je treba izvršiti, da ne bo ljudstvo stradalo v Kviopi. Izrekel jc. da bo treba dalj Čisa oskrbovati z živežem Belgijce, Srbe, Jugoslovo-ne, Armence in druge narode v nekdaj sovrsžnih deželah.
Mr. Hoover se namerava vrniti iz Evrope o Božiču. Dejal je, d« posveti posebne študije, kako nn> se zalaga Nemčija z Živili. Ali naj to izvrši za gotov denar ali na
cagu kmalu dosH dela, W so v voj nem čssti delsli V dmgi Industriji, ker so bila stavbinska dela skoraj popolnoma usnjena. 11 4
.....f '"1: f
V DRŽAVI COLORADO NA-ROCAJO ŽGANJE '
Denver, Oolo. — Komaj so pričela prihajati poročila, da zmaga popolna prohlbicija v državi, so pričeli ljudje prihajati na rotovž, da dobe dovoljenje za naročitev žganja. Atevilo teh prosilcev je tako naraslo, da so morali nastaviti šeat pisarjev, da zadoste vsem zah-tevam.
Vaakl dan Izdajo od «50 do 700 dovoljenj za uvoz žganj«. M« t o dobi za vsako tako dovoljenje 50 centov.
-
PREDSEDNIK EA VARSTVO OTROK.	/
Wa*hingtoo, D. 0. — Henstor l^nroot Iz Wlsconaina je v družbi drugih senatorjev Izdelal novo zakonako predlogo sa varstvo otrok, f kateri so lapuščen«- hibe, ki so dale zveznemu sodišču prilike, da je proglasil p«jšnji za-kon neveljavni«. , ,
Predsednik podpira novo zakonsko predlogo ta varstvo o-trok, ki bo takoj predložena senata. Zakonska predloga dol«™ visok davek na vae produkte, ki jik Izdelajo otroeL
eksekutive "AmeHške delavske federsi-lje", v kateri je čestitala predsedniku Wllaonu, da je konec vojne. Brzojavka se čita s.
"Sporočilo ekselrutlvnega sVets "Ameriške delavske federacije", je bilo sprejeto z velikim zadovoljstvom. Jaz se pridružujem nJim v veselju radi trajnega nspredo^. nja svobode."
ŠTIRJE MORNARJI SO SE R» ln.I £ LADJE, ZADETE OD ' STRELK
»enator je povedal, da je odvi-sno od pridelka, *e ost sne več sladkorja v Združenih drŽavah. Vzll«' temu, da »nr. Hoover ni priporočil, da se rn/ilrl živilski zs-kon, »o senatorji dejali, da Jc to važno vprašanje zs kongres, ker se Ishko dogodi, da pojdejo cenc
živežu hitro navzgor	, ^^	ffj dokUr jn, rc<l.
(SrMpodmjam in pekom jc zdaj ^ vUdnj) 1((djB njHO r(^nl mor-dovoljeno kupovati f o o moko ^ m ^^ J(,di M|| brez nadomestil, kajti žlviUka u- j d||j	Vrda, ki
________ 1. _____t	a L ■ . I I u t hvl tlAi llftil i	A
Honolulu, T. H. — fttlrje mornarji so dosj»eli v tukajšnji pri-stran s parniks "Dumsru", v ka-terega je dne 1«. oktobra udarila sfrfla In ga zanetila. Ilešila jih je vlad trti ladja, ki Jih Je odkrila 200 milj pročs od otoka Gusma. Meni mornarji so pretrplll strašne muke na morju.
Med rešenimi mornarji je tudi kapitan O. Boreoen. Drugi ofMr A. R. Hlaats se je poškodoval, ko > | gnr^ega part]lka skočil na plav. Živel je dekler gs ni rešlls vladna ladja ln je umrl ns nji. 1'oškodbe so ga parallzirale, '»<1 kar. so rešeni mornarji zapustili
SOCIALISTI V ISLANDSKI POZIVAJO LJUDSTVO NA REVOLUCIJO,
VAL REVOLTE SE JE PRIVA-UL NA ŠVEDSKO
Na Danskem je proglašena apk> Šna stavka.
" A• " v •,'	I
Kotterdum, 15. nov. — Holand sks vlada je danos Izdala prokla macljo, v kateri pm\-l, du ljudstvo ne sme slediti manjšini, ki poziva prebivalstvo ns revolucijo. Dslje pravi vlada, da bo s filo, če bo tre. ba, skrliels ss red In mir.
London, J5. nov. — Nlsouemskl socialisti so 9rgiuil*lr«li kampanjo za strmoglavljenje monarhije lit svoj cilj nameravajo dmečl še ta teden. Peter Toelstra, soelallstični voditelj, je izjavil, da je prišel čas, ko delavski razred Ishko prevzeme vladno oblast v svoje roke. Toelstro je pozval delavce in vo-jake, da nemudoma organizirajo centralni delavako-vojaški iivet in krsjevne sovjete po vs<jj delell.
Butselaar, drugI delavski vodi-telj, je Izjavil, da je armada ata-la z delavci in on poslva stdnjt, da gredo v boj nrotl buržossijl. "Zmagali bomo kfl<or so smsgsll naši sodrugl v Nlpčijl, Avstriji in flvicl", je dejsl llptselsar.
11 Rtoekholms javljajo, tla se je val rcvolte že privalll na Švedsko. "Social Demo krat en" In "Aftenbingen" javno pozlvato dr žavnl zbor, da naj hitro spremeni gotove točke v ustavi, dokler še ni prepozno, "kajti drugi teden mor da io pri4| i*prt»eu»b*,A ** •
Položiij v HfoTs^Tjl ilosele vr-liunec krl/.e v nedeljo, Uo se vrši v Rotterdaniu veliki delavski shod, na katorem se Ims vršiti ustsuovl> tev delavsko - vojaškega sveti. Toelstra taji. da js soieallstlčno gibanje ns Nisoremskenj boljševl-ško gibanje In svsrt d^lsvce. d« se ne smejo udajati bolj|evlšklm sanjSm, kajti holandakl delavci lahko zmagajo bre« krvave revolucije.
Narodni revolucionarni odbor je izdal včeraj manifest, v kste-rem obsoja dinastijo, tajno diplomacijo In dtžsvne dolgove 1er po-zlva delavske ljudstvo, ds pomete s temi Institucijami.
V Kodanjti tia Danskem se na-dal ju je splošna stavka. Na poziv revolucionarnega odbora za generalni fitnijk «c niso še udvale vse organizacije, tods kurjači so pustili delo do zadnjega možu In vss plovlis na morju je prenehala. V k rod o so bile Vi.KodsnJu velike de-Isvske. demonstracije valed srets-clj« nekaterih radikalnih slndlks-JUrtov. Izgrednikl so pi ck«HMilll vozove poulične železnice In potrgal1 Irsžnlce na nekaterih ulU'sh Večine trgovin v mestu je ssprtlh.
prava je sedaj umaknila odredlto, ki je določala, da je treba z belo moko kupiti 30 odstotkov nsd<niie-stils.
ŠTEVILNE NESREČE NA
LOVU.
po jo vzeli s sabo na plav, Je po-nI a dati pred rešitvijo,
Parni k je bil ne potu Iz Kan , Krsnrls^s v Msnllo. Vkr«all oo 1 nanj gazolln in rszalrellvo. Htrcls ie udarils vanj, ko se je nshajšl ?ft milj od otoka Guama. Takoj Je bil vss psrnik hipno v ognju, jkljib temu šo mornarji spustili v morje dvs rešilns čolns. Pet
Me. — Vsako leto je nekaj oaeb ubitih pri levu na srn-
^ " ^il11	jev > osialo'ns paftdku, ko
Malne ubitih sedem lov^v. V I* ^ (|dHn,|(| Vfg)j „ v mor.
tošnji lovski »esonl > Wlo ustre- f ^ Mfl(| ^ Ijonih oaem lov^v, kekih dvajset | y ||H w| ^	^ v#dno
pa večali,„an	Vzroke . ^ M#, ViAn> V.j ae je
za take neareče je Mrt l i*** igSlUa V njima. msrnA,, rsvnanju s strelnim or.- ^ ^^ ^ M|# ^ |f| |t|H.
■	mornarlev. BsMI ao m do a#
__daj samo štirje, ki jih je našla
SLEPARJI ARETIRANI vladha ladja na odprtem morju.
New Tork, N. T. — Z šretari-jo dvanajstih uradnikov in delav-rev foaat wiae Lamber and Muppl> kompenije se js izvedelo od zvez-, Dane« mogoče del, tods gorkoj oih uradnikov, da je postaU ua- južni vetrovi, rota, ki je imela narodi oaleparitll Solnčni vzhod ob Ij40 a. m ;
Program nove vlade v Berlinu 2! objavljen.
UVEDENA JE POPOLNA SVOBODA GOVORA, TISKA IN ZBOROVANJA.
Organiziranje federativne repu-bHke v polnem tiru.
Bern, 15. nov. - Socialistična vlada v Berlinu'je objavila svoj' političid in gospodaril program ra uresničenje demokracija Na prvein mestu je popolna svoboda tisku, govora, zborovanju, združe-vonja ln vero, osemurni delavnik, odpmva prisilne vojaške službe, splošna, enaka ln tajna volilna pravica za oba,spola z 20. letom stsiosfi pri vseh volitvah in p m-porčr\o zastopMtvo.
Vlad« jo tudi naznanila, da bo. do vse žrtve revolucije, ki so padle zadnje dni v Berlinu, pokopane na pokopališču, kjer počivajo žrtve revolucije is let« 1N4M.
Mnogo poročila Is Nemčije po-kssujejo, da so revolucionarji že povstd gospodarji in organisirs -nje federativne republike Je v pol nčm tiru,	*
Generalni Itrtjtt v Ivtei.
ženevs, 15. nov. — flenšrslns stsvks po odrtslbl delsvsko vojs škegs svots v Oldenu se Je pričela V sredo o polnoči. Vlsds jI« mobl-llzlrsls 25,(KK) mož zs rMilsčenje revolte, tods ker vwled atsvke u p železnicah ne vofrtjo vlaki, ne morejo vojaške čete z mesta.
Sloveniks dsieU trpijo vsled p<k * / manjkanja Uvll.
Bern, 15 nev. — Ameriška vo jaška preiskovalna komisija, ki se Jc prsvttfr vrnil« l* delel nekds nje Avstrije, p«»i^čs, ds je ptfafcj tamkaj obupen. f!ete, ki ae vrač a-jo z bojišča, so preplavile vse krs je, In ker »ilmsjo dovolj živeža, u* jemljejo s silo, kjer gs morejo do-biti. V«l vlaki, p« Južni žclcznlrl so nspolnjenl z vojaki, ki «ed« tu. dl ns strehsh. Zla«ll trpr dežele bllzo Itslljsnske fronte (Kranjsko, Korofko Ift FHsiorjc), ki so polne vojakov.
Tajnik avatHjakega Kdečega križe v Avlel Izjavlja, ds je ekm ns lakota uelroglbna, ako ne pH
Boji HO Izbruhnili med Poljski ' ln Nemci v gornji ftlealjl, P*»ljskl so okupirali nekaj mest n« IV suanjakem ln nadzorujejo Ueigo-bilUarijo nemških čot. V (lalidji se vrše krvavi boji med Poljaki In Tkrujlnel.
Hoelallstl tvorijo veČino v vseh kabinetih raznih nemških repub-. lik. V Htuttg«rtu tvorijo vlado '{štirje «oc4aUstl la trtje nmoelill. sUtv Vii temborau je ksbinH se-stavljen Iz štirih soolalistov, euaga progreslsts. enega klerikslca in e« nega narodnega liberalca.
Is Grosswardclu« n« Ogrskem , poročajo, da U000 netnŠl^Uc vojSi kov, ki «o prišli tamkaj l«ot iu»nlf nj« Ntrsža Mackeusenove srnimlft. v Uniminljl, z velikim odt|šf»vlj«n, njem |M>Kdravllo vest, <fa Je kajsar pad^l In da je Nemčija republlks.
Berlinska "Voa«ia«he Zrli nun" javlja, da Je rdeč« garda v Bruna- -wlcku zmetala v Ječo veliko štsvl-lo prejšnjih mlllterlstlčnih oblastnikov. Hovoluelonarnl trlbunal v Berlinu J«' obsodil na smrt tri vojske In dva civilista zaradi ropa živil.
Provlzorlčsa vlad« bnvoriks republike Je poslala protest proti * zavezniškim pogojmu za premirje. Vlads pravi, datjildstvo ne more biti od govorilo zs zločine prejAnr Vfa kajserjevega režima.
"ArbeUer Zeitung", glasilo pro-vizoričns vlsde na Dunaju, javlja, da je Kst l IIsla.hurg (bivši < esar) prosil vlado, če bi imel »«tatl na Dunaji ali kjerkoli v Nemški Av-stri j I kot privatni držsvljsn, tods njegove*prošnja j«* bila zavržena, Kari je nato odpotoval s svojo družino v ftvlco. f-
Bivši kajser pod trojno strašo.
London, lft. nov. — lr. Mssks poročajo, ds Je holstslska vlada IKistavila trojno vojaško atrsžo o« krog grada Ameroiisrn, v katerem Je interniran Viljem llohenzollerii, bivši kajzer.
Amstetdam, Ift. nov. — Berlin-ski "Tageblatt" |mroča, da Je kronprlne ušel relielem na fronti s pomočjo eroplsns, ns ksterem Je priletel ns llolandeko.
Ko je .Viljem do*|sd v nedeljo zvečer v Masni« na begu s zspsd-ne fronte, ga je tam aprejel tirof Bentln, njegov ateri prijatelj Bivši kajxer ga Je ogovoril: "Kaj al miallte o tem t Kakšna avinjari-
Ml"
|N»drob;iejŠe vesti o njegovem odhodu Iz glavnega stsiia nemške armsde r Hpaju s« glowe, ds ef Je Viljem odpovedal prestolu šele potem, ko Je čltal zavezniške po-goje ze premirje. KeJser Je bil zelo divji In tolkel je po mizi, to-pri mizi, mn je mirno rekel i pri mizi, je mu je mimo rekel i
dado sa več tlooš dolarjev.
solnčni zahod ob 4:11 p. m.
de iimoč od SUM j * štlrfnajotlh j "Veličanstvo, drugega ne ksls,
1 kakor da podpišemo pogoje".
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JED NOTE
Izhaja dnevno rasen nedelj in i>r»*mkov
LAiTNINA SLOVENSKE N4EODNE PODPORNE JEDNOTE
Cene otfasev po dogovoru. Eokopki m ne vračale.
Nnrotntnn*. Zedinjene državs (teren Chienfo) Cwle l3 na eto. l.M se pol leto in 76« se trt mesece; Chieego m inosemstvo $4.60 ne leto,
1.21 se pol leto, li li se trt meaece.	_____
m ker Im »tik e
"PROSVETA-
SM7 Se. UwmUIO A?
THE ENUGHTENMENT-
Orgmm «1 tke Sleee^e NelieMl
lasoed deli/ tseept Sondey end Hobdeja.
OwsJ fcf tkm liee—tr N«U«m1 Bm«H» 9ecUty.	
Advertlsteg »stss en a«reemi	mi.
Hubacrtption - IJnited Btstsa («*eept Chteago) Ohkaco and rore'lgn countrie^ $4 50 per jear.	ind Caaada ft per jsar;
AddraMi TROSVETA- 1097 Se. Lmwmdmlm Awmm, CUmgm, IMaei^ ______	
TmUfmm Lavedale 4111.	
	
CSTde - ^ -uvi Ust.	valeče bm le Mdm U«. Pe«evlte |e preee. /rfc' sr. igr; L
	
1
ALI JE FEDERACIJA JUGOSLOVANOV IN BALKAN-v	SKIH NARODOV UTOPUA?
Svetovna vojna, ki je končala v petem letu, je nosila vedno bolj lice, da je vojna med dvema svetovnima nazoroma: demokracijo in avlokracijq, O tem menda danes nihče ne dvomi na svetu, ki je opazoval dogodke v svetovni vojni do današnjega dne. Vojna med demokracijo in avtokracijo pa spreminja položaj, vstvarja nove probleme, ki jih bo morala rešiti demokracija v interesu svojega lastnega pbstoja in vsega civiliziranega človeštva.
Zmage demokratičnih armad Združenih držav in en J tentnih zaveznikov so približale svetovno demokracijo dne v«, ko se bo morala resno pečati ne le z rešitvijo jugoslovanskega vrašanja, ampak tudi balkanskega problema. Ju goslovasko vprašanje je del balkanskega problema, in če Lm reši le jugoslovansko vprašanje, ni s tem rešen balkan ski problem, ki lahko daje netivo k novim sporom, dokler ni rešen v interesu tam živečih narodov in svetovne de mokracije.
Nemški imperializem ni nikdar želel rešiti jugoslovanskega vprašanja, še manj pa povoljne rešitve balkan ritega problema. Nemški imperialisti so se zavedali, da jim fe pot proti vzhodu odprta, dokler so Jugoslovani in drugi narodi na Balkanu razkosani in jih ne vežejp nobeni interesi med sabo. Ce ostane na Balkanu status quo ante bellum, bodo imperialisti hujskali narode na Balkanu poslužujoči se ondotnih dinastij drugega proti drugemu, ka kor sta to storili Nemčija in Avstro-Ogrska pred izbru hom prve in druge balkanske vojne in sedanje svetovne vojne. Nemčija si je hotela zgraditi moBt za svoje interese proti vanodu, Avstro-Ogrska je pa stremila za pove čanjem svojega ozemlja na Balkanu, Čeprav tega ni povedala očitno. . Pred izbruhom balkanske vojne je bila javna tajnost, da Avstro-Ogrska išče pot prek Soluna v Egejsko morje. Izvozna industrija v Avstriji ni bila ve lika pred izbruhom svetovne vojne, in če Združene drža ve in zavezniki dovolijo, da Avstro-Ogrska obstane po se danji vejni v njeni "predvojni ali manjši fdrmi z dinastijo na čelu, bo delala z vsemi močmi, da.razširi svoH^voz balkanske dežele in končno doseže svdj cilj — Solun, katerem so mogotci na Dunaju sanjali desetletja, mM
V Avstriji so bili agrarci in industrijalci iz'ft|ftidhih razlogov proti gospodarskemu razvoju na Balkanu, posebno pa v najbližnji sosedni deželi — Srbiji. Pri tem prizadevanju so jih podpirali avstrijski militaristi, ki so vodno sanjali o maršu proti Solunu.
Ce Avstro-Ogrska ostane, po svetovni vojni monar hija tudi v manjši formi, tedaj sodi vsakdo napačno, ki miMli, da se bo jugoslovansko vprašanje ali pa še širši bal kaimki problem rešil mirnim* potom in v interesu svetovne demokracije. N« stvari se nič ne izprem<?i|i* c* habsburška dinastija ostane in se sedanja avtokratlWarivst*o-ogrska monarhija spremeni v državo narodov v manjši formi, v kateri ima vsaka narodnost svojo avtonomijo, Ipjti gospodarski interesi Avstro-Ogrske bodo ostali neizpreme njeni in kot taki bodo na Balkanu razdvajali in ustvarjal vtroke za novo svetovno vojno. In če po svetimi vojni še Balkan ostane tak, kakeršen je bil pred svetovno vojnb, potem je nemogoče govoriti o trajnem mini, ampak Balkan ostane to, kar je bil pred svetovno vojno: netivo, ki lahko vsakčas izzove lokalno vojno, iz katere se razvije stra-šnejša svetovna vojna, kot je bila sedanja. Kakšne bodo |K»ledice prihodnje svetovne vojnt, ne bomo razpravljali na tem mestu, ker bi morali ugibati ali pa prerokovati. — Ugibanje in prekovanje pa nimata realne podlage, zato sta tudi brez vsake vrednosti za dlanjo povoljno rešitev ju-jfoslovanskega vprašanja in Hir*ega balkanskega problema.
Ti vprašanji se rešita najpovoljnejše v interesu sve-
tovne demokracije, če se sedanja avstro-ogrska monarhija razbije in se štirje jugoslovanski narodi, ki imajo vsak svoj književni jezik, združijo v federativni republiki, iz katere se končno rodi balkanska federativna republika.
2e štirje jugoslovanski narodi — Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari — se tako ločijo po literaturi, šegah in navadah, da je najprimernejša rešitev jugoslovanskega vprašanja federacija. Nihče ne more tajiti, da ne postoje v narodnem življenju štirih jugoslovanskih narodov tako ve-ike razlike,da bi posiljena centralizacija ne odzvala v ljudskih masah velikega odpora. Te razlike se seveda dajo odpraviti ščaaoma, če se kasneje po izvršeni federaciji uvede en književen jezik za Jugoslovane, ki počasi izravna razlike, da odpadejo imena Slovenec, Hrvat, Srb in Bolgar in ostane le še ime Jugoslovan.
Na Balkanu samem so pa entnologične in politične razmere še bolj zamotane. Posebno velja to za Macedo-nijo, ki tvori nekako središče na Balkanu. Pred obema balkanskima vojnoma je bila Macedonija pozorišče krvavih bojev in radi nje je vzplamtela druga balkanska vojna med dvema bratskima jugoslovanskima narodoma, od katere je Rumunska brez vsakega truda imela največji dobiček. Vse geografične,narodne in kulturne težkoče se dajo tudi na Balkanu rešiti s federacijo vseh balkanskih narodov, kateri se pridružijo tudi vsi Jugoslovani. To bi bila nekakšna liga ali zveza vseh balkanskih narodov, katerih severni del zdaj tvorijo Slovenci, ki bi se pridružili ligi narodov za demokracijo in trajen mir, kot jo ima predjed nik Wilson v svojem mirovnem programu.
2e v letu 1891 je srbski državnik Vladan Gtorgeovič in kasneje ob izbruhu turške revolucije dejal, da le federacija omogoči vsem narodom na Balkanu miren kulturen razvoj. Federacija bi jamčila tem narodom, da se razvijejo mirno do najvišje kulturne stopnje, obenem bi pa zabrimila vsako prodiranje nemškim imperialstom proti vzhodu.
Če se jugoslovansko vprašanje in balkaski problem rešite na drug način, ne bo rešitev trajna, ampak bo le začasna. Vsaka razdelitev Balkana ali jugoslovanskih narodov bo le umetna, ki prejalislej izzove nove konflikte.
Nemški in drugi imperialisti se bodo do zadnjega vpi-rali združitvi Jugoslovanov, še bolj pa federaciji balkanskih narodov. V interesu svetovne demokracije pa je, da se ti narodi na ozemlju, na katerem geografično tvorijo enoto, združijo v federaciji, ki bo zabranila nemškim im-perialistom, da ne bodo mogli več hujskati naroda proti narodu in izrabljati Balkan v svoje kolonističiTe namene. Federacija bo zbližala narode med sabo gospodarsko in kulturno, obenem bo tvorila mogočen jez proti imperialističnim željam, ki jih je<Bismark izrekel z besedami
"Dr&ng nach Osten."

lir iti
»-ti
Z.
Socijalfzem in boljševizem.
Kaj se je moralo zgoditi, se'je zgodilo: m porazom kajzerizma jo stopila na površje mož socializma. Socialistične republike se u-stanavljajo na razvalinah avto-^c raci je centralnih držav in socialistični val se Širi tudi izven mej centralnih držav. V Skandinavskih deželah« v Švici, na Nizozemskem, v Italiji itd., raste politična moč socializma. I	•
Kdor je pazno zasledoval dogodke zadnjih par let, ni mogel pričakovati drugačnega zaključka, kakoršen je bil. Ce je propadel kajzerizeui, je popolnoma logično, da so prišle na krmilo nem-vke državne »trafike, ki so proti-kajserske in te no socialistične. Mi vemo in ves svet ve, da je nemška večinska frakcija socialistične stranke podpirala„ vojno, kar ji je zameri! vea socia In ©demokratični svet. Toda kljub temu, da so podpirali kajzerja, so se pripravljali zavzeti svoje mesto, kadar bodo razmere zanje dozorele, prevzeti vlado nemškega ljudstva. Take razmere so prišla s porazom nemških armad na za-padnih bojiščih, s notranjim kaosom v bivši Avatro-OgrSki, s od-Ktopom Bolgarije od vojne, z opevanjem Turčije in dozorevanjem uias za socializem.
e
Izgleda, kakor da no se uredništva velikih metropolkanekih dnevnikov, stari politiki, pristaši staregs družabnega reda in drugI
podobni krogi hipoma streznili in zagledali pred seboj grosečo pošast — boljševizem. Vse, kar je socialist lenega, razglaiujejo ti ljudje za boljše visem, Pametnejši priporočajo tolerantnost in prevdamosl. V prvi vrsti znajo ločiti konstruktivni, znanstveni socializem od takozvanega de-struktivuega boljševizma, ki je za poulično rezsajanje in r^adevanje. Vladajoča druiba mora spoznati, da bi ž nasprotovanjem konstruktivnemu soeialismu, koder prihaja ua površje, napeljevala vodo na mlin destruktivne-
mu "boljševizmu"'
V Ameriki se mudi angleška katoliška misija, ki se tudi čuti pozvano izreči svoje mnenje boljševizmu. Škof Keating, Član te misije je pred par dnevi dejal "Boljševizem je najbolj vzne rairljivo »»banje v moderni zgodovini. Vzgled Rusije ,nij bo svarilo obema, delavstvu in kapitalizmu. Kapitalizem naj spozna, da delavstvo ne bo več dopustilo krivic, ki «0 se mu dogajale v prošlosti. Delavstvo pa naj se is dogodkov v tRusiji nauči, da pomeni moč delavstva, ako se je ra bi nepravilno, uničenje države."
Politika predsednika Wil«ona je pomagati ljudstvu, da se h^ tre je rekonstruira ,da se pre skrbi z živili, kajti lakota je tista sila, ki vodi v anarhijo. Kjer prevladuje lakota, tam ae vlad* s tiranijo. Lakota in vlada sta
pa dva glavna temelja anarhije. •
Art.hur Brisbane, priznani amf riški žurnaliat in glavni urednik čikaškega dnevnika "Herald and Examiner" piše: "Ideja boljševizma se razširja po K v ropi z naglico kot se je razširjala španska influenea VI veste, da z morebitno izje m o Anglije in dvomljivo izjemo Italije, ne bo Šest mesecev od sedaj nobenega vladarja več na njegovem tronu."
V koliko se bo njegovo prerokovanje izpolnilo, je težko reči. Toda fakt ostane, da je monar-hističui sistem državne forme preživel svojo doba Kaj so danes vladarji f Zadnja dva, ki sta v resnici predutavljala glavno moč v svojih državah, nemški in avstrijski ceaar, sta daues navadim privatnika, človeka, ki sta u-kasovala toliko mitjonom ljudi še pred nekaj meseci, sta danes u-bežnlka in se treseta za svojo var-
nost.	•
•
Vojne je konec, toda na pogorišče je prišla druga, za bodočnost človeštva silno valua vojna, lw>j ka preporod človeške družbe Ljudje ki ae imajo svoji moči, bogastvu In vplivu zahvaliti staremu sistemu, se ne bodo podali kar tako. brez boja. Poskušali bo-
n m
ozifoma podaljšati | ljev za vzdrževanje teh agila rje v in" literarno propagand Kkstremni radikalni elementi I Svoje vplive so razširiti v Neon 1 m ekfttremni konservativni ele- jo a tem, da so prišli v dotiko / menti so tista sila, ki ustvarja nemškimi socialisti ekstrenmega anarhijo. Zato je potrebuo, da tipa, ki so pristaši Karla Lfcb. ljudstvo ostane trezno, da dela kneehta, Franc Nehringa in Nepremišljeno, da ne lledl demagp- ze Lureinlmrgove. Svoj vpli\ ifienim kričečem, nego se združi razširjali med nemške strokoviir okoli razsodnih ljudi, ki bodo pri- organizacije in celo v nemško ai redii ljudstva v boljšo bodočnost, inado in mornarico. Nekateri teli
*	agitatorjev so bili Rusi, dru^i Ako se bo konslrukeni nemški j Nemci, toda vsi so gledali v M<,
socialni demokraciji poerečilo ob- kvo na Lenina za aspiraciji i<> Vladati demagogi&ie elemente, te- pomoč.	, j i jm
daj bo Nemčija v morda zelo krat- Končno je nemška vlada ^ ki dobi poetala res to> kar imenu- znala boljševiške r.vijaše. Ed-n jemo so<'ialistično drlšvo. Najvtfž- njw|ih zadnjih dejanj je bil, I,, nejše vprašanje, ki ga ima pred je "dsIdVila boljševiškega po.sh. seboj nemška socialistična vlada, Lika iz Berlina, ker je st»ozna)M je preprečiti civilno vojno, ki je njegovo vlogo v širjenju boljševi-prizadejala Hus^i toliko gorja, ftke propagande v Nemčiji. T odi, Nemški socialiati so se lahko runo- agitacija jr bila že v golili go naučili iz ruske revolucije in hi sedaj vidimo posledice v um, ako bodo znali te vzglede pora-lfikih delavskih in vojaških sv« biti v svoj prid, se rtwki dogodki Uih zgrajenih natančno po ruakfcm v Nemčiji ne bddo ponovili. načinu.
*	Čitatelje lista "Daily News" se Čikaška "Dailjr News" piše, ^ pripravljalo na ta dogodek,
da prevladujeta mišljenje veli- pred maeci s poročili, priobčeni-kanske večhie evropskefa lj«d- mi v tem listu od njegovega poroštva dve vodilni osebi, ameriški gervalca L. E. Browna. Bkoro 0-predsednik Woodrow Wilson in sftmljen izmed vseh poročevalcev vodja ruskih boljševikov, N^to- inozemskih listov 4 Moskvi, je laj Lenin. Predsednik Wilson pro- Mr. Brown spoznal pravi karak-pagira pravičen mir za vsa ljud- ter in praVe namene boljševiške itva vaeh narodov. J^a svoji stra- vlade z ozirom na njeno medna ni ima vse tiate aloje, so apo- rodno stališče. Ta karakter in ti znali, da druBba po vojni ne sme nameni so ravno tako sovražni ka ostati več taka, kakorŠna je bila pitalizmu v Nemčiji, kakor po-pred vojno. Urediti jo je treba Usod drugod. Poročali so, da ji-tako, da bo odgovarjala pravič- Raymond^- Robins, ko se je vrnil nim potrebam vseh slojev in jo z misijo RJdečegft križa iz Rusije, zgraditi .na najširši demokratični I de ja! sledeče: "BoljŠevikl napa podlagi. V tem oziru ima Wil- obstoječo družbo vsepovsod, son mnogo nasprotnikov, todil če Toda Nemčija ie zanje blažnje bo znala masa na nasprotujoče kot pš Francija, Italija, JJritani-kroge napraviti pritisk, bodo mo- ja Jn Združiene drŽave. Oni stresali visoki svetovni lordi prfctatihjajo na zaveznike na daljavo, na principe, katere je ves čas te med tem, ko streljajo v Nemčijo yojue zagovarjal predsednik re- Lp vilje. Zato bodo udarili Nein-publike Združenih držav,, • Uijo prvo in najhujše". To raz-Omenjeni časopis vprašuje: umno prorokovanje se je sedaj "Kake vrste voditelj je potem uresničilo.
Lenin?" List odgovarja: "Lenin Notranji polom Nemčije ni sn-je propagator razrednega sdvraš- Li© zasluga notranjega boja proti tva, vladanja druhali, splošne imperializmu, ampak tudi zanln konfiskacije, divje tiranije! To ni i ga notranjega bo jš proti k|pit«-demokracija! To ni socializem i hizmu. Ta boj proti vsemu kapita-To je strast razdiranja."	liimu se je utrjeval v Nemčiji
•	v sled vzgledov in, propagande i/.
Z dnem 14. novembra je "l)ai- Moukve. Med može, ki so razbili ly News" posvetil članek ruskim i \e,učijo, moramo zabeležiti tudi boljševikom, z ozironi na njihovo lime ruskega plemenitaša, ki se je vlogo, ki so jo igrali v revolucio- rodil pod imenom.' Ulanov, ki se narnem gibanju v centralnih inLedaj bori proti vsemu plemstvu, drugih sosednih državah Rusije, proti vsaki aristokraciji in boga-Članek je zanimiv, ne za to, da je Ltvu, družabnemu redu in varno-članek jianiraiv saui na sebi, ain-Uti vsepovsod, pod prej^ pisatelj pak zato, ker je izšel kot uredni- skim imenom, ki. je pa sedaj ime ški članek v največjem čikaškem meča, Nikolaj Lenin." listu, ki mu samo oglasi velikih	•
tukajšnjih trgovin prinašajo vfč "Daily NeWs", pripvtuj^ milijonov dolarjev dohodkov na Lm mnogo ve^je zasluge *za revo-leto. Izmed vseh kapitalističnih lucijo v Nemčiji, kot pa marsika-listov kaže ravno ta list največ teri s^ialist. Ruski'socialisti h-razumevanja o položaju ter je, Ven bfliljševiških krogov, ki se n« kar se njegove uredniške politike hajajo v inozemstvu, so trdili, dn tiče, v primeri z drugimi listi, to- je revolucija v centralnih državah
leranten. Ta članek se glasi:
"Sedaj, ko se je sistem dela v« ako vojaških svetov razširil po velikem' delu Nemčije, je upati, da bo publika čula zadnje neumestne teorije, da je Lenin iznašel boljševiam za to, da z njim pomaga nemškemu generalnemu štabu. Lenin je revolucijonateu fanatik, ki bi vzel denar iz vsa-krga vira in napravil vsakojake obljube vsaki imperialistični dr žaVl in potem bi prelomil obljube in porabil dobljeni denar za raz širjenje revolucijonarne propa gahlde po vsem svetu. Ta fakt bo sedaj lahko jasen tudi našemp Odboru za javne informacije v Washiugtomi, če bo stvarno raz-motrlval o Leninovi politiki napram nemški revoluciji.
Lenin je obljubil Nemčiji, da ne bt poslal nobene boljševiške propagande v nemške teritorije.* On jf dal to obljubo, ko so ruske armade drle s fronte in ko je nemška armada stala na njegovemu vratu. Ali je pa tudi držal s vajo obljubo f Nit i najmanj.
Se pred sklenitvijo miru v Brest-Litovsku j« dejal, da bo po-skušal vzbuditi revolucijouarno gibanje v Nemčiji V pogodbi pa je obljubil, da ne l*o poakušai nič takega. Toda takoj po podpbia-nem miru js Šel takoj na dalo ter s vso svojo močjo pospeševal re-volucijonarno propagando.
V Berlin je ponlal boljševiške-ga poalanika in v istem času je poslal boljievttko propagando v kaj ser je vo glavno mesto v posla-ntkovih kovčekih. napolnjenih a boljleviško literaturo. Podal je boljševiške agitatorje na ftved-ako. Dansko, Norveško, na Ogr. ako in v Avstrijo, na Nlaosem-ako io v Avico, dežele, ki meje na Nemčijo Potrošil je milijone rub-
nomogoča toliko časa, dokler ne bodo uemške armtfde poražene nu bojiščih. Dokazovali so, da bo tudi 'ruska revolucija brezuspešna, ako ne bo kajzerska Nemčija premagana, kajti Nemčija bo#v slučaju zmage tudi \ Huisiji vpeljala svoj avtokratiČni sistem, kot gn je uvedla v Ukrajini, ruski Poljski, Lit vinski, na Finskem itd.
Največ zaslug za poraz centralnih držav ima vsekakor Amerika z WilaonoVo politiko, ki je zada la'centralni avtokraeiji udarec za udarcem. Re« je. da so boljše viki razširjali svojo propagando v Avstro-Ogrski in Nemčiji, toda dokler so bajoneti močnejši, kakor pa literatura in predavanja, toliko časa se je treba boriti s puško proti puški. .
•
Glavni temelj avtokracjje je sedaj izpodbit in človežka družba se nahaja na pragu velikanskih pre uredb. Imeli bomo priliko videti polittfne krize, morda tudi revolucije, kajti forod nove druil" ne bo brez boleči^. Bolečine pa bosta prizadejala družbi ultra ra dikalni in ekatremni, konsena-tlvni elementi. Človeštvo pa I-prestalo te krize in bo s svoj" treznostjo prešlo skozi nevarno*' destruktivnega boljševizma, ter zgradilo temelje, ki so potrebni r.s razvoj bedoče družite. m	fl... ' rA
POPLAVA V TEXAIU
Dallas, Ts«. — V severne« centralnem Texasu je padal dri skozi šest in trideset ur. Reki Tri nfcy in Braao« sta silno narastli OblaMtveni organi ao izdali svari la pred poplavo kajti *ke ki ^ izlivajo v nju, so prestopile bregove ua nekaterih mestih. v
Rum iz iMEcnutva.
Vojni «jetniki saputtajo Ntnčijo
Pari«, 15. nov. - Iz Nemčije je prišlo brezžično porodilo, da so za-vesnttki bojni vjetniki svobodni in preskrbljeno je vne potrebno, za njihov odhod iz Nemčije. Med e-Nvebojenimi vjttniki je 420,000 Francozov in 2532 Američanov; o-stali ho Angleži, Rusi in Italijani. Prvi osvobojeni ujetniki so že pri ftli v Alzacije-Loreno, katero zdaj •xasedajo francoske čete.
Belgija bo izpraznjena le pred nedelje. Jutri pride v.Spa (kjer je bil glavni atan uew4ke.: arnsde) mešana zaveuiifika misija, fcjer ae »uide z nemftkitni zastopniki z oziram na dogovor, kako izveatugo tove pogoje premirju.
Neki ameriiki letalec se je včeraj spustil na tla v Kol in u na Nemškem.
V Versaillesu so v teku velike pr iprave za mirovni kongres. Po želji anglfffke vlade se kongres o-tvori po generalnih volit Vah v Angliji, to-je v drugi polovici meseca decembra.' Kakor je sliiati iz mnogih virov, se bo mirovni kongres vrSil najbrž v Versaillesu; nekatere zavesnifttti vlade so že sejale hotele v Parizu za svoje delega-te. Pred kongresom se bodo vršile mnoge konference* ki se bodo ba-vile z živežnim položajem v centralnih državah in mnogimi drugimi vprašanji.
Ijone žensk in otrok izpostavljenih smrti radi lakote. Ženski Narodni Svjt prosi gospo WUsouovo, naj k pomočjo žeustva v Ameriki apelira ^a auieri&ko vlado in zavezni akt* vlade za olajšanje pogojev in s tem resi Žene in otroke v Nem čl ji ie večje katastrofe. (Jertrude Ilacutuer in Alice Salomon sta podpisani na'brzojavki
Druga brzojavka je adreairana na zuano gdč. Jana Adams v Chl-eagu in vsebuje enako profinjo. Brzojavka zaključuje: "Zone v Nem « i ji smo sdaj svobodne volilke v svobodni repubHki. S prisrčnim pozdravom Anita Augsburg".
Generalne volitve na AngleKketn
London, 15. nov. — 14. decembra se vrle volitve' za angieiki parlament ; 4. dfteetnbra bodo no-minaeijake volitve in Štetje glasov bo 28. decembra.
Pd novem volilnem zakonu imajo žene nad 30. letom starosti volilno pravico, mofiki od 21. leta in voiaki pod 21. letom, vsled česar
se je Število volilcev pomnožilo za osem miljonov oseb.
Volilni boj bit hud in od tzida volitev je odvisno, dali fie ostane ua krmilu sedanja Uoyd George-va koalicijska vlada. Delavska stranka, ki je sprejela naravnost
revolucionarni program, soagrlji vo pripravlja za voMlno bitko. Ie-vrSevalni odbor delavske atranke je včeraj sklenil, daY zakljsifkom sedanjega> parlamenta izstopijo v*i delavski ministri is kabineta.
Bdeča zastava na nemlki fronti.
London, 15. nov. — Po vesteh iz Amsterdama pripovedujejo civilisti, ki so TČers*'priftli iz Brusla v Ohent, da v glavnem mestu Belgije vihrajo rdeče zastave. Nemški \ojnki »o pobili več kakor sto oficirjev in v ljutem boju je bilo ubitih tudi več belgijskih civilistov.*
Revolta v nemški armadi, ki se še nahaja v Belgiji, se je razžiri-la do zadnje garnisije in položaj r.a Belgijce je poatal kritičen. Pojavili so se tud.i hoji med Belgijci samimi. Osvobojeni Belgijci iz Vš-!<>nijc ho hc vrgli z velikim ardom na fleisifike Belgija, katere dolŽe špioastva v prid Nemcem. Belgijci socialisti so tudf organizirali rebelno gibanje. Belgijski kralj Albert je žc pozval parlament na delo, da izdela gotove spremembe v ustavi z namenom, da dobi ljudstvo vče pravic.
1 Nemška armada, kar je je o-stalo na zapadni fronti, oziroma kar se je pomiče domov, je popolnoma pdd kontrolo revolucionarjev. Vojaški sveti ho se organizirali v Brualu, Antwerpu", Liegu in drugih krajih. '
T tit&too popoldni so prifili v Brusčl delegati, ki so pozdravili vojake in belgijske civiliate v ime-nu nen#ke republike. Eden delegatov je govoril z balkona govef-nerjeye palače veliki množici lju4-Htva in med drugim je dejal: "Tri miljone Nemcev je bilo ubitih t>-kom vojne in to je dovolj. Združi mo se vse za mir". Neto so delfe-K^je obiskali neuiKkega govemer-ja Faulkenhausna In mu predloži* 11 zahteve revolucionarjev, katere j» sprejel iti'takoj potem reslgni-ral. Zahteve so bile, da vse voja-ške enote od kompanije do divizije izvolijo svoje odbore in vse na redbe poveljnikov morajo fcttft predložene v odobritev tem odbo ronf. Medtem so z balkona govori li nemški, belgijski i»v frsneoski so cia!Isti nakar je neki vojak razobesil rdečo zastavo med burnjm • avplsvrom množic*.
Nato'ko vojaki potrgsli s sebe cesarske konkarde, prelomili ptičke na dvoje, zmetali cevi v bližnji kanal in maržirall po ulicah, pre pevajoči marseljezo. - ^
Marial Ittidenburg je pnslsl vojaškemu odbors pismo, ki ae glasi: "Gorko simpstizirsm s»pre rojeno Nemčijo. VojaKi se morajo pokoriti ukizom vrhovnega voja Škega sveta. Nemčija mora imet mir".	_
Ženska organizacija v Nemčiji a-
PE08VBTA
večje Saneuiarjenje pravih ints# biva^tvo za 20 odstotkov, goveje resov industrije, kajti delavoi in (rede so se pa skrčile sa 2 od
njih strokovne organizacije bodo poslu Žile obrambnih sred
stev proti pojačanju napadalnega orožja njih gospodarskih nasprot nikov in- bodo pokazale podjetni kom, da razvoj njih organizacij ne bo ftkodil delavskemu razredu ki bo Črpal nauk is lega rssvoja.'
Avstrijski podjetniki so ostali start avetrijski podjetniki in se nino prav nič naučili is sedanjih dogodkov. Hvalevredno-je, da so njih nameni razkrinkati! in da je svet sposiihl, da so najbolj strupeni sovražniki delavstva avstrij-ski podjetniki, ki so kovali načr-te sa iskoriftčaoje delavstva v Avstriji, ko je to delavstvo krvg-velo na frontsh. To rbskritje po-kazuje tudi vso sanikrnoa^ avstrijske vlade, ki je podjetnikom svobodo dovolila, da isdelajo načrte za zasužnenje delavstva po vojni.
IiismIHI ■
Ameriške
Angleški delavoi zahtevajo sastop stvo sa delavski razred na mirovni konferenci.
London, 16. nov. — Delavska stranka je predložila vladi zahtevo, da mora biti mirovna konferenca odprta z vsemi delegatskimi pravicami tudi zastopnikom delavstva iz vseh prizadetih držav. Stranka podpira predlog francoskih socialistov, da se istočasno vr-fii mednarodni socialistični kongres.
Revolucionarno gibanje na ftpan-i	tkem.
liondon, 15. nov. — Iz Madrida javljajo, da je bilo včeraj tam več republičanskih shodov, ki so se končali t. izgredi; mnogo oseb je bilo aretiranih. V Barceloni demonstriraj*) delavci za republiko.
AVSTEIJ8KI PODJETNIKI 8E PRIPRAVLJAJO ZA POTLAČEHJE DELAVCEV.
MoADOO PRIPOROČA ZNIŽANJE DAVKOV SA DVi < MUJARDI .
WUhington, D. 0, - Finančni tajnik MoAdoo je priporočil v pismu na senatorja Himmonsa, predsednika finančnega odseka, d/Mj- se davčna predloga revi-dira itak o da bo prlnOsla v letoft-njem fiskalnem letu $6,000,000,. Od mesto $8,000,000,00 0 davka.
Finančni tajnik pravi, da bo konee vojne znižal vladne stroške in radi tega priporoča znižanje davka.
Valed tega priporoča, da se v koledarskem letu 1919 ne plača manj kot $6,000,000,000 dayk«i. v koledarskem letu 1919 pa ne manj kot $4,000,000,000.
Davek
na proflt lu dohodnino naj ae plača v Štirih četrtletnih obrokih, pričenii z 21. marcem.
Davek na nadprofit naj ne bo višji v letu 1919 kot je določeh v zakonu iz leta 1917.
Finančni tajnik pravi da je 1. junija cenil, da bodo tnmki v letu, ki konča M Junija' 1919, znašali 124,000,000,000. Nato na~ vaja v^ske, po katerih je prišel vsled sklenjenega premirja do prepričanja, da bodo trolki znašali okoli Kil8,000,000,000.
Mr. McAdoo nI razpravljal o (M»te4ii jmsojiln, ki ga raspifiejo mogoč spomladi. Toda v poduče-nih krogih sodijo, da ho znsžalo okoli $5,000,000,000.
Waahington, D. 0. — Biro za delavsko statistiko v delavskem departmentu je» prejel vtis i« članka, ki je iziel v ^Correspon-denzblattu der Oewerksbaften Deutchlands" in ki izide v pre-vodU v MMonthly Labor Reviesr, da se avstrijski podjetniki že pripravljajo, kako bodo pestili de-larce v mirnem času. Avstrijski podjetniki so bili vedno nasad-njallki, in zato se ne pripravljajo, da bi bili z modernimi atroji in napravami v avojlh obrtih kos v riiednarodnem tekmovanju, ampak pripravljajo se, da delavce uklenejo 4e v hujŽe suženjske spone.
"BeviewM	]•
avstrijskih delavskih »a/merah pravi: "Kratkovidni podjetniki vidijo reiltev lndu*trtje v t^ obdrže delavce v podsfmMr tako se avstrijski podjetniki, briga joči se za potrebe države in industrije s krepkim iti efektivnim delavstvom, trudijo, da potlačijo izvriitev te zahteve. V ta namen so nedavno zedinil! svoje organizacije, ravnajoči, da žko-dijo delavcem. Tri najbolj vpl*v ne podjetniške organizacije "In dustrijalni klub". "Centralna avstrljsks podjetniška zvezs" in "AvatHjdka podjetnllka zveza" »o se združile In ujftanovUe "Cesarsko federatlvo avstrijskih In d ostri j t namenom, da branilo Interese podjetnikov kol razre
STARA IORA U VEDNO OATI SLEPARJE.
pelira na žene v Ameriki sa olajšavo t>ogoj#v,
Washington, 15. nov. — Vojni department je včeraj ol*lodani! dve brezžični brzojavki iz Berlina. Prva brzojavka, ki je naslovljena M leno predsednlks Wilsous. vse-bilje apel ženskega Nenadnega Sveta v Nemfllji U spremeni, |k»-»ojev v iM>ftdbl za, pte*^«'. 1*»: urimo ps točke, ki določa, da Hem-čija izroči »voznikom 1^,000 *-.IjensnMiklh vsgonov Apel «» g»«-l da niso lene is otroci v nobeni državi toliko pretrpeli vsled vojne
da. Od treh imenovanih orgsnlsa-elj je* Mla najbolj vplivna prva, obsegajoč« »k o rs j ssino velikoln-strijalne magnete. Druga organi-saeija' je obsegsla primerno veli-ka IndMrujsIns jHidjetja; v letu lt17 je Imela 2,000 člsnor, ki so zaposlili pol miljems rok. ' "Fakt, da so tri organizaefj* žile. pokazujc vSžn»»st, ki jo po-z gisličnimi cilji In nameni «dru-klsdsjo na formacijo centralne
Ohiosgo, Dl. — Kleparji se ne radi uče novih iger, ker jim stare in obrabljene igre ie vedno nosijo toliko, da lahko udobno Žive na račun ljudi, ki jih ne sreča pamet v njih življenju. O tej resnici se je prepričal tudi Italijan John Hamaras, ki sedaj Žalosten sedi v svoji utici za znaženje čevljev in prekllnjs prebrisane Kleparje, ki si za svoje žrtve izbirs jo varčne ljudi. Hamaras laatuje fte utico /.a sneženje čevljev ua Olsrkovi ullei, toda njegovi prihranki v visokosti $1,600 so žil.
Slepar je bil njegov naročnik. ZahajaJ je k njemu, da nm je snažli &vljr. Nekega dne mu je razkril, da bi rad izročil zaupni osebi $H,000, ki so ns men jeni za prebivalce v Italiji, prisadete od vojne, ker mora odpotovati po po slih. Zaupna oseba mora imeti denar iti ga njemu pokazati, da ga res ima. Hamaras je prijel xs vedo. fcel je po svojih $l,«00 lu jih izročil nsvihsumf, ki jih je pred n jogo vi očmi, poleg svojih "$8,000" zavezal v robee.
Zvečer je John z veseljem ed vezal robec, ds preiteje denar ftazočaranje Je bilo veliko. V rob-cu je bil navaden uestrižrn paplv in zavit v dssetak,
John je sedsj za eno modrost bogatejil, toda njegovi prlhrsnkl večletnega dela so ilU
utotka. Kadar nastanejo take razmere, se draži meso. Čevlji In ut-
jftje.
Vsled nalezljivih bolezni je poginilo toliko Žlvsti, da represen-tirajo v redu om t $2$0,t)00,000.
Dekan Hoskins pravi, da ho v minulem letu iz 4OO,t)O0 zaklanih Živali *kuhall mast, olje, milo, u-metuo gnojilo itd., ki so jih zvezni nadzorniki zaznamovali, ds ao nevžitne kpt člove&ks hrsna. Po njegovi sodbi bi moralo biti Ae nsdaljnlh>00,000 ^klanih živali koutuuiaeirauih.
Mr. ITosklus pravi, da bodo morale občiue, zvezne iu državne oblasti uastaviti vejče itevilo Ži-vinozUravnikov, da se znižajo U-gube v živinoreji.
MORILEC ODKRIT.
SlitlUt« Ninin
OtUasvlj#ss i
1104.
aprila
Pilpiru Jidiiti
lakorp, IT, jsatjs t»07 v dri IllinoU.
Chicago, Dl. — Pred par dnevi je bila umorjena bolnUka strežnica Lola Almon v bolniftnloi Post-(3 rad ua te. Umor je zbudil sploft. no posornost iu policija se je trn-dlla, da odkrije neznanega morilca, ki je po j^orjenem umoru zbežal.
Policija je med drugimi osumljenci prijela uokega Frank h.
Whlty" Clarka, ki je po 4alJ-iem tajenju, ko je aposual, da gs laži ne režijo Is zagate, prianal, da je ustrelil bolnlAko strežnico.
Policijski načel nikem A^nook prišteva Clarka bebc, to je med hudodelce, ki hodijo okoH in jih ljudstvo ile smatra nevarnim, da-airavno se je bati, da se vsak tre-notek obudi v njih zver in iivril kakžno hudodelstvo. . Clark je napravil sledečo Izpoved.
"Vsako jutro sem Imel navado vstati pred peto uro. ftel sem do-11 v stransko ulico, stsl v«temi in gledsl bolni&kc strežnice, ko ao se eblsčile. Še mislili niso na to, da je tako zgodaj kdo doli in zavese so bile potegneue navzgor.
V soboto sem stopil k oknu in dal mojo nogo notri. Neka de-kie je zakričala in zbežal aem.
"V sredo sem Žel skozi klet In no zadnjih stopnicah^do okna. Splezal sem, gori in šel v temi do Vrat in jih zaprl. Duri so zaAkrl-pele in nekdo se je zbudtl. Ko sem se obrnil proti i^stelji, misleč, da je samo ena ženska v postelji, so se vrata za menoj odprla in nekdo je vstopil. ■"Dve ženski sta zakričali na postelji in ustražll sem se tako, da nisem skoraj mogel goliti. Potegnil sem samokres in pričel streljati. Celo v temi sem zaini-žal, preden sem sprožil samokres, "Ko sem oddal več strelov, sem skočil k oknu in tekel skozi klet in se vrnil v moj hotel, kjer aem legel v posteljo.
"Stopil sem v me kdo videl. Ostsll 11 dopoldne in odlel v ..... na južni strani mesta. Clark je priznal policiji, da je Policijski načelnik je Izjavil, ds je nemogoče preprečiti te vrste zločine, dokler je belietm do-voljeno, da se svobodno gibljejo med ljudstvom.
VELIK POŽAR
Upper Sanduskjr, Ohio - Pričelo je goreti v notrsnjem mestu in iz iriejliusga ognja se je razvil* velik požar, preden ao ognjegasci prihiteli ns lice me< sta, ki Je napravil $850,000 Iko de.
Pogorelo Je tucat trgovskih hifi in v pepelu Je hotel Ketter. Pofrkrtriovsua je tudi okrsjns hI-
Ifti
Zid Je pokojsl pod sabo detet oseb. 30-letni Kdwsrd II s rt in letni Kds-ard Orian* sta dobila lako težke požkodbe, da Jtiji naj brl podležets. Ognjsgs^l so / ve likim trmi<»in re4lll deset o»eb is •Irugegs usdstropjs Ostmi novega prenoČevaliv&s, ki je bilo v pls-rnetiu.
Kna četrtina Ikdde jf krita zavarovslntnor
OLAVVl IT AN: IMT -«• 80. LAWNDAM AVB., OH IO A OO, n.l.lNt)I».
/ •	i	UPBAVNI ODJIOB;
Frsiselslk: Jok. Vogri«, boz 890, I a 8slU, I1L X. Psiy»i»»asik i J, Brsikovi«, H. F. D. 4» Bos M, Qlrsr4, Ksss. II* Podpr«da«dnikl JoM KuMJ, »52S Kwiug A v«., Bo. OkioSgO, lil, TsjaUti Joks Virderbsr, tfOB Bo. Uwa4sl« A v«., Ohlesfo, III. Bkfsjslkt Aston J. Ttrbov«, P. O. Bos 1, Olssrs, tU. Zspiaalksr: Joka Mol«k, 400« W. Ilit Bt, Okloago, m.
NADSOINI ODBBKi	<
Joto Amkroii«, Bos Ml, Ossooakurg, Ps. Paol Borgor, I8S0 Bo. Karlov Avo., Chlosgo, BI	•
. FOBOTNI OD8BK.V Astos Hrsal, »o« 140, Ossosabstg, Ps. Jožo Bs4Msk, Bos 418, B»l|ktoa, Ps. Bsd&U VUtlUk, Bes 480, BH4gtvl11o, Pa. Jskoll IdklsvUj, L. Bos 8, Wlllook, Pa. K. Fstrovlsk, 14818 Rslo Avo., OolUswood, a
UBBDNIK PBOSVBTli 1 * T Joto iavsftalk.	e [; ■ ' \ ^
VRHOVNIIDBAVNIKi f. J. Rova, 1C. D., 0808 8t. Olair Avo., Olovotaad, Okle. V81 DBNABNB IADIV1 IV 8TVABI, ki M tiftojo gl. sprsvsegs odbors is 8. K, P. J, ssj so pošiljajo ss ssslovi j JOHN VBIDKBBAB, SMr-00 Bo. Ussdalo Avo., OkUago, 111.
•tRDB OINHBALNBOA POSLOVANJA ss pošiljajo sa naslov AMBROŽI C, Bos 881, Oaaoaaburg, Pa. Pittsfts prepirljivo vMblaa, ki »ta jlk rolilt prva ta «rvga Isllassa N poiUjsjo aa aaslovi	.
ANTON HBA8T, Bos 140, Ossoasbsrg, Pa.
Višji DOPI8I, rasprsvo, Olaskl, aassasils Itd. sa "Prosvoto" so potujejo
Iv	mmit , m . ,
Bo. Lawsdal* Avo^ Oklosgo, DL _	ogls«t, ss poliljsjo ss ssslevi
UPlAVNlftTVO "PB08VJBTIJ", 8087-09 Bo. Lssvdslo Avo,, Oblosgo, IU. V koroSpoUosoi « UjuUtvom B. N. V. J»i srodsUtvoa Is uprsvslltvo« ProstSfs" ss rsbito Isiss srsdsikov, sMrvo« ssplllts saslov, ki jo ts savo4ss, sko ktihs, ii bo viška alvar kitio roloaa.
UBEDNI&TVO "PB08VKT1", 1087-69 tJPBAVNrttttK BTVABT, ssvoHalss,«
je baje tam napravil t njegovi, rudniki 000,000 čistega do-
oddelek, todn ves trud je bil xs stonj.
I Pred dvajsi tirni leti so iskali rudo okoli Moule Ohriata. Koekefel lsr uri
bička. Via pokrajina je prevrtana od iskalcev ruda in na mnogih krajih so jame do 200 čevljev glq})0-ke, v kateri)« se sdaj nahaja vode. Okoličani in oudAthi prelil val-ai sodijo, da je starček najbrž ss-bredel v tmko ispulčeno jamo, v kateri je uaAel »vojo smrt.
8KRIV.
"VAJT1 FBBD (
VtlOALIOB OTBOOI.
svAKiLo tnrproisjosif

8TARCBK tS JM JZOVStL
CHlr^
PIVO!
tom
I Jo
tUjN l Hi,
Visk »huiore asprsvltl Isvmtuo pivo miii dom* as j«ko iirlproat ssAla potom Bavarakvg Hoar- Eitrskts, kslarl imrojou ia nrlatnvgs hm vi jo la ali (aiafs), Jeuna koavs («sa) isdoat as 7 galoH (00 atekleulo) fine pen od pravo Bsvsraki ae komaj rsuMii jole, pivu |er itsnv aauto*98.10 s polt nino vred. Kador enkrat to nivo po-akual. ae pile vtu\ druge. — Nstsn^oo navodilo polljom s vaaklai,|9S't>A>^ni.
Naročilom nrllagsjto deaar sli tnoaejr order (no privatnik lokov) ter usalsv-IJajlo nsi	t J
" A. PBBTOTNIK, ! " 870 B. 1844k H., ,.«: NKW TOBK, NTT.
Ohioafo, IU. — H-letna Htrlla romal« »e je Igrala s vllgallra-ml In pri toin je vprasnlla v*lga-(oo, ki Je vnela njeno obleko, »reden je dolla pomoč, Je xado-bila tako hude opekline, du jlrn najbrž podlele.
^MOLA TATOV.
CM*«**, 111. — Trije prldanlčl so ukradli avtomobil II. 1*. Kp-stelna, tods dsbeč niso prUH, kajti imeli ao smolo. Nasproti jim je stopil policijski asrleut !>atri«k Hainilton in jim ukasal, da naj obstoje. Prldanlčl se niso sgirntti sa njegov opomin In policaj je nauje odprl ogenj s temle iičlu-komi
20-letnl Kdws«i Ti-si»y ae ns-liajs v pobolJAevsInUkl bolniftni-el s kroglo v vratu. lHdetnl, Leo-nard Karrlgan iu Miehsel Kesr-u#y sla pa v t^porm. '
Krofa^a
na b okolici #1 priporočava Jelko ddo oovs obleko,
_____etfknje, čiitenje, krpanje,
likanje, barvanje, molke, lenake lil otročje obleke. * najboljila Drf Oleanln* la Dye Ifonss drtlflH). Nala ttUvBlei je
.M&ar
10» TtBAff OompaBf,
tLT, MINN.
Obnovite naročnino na Prom*, to, te vam je poMkk.
******* Dokt
top B. F« Mullln
"Miclallir
01 fMrtli Avc«,	Pltt»b«r0fc#Pa*
, 4saela»|e od »mt^lltU St r.#iu m wru e —ttm tmmmm)
m	- - /M mm asjalsrojAl »drav«lh 4|..
New Tork, T. - WUIUo-Iforare floskins, dekan na »K* Pertland. Oro. — 70 letni lUnry /offtkesi ŽivinosdrsviHAketn uči- A. FrsnVh se je rgubll nsjbr* liAču, priporočs fsrisarjem in lamah g»»rnvja ^kseede bllso Mon vlBnrsj«*em, uaj se poprimojo um le fbrists. Wash. ne iivlnorej«*e. Živali, ki ne dejsjo i OtfAel je pred mosi-i v prsgo«! doblčks, naj se proda((» meosrju. i in «»d tegs čssa gs le n»«i videli, orsanitarik da Čuvsi« tem bolj-lds se ne meče pr^ krma, ki je Organisireli o« reiilne |»ertlje. ki Medtem, ko je | potrebi SS	« kale ao pršile vse Me.lods nsMe «S
obftslnvanjf vredno, ds je ta po »vijena ■
l<.< v v#mčiii toda vsled irročitve teta neprevljena proti delsvske vs§on<vv*e^h« mogoče dovaistl fi |mu rs^u, V ^^v^ vil v usests, vsled čeear bo sa »i- nje vredno, ker je doke« se sa
rib las I s fsrtssr fo iivim»rejef delavske-1 dobiček
Dekan Iffoskins prstU ds se je v tadnjih 15. letih posmoiilo pre-
niso Ko je starček od&el v gosd. je •r sabo nesel fotogrsfičtio kamero, Njegov sin la H Krem h je orga-t lisi rs I ka«»eje fte »nisel»ej relilen
iljoilat as Bloveoas v Pltlskprglia. %ttravi« fto vol ko« 80 Isi holoe ■dihe Is losake. Oadrsrtl mm ie ao UooSo Is tlsele oeeh Is aiorem logi vas. T adravljesjs rasslk Uleaol I« a« ssjvoljs lak nI■ jo. Bokiai as-me ssjbolj4s Rdrsvtla. l«a« osj-koljll eUklrlioi slroj as preleksva s je, pote« kstorogs ee vidi vole vsAo telo M ss dlsol. K aesl ("ikajajs Jjsdje od bllas Is dolo/, ds jlk adrp visi. Zdrsvl« roaoe kolossl is ssgfo.
mm e* 9. oe»	a §. eeoSer. V «MM|e
m* IO MSI
PROBVSTZ
....................
Z ognjem in mečem.
zooDovoran toni*.
; Poljski spisal Bienkivirhviea. — Poslovenil !
(Nadaljevanje.)
, V domišljiji še vidi požar v Kozlogih, katere obkoljujejo divji proaUki, bolj zlodjern nego ljudem podobni. Njegovi koraki, ay odmevali ob sobinem »tropu; njemu se je zdelo, da zlobne moči 2e po Heleno gredo. Na natopi* se je ogliutiU 1 romba, češ, da naj ugane luči; njemu se V ritfo, da šuje o^mev Hohunovega roga; zobje mu .zakle-pečejo in roka nehote šele po. sablji. O j J čemu je prevzel poslanstvo mesto Bihovca!
To vznemirjenje opati Redzijan,, ki je spal, pri pragu. Vetane, mane ai oči ter otrne oglje od goreče baklje. Na to hodi po sobi, da bi obrnil
nsse goepodarjevo jM>zoraost. ----- f ^—
Namestnik se je zatopil ve« v sVoje bolestne m i hI i Ui ae sprehajal, budeč • koraki zaspane odmeve.
"Gospod! hej gospod!. . ." zeW»jWfc Redzi-JaiL ■ s*
Hkretuski ga pogleda s steklenimi očmi! Naglo se prebudi iz zamišljenosti.
"Redzijan se-li bojiš smrti T" vpraša ga. "Kogaf Kake smrti! Kaj pravite gospod!" "Kdor na 8ič potuje, ta se več he vrne, pravijo."
"Zakaj greste tje"	V M>
"Hoja volja je; naj te tudi to ne briga! Zal mi je le le aate, ker si še otrok. Če tudi si preme, ten, z zvijačo se tam ne izmuzneš. Vrni se v Ce-brin in potem v Ljubno."
Hedzijan se začne praakati po glavi. "Gospod, smrti se res bojim ;kdor se je ne boji, ta se tudi Boga ne boji. Le po njegovej volji ilvimo^li uinrjemo. Da pa tako svojevoljno greste v smrt, imate vi greh, ne jaz ; saj ste vi go-»podsr, jaz le služabnik. Zato pa vas tudi ne zapustim; saj nisetu kmet, marveč plemič, Če tudi Ubog, vendar hrepenim močno po slavi."
"Vidim, da si vrl služabnik; povem ti pa; če noče« iti m do voljno , pojdeš pa na ujtaz, ker mora tako biti"
t"Ko bi me tudi ubili, ne grem! Kaj t si mar doinišljujete, da sem kak izdajte* ali kaj, da bi vas samega prepuščal smrti t" •
To rekši dvigne Redzijan roki na oči ter za-*l»e. glasno, ihtet i. Skretuski razvidi, da na ta naftni »a opravi nič/Htrogo ukazati pa tudi ni hotel, Hf p ae mu je fant smilil. . . /**)/4Cti}K' reče mu čezrnekaj časa, "pomagati mi dosti ne moreš; jas pa tu^i glave radovoljno ped meč se bom položil. Lahko pa poneseš v Roz loge pisma, za katera mi je bolj mar, nego m lastno življenje. Tam poveš kneginji in knezom, naj takoj brez najmanjšega odlašanja spremijo goepodično v Ljubno, ker jih lahko vstaja prehi ti. Hkrbel boš, da se zares zgodi. Važen posel ti »upam, vreden prijatelja, ne služabnika." 1' M'Pa pošljite gospod koga druzega. Pismo vsak lahko nese.' '	V	,
j 41 Koga imam, da bi se mogel zanesti nanj t tfhliieb ipaaetf Rečem ti le samo: Če mi rešiš ^vakfsl. šivijenje; take dobrote mi še ne storiš, ' kakor jo pričakujem 6d tebe sedaj, ko grozno po-trt premišljujem, ksj vse se lahko zgodi ter mi bolesti pot zaliva moje čelo." .
"O za Bogat vidim, da moram Iti; tako mi je po^ vas žal, da bi me prav nič ne razveselili, ko *t?i mi tudi darovali ta okovani pas."
"Pas dobiš; glej samo, da vae dobro opra-
viš.'
" ' "Nočem pasu, da rni le dovolite z vami iti."
"Jutri se vrneš v čajki, katero gospod Grod-*aioki pošlje v Čehrln. Od tam se brez odloga in "počitka napoti naravnost v Kosloge. Kneginji ne smeš povedati, kaj ml preti, tudi kneginjicl ne Kamo naroČi jima, naj takoj, hoditi tudi na konjih, odjezdite v Ljubno, če prav brez vae prtljage. Tu intal denarni pa«, pisma pa takoj napišem".
Redzijan pade namestniku k nogam. «{ - ^ , "Moj gospod, ali vas res ne bom veš videli'' "Kakor Bog da, kakor Bog dat" odvrne dvi-giflvši ga namestnik. "Pomni, da kažeš v Roz-logili veselo liee. Sedaj pa pojdi spat."
Ostanek noči je porabil Hkretuski, da je napisal pisma teV še povrh prav goreče molil, na kar je priletel takoj k njeni u angel j miru. Med tenu je noč obledela in svit je pobelil °*k* °kna na vshodni strani. Nastajal je dan in žar jutranje zarje je zalesketal v sebi. Na stolpu in v gradu je Wo doneti jutranje: "Vstajajt" Če« malo če-► n ne pokaže v sobi Orodzirkl.
"Gospod nsmestnlk! čajke so pripravljene t" "Tudi jas sem že pripravljen," odvrue mirno Hkretuski.
Trne rnjke »o smuknile po vodi, kskqr ls-slaviee, ttpoeč mladega viteaa in niegovo usodo. Ksdi velike vode "Poroki" niso bili posebno nevarni. Čsjke no drknile mimo Huršek In Loha-ne t slečen val jih ptriionr čas Vrsnovo zaporo; odrguile m> m« nekoliko Mene na Knljažu in BtreU či, kjer t mi no m* W |m»brunile, ue pa rasiste; napo. ► led ugledftjo v daljavi p« ne strašnega Nenaai-ta. Tu je bilo trrl»a lz»ti»plll ter vleči čolne po nuhem dalje To delo je tiilo dolgo in težavnof tre-
* jajoč navadno ve« dan Na *rrčo je naJbrŠ vsled davnih takšnih prrvla^enj letalo na bregu veliko blmlov, katere »o podučili pod čolne, da so os I nt je dali riniti po seutlji V vsej okoltei in na aU-pi ni hlle videti žive <lu&r n« reki nI jedne čaj-lis, ker gaapod Grodii« ki noWne nI pustil mirna Kiviaka, da bi odtrga! Zaporožje od ostalega sv» U. Tišino je vsnemirj*! m m o »um valov ki ao bu tali ob Nanasitove aksle Vsa čas, ko so ljudje vlačili čolne, ogledoval »i Jr Hkretuski te čudo pri rod« Strašen poslal mu je rszprostrl pred
K - i
očmi. Čez vso rečno strugo je ležalo povpred sedem ttkainatih grebenov, štrleč|h iz vode, črnih, škrbinaatih od valov, ki so se zaletavali vanje, delajoč si prehod Reka je butala z vso močjo ob to kamenje ter odbijala se ob nje, da se je kar penila. Napenjala je sile, da bi jih preskočila, kakor splsšen konj. Toda odbita še enkrat, je grizla, rekel bi s bobmi skale, predno je mogla prodreti predore, zvijala se. onemogle j ježi, priprsvljaje se na novi naval. Skakajoč v stebrih kviško, je vrela, kakor krop, rohnela, kakor divja zver. In potem znovič grom, kakor strel iz topov,- kakor tuljeoje črede v<ftkov, rohnenje, prizadevanje, a pri vsakej groblji ona in ista vojsk^pni in tisti zamet. Nad propadi si čul ptičji vrišč, prestrašenih te prikazni, med grobljami turobne sence skal, dregetajoč nad tem vrtincem v podobi zlobnih duhov.
Ljudje so vlačili čolne. Če tudi vajeni temu, so se pobožno križali, svareč namestnika, naj ne hodi preblizo obrežja. Govorili so, da se mu zrue
Deseti brat
KOMAM. .
Spisal Josip Jurčič.
"V kakšni postavi pa dohaja k meni, ali v mačji koži, ali s ku-Zlovo brado, ali z oslovski^ kopitom T Kaj pravijo!" odgovori deseTi brat in se tako zasmeje da je bila Matevžka res misel za resnico verjeti, kar je vprašal v šali
"Poluaedmo brazdo pod zemljo ga ima vrag zakopanega — tako so včasih pravili — in tf ga
(Nadaljevanje.)
| Ali preden je Krjavelj prijel
kupo; da bi radodarnemu sosadu	__
odpU, ae prigodi nelug, da je. mo-1 gg^ najdeš, J&H& si deseti rsl oči drugsm obrniti, dasi je bil Lrat, ^
j že suhoten po grlu skozi doli De- <<Tako pravijo? Ali ti verja-seti b«|t( njegov prijatelj, se Je uwfi aM ne verjameš!" vpntfa ravno v tem trenotku spel i-a]^^ , 8in4sfeom. 7'fjj , mize, zrastel za pedenj više, ka- «jbrnp t<f sem te hoj^l vprala-kor je bil sicer velik, strahovito L, ^ gmem verjeti gU ae Dcjal
gledal okrog dveh pivcev: > Lem, če boš ti potrdi, i i^u, p9t-
"Ti Miha izpod Gaja, nis vre- ^ ute,nil den, da za mizo sedli! Ti si ode-Liste c{jprM ^ rojemce, stra-ruh, tebe borno dali h konjederki hoy€ ^	ki uauj Mhaja-
želodcu ali kake gliste zaroditi v /S njem,'je zlil po obradku in na , prsniku pol kupe in le drugo polovico je izpil. Matevžek pa ga je bil dobil že nekaj v glavo, za : to se ni bal samo čisto nobene// vinske vražiue, temveč je celo hotel pogovor z denetim bratom dognati, zakaj dolgo si je že o-> betal, da mora slinati neke čud-nosti in nenavadnosti razjatinje-«e iz Martinkovih pat samih. ? i
porožci celo čolnov niso hoteli vlačiti mimo.
V "bratovstvo" na Nižu niso sprejeli za uda nikogar kdor nijupal "Porohe" sam v čolnu pre plavati. Skozi Nenasit niso silili nikogar, ker njegove skale nikdar ni pokrivala voda. O jedinem Bohunu so prepevali alepci, da je šel tudi Ne-nOst; vendar tega nihče ni verjel.
Prevlačevanje čolnov je trajalo že akoro ves dan ;1 selite* je začelo zahajati, ko je namestnik zopet sedel fe ladijo. Zato pa so lahko preakočili daljše pragove, ko so bili popolnoma pod vodo, ter priveelali na "tihe dolinske vode."
Potoma je videl gospod Skretuski na kučka-skej meji velikansko mogilo iz belih kamenov, katero je knez ukazal nasipati na spomin svojega bivanja tukaj; o njej mu je gospod Bogoslav Maskevič pripovedoval že v Ljubnem. Od tod žc ni bilo daleč na Bič. Ker pa namestnik ni hotel veslati po noči v čertomeljski blodnjak (lab!.;it) sklenil je prenočiti na Hortici.
Hotel je tudi srečati poprej kako zaporožko dušo ter po njej naznaniti, da poslanec prihaja, ne pa kdo drijgi. Otok Hortica je bil popolnomu prazen; to je močno osupnilo namestnika. Vedel, je od Grodzickega, drf je tam vedno stala kozaška vojska od onega časa, ko so ga poplavili Ta-tarji. Sam je Šel z nekoliko ljudmi precej daleč od brega; vsega otoka ni mogel prehoditi, ker je bil dolg čez jedno miljo, in je ženastajala noč, ki je obetala biti temna in neprijetna. Vrne sc toraj k čajkam, katere so med tem izvlekli na pesek ter zapalili ognje, da bi sc branili komar* jev.
• Polovica noči je minila. Vojaki in brodniki so zaspali pri ognju. Čule so le straše in Ž njimi namestnik, ki je po odhodu iz Kudaka prišel popolnoma oh spanje. Čuti tudi, da ga prevzemni vročinica. Časih se mu zd(, da čuje bližajoče korake is globelij otoka, zopet nekake čudne odi^: ve, podobne daljnemu meketanju koz. Misli da ga le sluh mami.	(l
Že skoro ob svitu stopi predenj naglo temna postava.
Bil je načelnik straže.
"Goepod, prihajajo!" reče kratko.
"Keddt"
'gotovo Niževci. Kakih štirideset jih bo."
'Ttobro. To ni veliko. Zbudite ljudi! Ogenj prižgite."
Vojaki takoj akočijo po konci. Z ognjišč hc je kmalo prikazal plamen, ki je razsvetlil čajke in peščico vojakov gospoda namestnika. Tudi o-stale atraže prihlte k tolpi.
Med tem so se čuli koraki trume ljudi; koraki so se bližali is daljave, od koder se sliši osor-no vprašanje:
"Kdo je na bregu?"
"A kdo ste vit" odvrne stražnik.
"Odgovori, vražji sin, če ne, vprašam te u samokresom!"
"Njegova visokost, gospod poslanec, svitle-ga kneza Jeremije Višnjeveekega k atamanu koievemu," odvrne z razločnim glasom stražnik.
Glasovi v tolpi umolknejo; brž ko ne so se posvetovali.
i" Nil le sem I" za kliče stražnik. "Ne bojte •e! Uetlaneev ne pobijajo, pa tudi poslanci ne u-bljaje nikogar."
Znovič zadone koraki in čez malo Časa se prikaže nekoliko ljudi iz sence. Po črno-rujavej polti, nizke j rasti in kožuhih, z volno na vrhu, spozna namestnik pri prvem pogledu, ds so večinoma Tatarji. Kozakov je bilo le nekoliko vmes. Po glavi goapoda Bkretuskega spreleti kakor blisk misel, da ae je moral Ilmelniclti že vrniti Iz Krima, ker so Tatarji že na Hortici.
Tolpi je načeloval atar Zaporožee, velikanske rasti, divjega in surovega obraza. Približav-ši se k ognjišču, vpraša t
"Kdo je poslanec t	%
Silen «mrad žganjiee se razširi naokrog. Zaporožee je bil brez dvoma pijan.
"Kdo je poslaneet" vpraša še enkrat.
"Jaz sem", odvrne »ponosno Skretuski. "TU"
"Kaj sem tl mar brat, da me tikaš!"
"Enaj surovež oliko," začne pojasnovatl stražnik. Govori se. "Jsunl velemožnl gospod poslanec!"
"Na vlsllee * vami, hudirji! Pojdite k A-hrahamu vsi jasni velemožnl sinovi! Po kaj klete K atamanu?"
"Po tem ne povprašuj! Vedi pa, da zavisi na tvojem vratu, če ne dojeni v pravem čssn U tolpe. •
V tem trenotku se drugI Zaporožee pririje Is tolpe.
ta po atamanovem ukazu stražimo," je dejal, "da bi nihče Lahov ne prišel semkaj ; imamo naročeno vsakega svesati, kar bomo tudi storili."
njegov sosed, sta vzdignila glave i kem postu Boga tekušal; v tej pokonci. Priletnenfu Mihu so ae telcujnjavi M pa tudi vidi, da *ma pomnožile gube na licu in barva denar pod 0blaatj0( ker j* obetal se je izpremenila v zeleno, ko je	bogatije in lepotije vesolj-
videl, da ga podi Martinek vun. ^ sveU< Za)t"
sva se že z njo
Obledel Je iz jeze in srsmote, da onIdan m<mila _ pa Martinek, ga hoče tak človek izt rati izU ne boi zamerilj da tl ^v. družin ga ru bilo volja iti; ^	M
nasproti pa je bil toliko babjevC-l 4t{) nič w me ne boj, ^ ne ren, da se je bal prepira t deke-	k6< bS & tudi koga."
um bratom, ki bi mu lahko aa- H _ , njo sva ae menila o pravil, da mu bodo krave ijele Lw in ^^^ kje toliko de-krvavo mleko m drugih ^°v „arja dobtif da tako rad dajeS za veliko. Tudi ga k ^^^Ivfoo, berači pomag^ m da se liko pekla, da n\ niti M, lfttl *eT6udno vidt m , I
precej odgovoril, zakaj nh> grt.	, t d ^nj ^ raj5.
41 Ali si me slišal, kaj^ senf de-1	J
jal?" vpije Martinek.
"Pa zakajt" vpraša Miha s svojim zoprnim glasom. "Zato, ker smo tukaj sami po
capan in on av, jeli?"
"I Hu res, da si se čevljev ne
privoščiš, čeravno bi lahko take
nosil, ki bi bili gori do pregiba."
.	"Mari iio podpazduhe," se za-
šteni ljudje t pa s mreina paa- . Martin <<ali čakajf bom
1 - M	t rP« W/\1/l« h lrAHIA/lAS. I	•	v . • •
jaz eno vprašal: ali veš, kaj je
ja, oderuh! Ti pojdi h konjeder cem in . rabeljnom za hlapca,'ne pa Ined poštene može za mizo! Poglejte, možje" — se obrne deseti brat do drugih — "tukaj sem dolgo poslušal, kaj imata ta
deseti brat?"
"To je res, da vem," odgovori Matt^žek. "Ali ti, Martine,.nisi tak kakor drugi deseti bratje, katerih pripovedujejo atari
Naročniki! Pozor!
Poštni zakon zahteva, da j# vaša naročnina plačana Vnaprej. Znamenja (November 30-18) pomeni, da vam naročnina poteče na ta dan. Ponovite jo praročaano, da ao Tam lista ne ratarL Ako lista ne prejmete, je mogoče vstavljen, ker ni bil plaian. Ako jc vaš list plačan in f» ne prejemale, pilite nam do-pianico stari in novi naslov.
Naši zastopniki so vsi društveni tajniki in drugi za-stopniki, pri njih lahko plačate naročnino.
Z novim letom bo naročnina povišana in sicer iz $3.00 na $4.00. Sedaj je fe
ceni. Nadel«! t Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslovi UPRAVNISTVO 'PROSVETA',
' 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
dva, m Bog oče me udari če sem	Ko gQ ge moja rajna raati
Se kaj takega slišal Za štiri ted-je bfl tudi tak pfišel ^ ne odloga proai vaš sosed Fran- mtovi6ino kakor ti, ves neumen eelj. Vsi veste, da temu hudirju §egavedež. Pš nihče ni vedel, denarja ni treba. Pa sakaj tako l* ^ u y hižo> liaenkrat je terja, da se še z jokom ne da pre- K, tftm	mizlr Ta-
prositit - aakaj PVaneelj }t res gag ^ moji materi prerokoval, jokal pod pestmi, le pod oči g» I kottJco in kakove otroke bodo do-poglejte! Zato, ker nai^nenl do-|b1n {n yge M je zgodilo> kar pri-
maČijo prodati, ker ve, fla ga bodo potlej vseli v vojake in da ho potlej lahko hodir za njegovo deklico v svojem šestdesetletnem letu, palica ga popelji! Kaj počnemo 2 njimf Ali ni prav, da se kar najhitreje izkida izpred Bisf"
"Aha, dobro govoriš Martin!" se oglasi Krjavelj in izpije kozarec.
Drugi molje pa so molčali na Spakovo vprašanje in sicer iz raznih razlogov. Krčmar Obrščak so ni hotel Mihu zameriti, še manj pa desetemu bratu, l*er je dobro ved^l, da, če z enim potegne, drugega ne bo več blizu. Izmed pivcev pa je bil eden Mihu y rodu po krvi> drugi pa po mošnji; torej sta se oba narauzavala tako, da se ni vedelo, ali odklma-vata ali pritrjujeta.
"Vun bom šel, Sli berači me ne bodo podilil" pravi Miha.
Deaeti brat pa je stopil izza klopi in z močjo, kakbrirtd ne bi bil nihče pričakoval v hjegovifc boščenih udih, ubere \Vt\hk za vrat in ga zlahka izvleče irfza mize do vrat ter ga sune vunkaj.'
Krčmar, ki se pri vsem teitt «i ganil, je dejal zdaj: "P<S+, saj ta skopuh ne da tako dosti več skupiti kot nič.
Kakor bi se ne bilo nič zgodi lo, se usede Martinek sopet za mizo.
"Nič se ne boj, Francelj, pa vesel bodi, plačala bova tvoj dolg, hiša ti nq bo prodana in nevesto boš lmel% Jaz vem za zaklad; drevi ob pol desetih bodi v Leznecn; na križišču posedi, da jaz pridem —" pošepeta Marti nek mladeniču na uho, udari potem ob mizo in ves izpremenjen zavpije: "No, kaj ste umolknilit Poprej ste godli in klopotali, da so me po eni plsti ufema bolela. Zdaj fcaj kdo kako obaltno žaro-hI, da se nam kri razgreje Le pijtf. danea je moj dan, jaz vam dam zanj, kolikor more kdo piti.
"Marthiek, jaz bi rad nekaj vprašal," pravi Matevšek.
"Le migaj .s jezikom, pa se ti bo govorilo. Vse ae sme vprašati, Mamo to Je dniga reč, ali se če odgovarjati alt ae nečt," odgovori deecti brat.	" y
"Glej, lj»<ije pravijo, da ti ha-dir sam — Bog nas varuj in svsti kril bošji — donaša denar, zato ss ti ga ntkeli ne zmanjka," pravi Mateviek
fca, da je bil res deseti brat. Pa ko se je klohas in plečeta najedel in nekaj nabral v malho, ni ga bilo več videti v tem kraju. In kdor ve še o kakem desetem bratu povedati, vsak pravi: prišel je in .." "Kaj sem pa jaz?" "Jej tega ne pravim, da • niai deseti .brat, jaz menim le, da si drugačen kotjso drugi taki, zato ker imaš denar, ki ti ga sam vrag bruha iz sebe, Sli vedi ga Bog, kje ga dobivaš."
'JNič naj te ne skrbi," odgovori Martinek nekaj resnobneje. "Če misliš, da sem koga ok>adel, izkaši mi, če sem koga opeharil, naj me toži; če je pa pošten denar, pa bodi tiho! Glej, cesarska podoiba je gori vrezana na tej pe-tici koft na tvoji, zato pij, hudir-ja! Ko bi tudi vragov denar pil, kaj zato t Vino je božji dar iz O-brščankovega soda."
Toda Matevškovega soseda, ki mtt je pijača napita stala, je sttesniloHekaj $ttdno -po vseh u-dlh, ko je nesel' kupo na usta, zakaj verjel je na šive in mrtve, da 'Jk^'VinO res pfe*anos podzemlj-skith'ikratovim denarjem. Ker j* mislil, da bi utegnilo ostati v
NAZNANILO IK ZAHVALA.
Naznanjam žalostno vest, da je neljuba smrt pobrala našega so-brata	v.	ummjo ijc
JAKOBA FARAONE
Umrl jeedne Hi oktSbra: POtoH' pali smo ga pa dne 21. oktiot** na katoliškem pokopališču. Bil1 ja bolan le šest dni na epidemični bolezni influenci, katera mit je pretrgala. nit življenja. Pokojni je W doma iz vasi Oalice na Gorenjskem. Tukaj zapušča ženo in tri otroke v starosti do 9 let v West Virginiji pa eno sfestro. Bil je dober član društva "PrVi Maj" štev. 331 9NPJ. In tudi pftmblhi ustanovitelj društva. Hvaflal^m kateri i so Jcaj jpOBMgfllbpn-^olezni in pri pogrebu. Spavaj mirno dobri oče in soprog, katete si nas zapustil še v lepi moški starosti 43 let svojega življenjf. Naj ti bode šahka svobodna ameriška zemlja. ,
Žalujoči 08UH: Marija Faraone, soproga, Jošsf, Mary in Lnolja, o-troci.
Vimenu celega društva izrekamo nafce sožalje. Anton Ko?evsr, tajnik, Sentinole, Pa.
f
NAPREDEK
"Prosveta" piše za blagostanje ljudstva. Ako ss strinjaš s njenimi idejami, podpiraj trgovce, ki oglašajo v ProSvetl. — V zalogi im^m vsa zs vsakdanje potfebšši-ne po zmeni osni.
ANTON ZORNIK, HsrmiaUi Pa. J