Dopisi in novice. Iz Kranjskega šolskega okraja, 3. avgusta. (Učiteljski shod. Konec.) Zdaj so se pričele obravnave posamesnih vprašanj. Pervo poročilo a): »Kako naj si uoi.elj pridobi in ohrani Ijubezen svojih učencev, in kako naj pazi, da ne postane iz učitelja, ki ima vedno idealnost imenitnega posla pred očmi, dninar«? rešiti je imel g. Lorenc Letnar. Priznati se more, da je mladi nadepolni gosp. poročevalec prizadjal si mnogo truda, seči predmetu svoje obravnave do jedra, in je tudi svojo nalogo v pravilni slovenščini tako lepo speljal, ter častno rešil, da se mu je ob sklepu govora izrekla občja pohvala, in tudi r.izodele se želje, naj se celi govor razglasi po »II. Tovarišu«. Ker, kakor je znano, brez stenografije ni moč priobčiti vsacega poročila od besede do besede, in bi bilo to tudi preobširno, naj posnamem tule posamesne definicije g. poročevalčevega govora, in sicer: 1. učitelj naj pri vsaki priliki kaže otrokom svojo posebno Ijubezen; 2. naj se obuaša vselej in povsod dostojno, značajno in pošteno; 3. naj bo prizanesljiv in odpustljiv proti otrokom; 4. naj bo nataučcn pn spolnovanji vsih svojih dolžnost; in 5. naj bere, kolikor mu je nar več mogoče, pedagogično, odgojilne in znanstvene spise. Posamesne točke razjasnoval in vtemeljeval je z izgledi največjega pedagoga vsih časov, Izveličarja sveta namreč, kakor tudi z obilnimi citati naj bolj slovečih učenih strokovnjakov stare in nove dobe, pa tudi z izgledi iz narave. Drugo poročilo b): »Obravnavanje (Behandlung) naravoslovja (Naturlelire) v sploSnih ljudskih šolah« reševal je gosp. Ed. Laheiner (nemški). Iz vsega dobro sostavljonega in vtemeljencga govora vidilo se je, da je ta gospod za naravoslovjo posebno zavzet. Po mislih njegovih je temu uku v začetnih šolah odmerjenega premalo časa, in bi želel, naj bi se drugim ukom (risanju, geometriji, veroznanstvu) [?] nekoliko časa vkerčilo, da bi se potem zlasti v 3. in 4. razrodu začetnih šol fizika tudi nekoliko z eksperimenti tolmačiti zamogla. Izgovor, da nimajo zač. šolo za to potrebnega orodja, gosp. govornik spodbija. Na ta način bi prinesli učenci več podlage za ta uk v srcdnje šole; oni pa, ki izstopijo iz Ijudske šole koj med svet, bi imeli o naravi tadi toliko vednosti, da bi vraže o coperniji itd. obsojevati in zavračevati zamngli. Omenil je gosp. poročevalec tudi, da so dosedajne knjige za Ijudske Sole v tej zadevi preveč pomankljive. — Pri tej točki vnela se je precej živahna razprava, katere sta se posebno vdeleževala ravnatelja Kranjski in Teržiški, gg. Kuster in Knific. Osobito gosp. Kuster djal je, da za tako natančne obravnave naravoslovja v začetnih šolah je vse premalo časa, ker bi ga potem drugira glavnim učnim prodmetom morali odtegovati. Skupščina je temu pritcrdila. Svetovala sta dalje še g. Kniflc, naj bi se Netoličkova knjiga o naravoslovju v IV. razredu vpeljala kot učna; g. Pezdič bil je tudi za to, samo poslovenila naj bi se; — a oba predloga ostala sta pri glasovanju v manjšini. Tretje poročilo c): »Kako naj učitelj izbuja v svojih učencih domovinsko Ijubezen?« obravnaval je gosp. Fr. Jeglič, in sicer zopet precej obširno, ter v domači besedi. Kot vvod omenil je, da kdor svojo domovino ljubi, se je ne sramuje; govoril o tem, kaj je ljubezen do domovine in v kaj ona človeka nagiblje; povedal pa tudi, da nekateri ne ljubijo domovine iz nevednosti, nekateri pa tudi iz druzih vzrokov ne. Priporočal je toraj, naj šola na to dela, da so otroci za domovinsko ljubezen vnemajo in se je privadijo, ter navedel mnogo citatov, ki služijo v dosego blagega namena. V tesni zvezi z ljubeznijo proti domovini naj bo tudi ona do cerkve in deržave. Devetero točk je potem g. govornik navedel, po katerih naj se učitelj v dosego namena ravna, uamreč: 1. on naj bo sam pravi domoljub in zvesti avstrijski deržavljan; 2. naj večkrat stavi otrokom pred oči, kako žalostno je za one, ki iz raznih vzrokov morajo zapuščati drago domovino; kako srečni pa so nasproti oni, katerim je sojeno živeti na ljubem domu; 3. mladini naj se priporočajo v branje knjige in spisi, ki v izgledih kažejo domovinsko ljubezen; 4. gojijo in privajajo naj se v šoli posebno domovinske pesme, katerem naj na pervem mestu stoji cesarska himna; 5. pogostno naj se mladini govori o slavnih dogodbah domače zgodovine; 6. soznanuje naj se mladina natančno z domovino; naj se ji govori o njeni lepoti, znamenitostih i. t. d.; 7. pogosto naj se govori v šoli o svitlem vladarju, kako velike opravila, skerbi in težavne dolžnosti slonijo na njihovih ramah. Izrazil je g. poročevalec tu želje, naj bi se v nobeni šoli ne pogrešali sliki presvitlega cesarja in cesarice. 8. Veroznanstvo naj bo podlaga domovinski ljubezni po besedi Gospodovi: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je Božjega«. 9. Ne opustimo nikdar slovesnega praznovanja rojstnega dneva in godu presvitlega vladarja; opozorujmo pa mladino tudi na obletnice slavnih činov prednikov naših. Sklep obširnega govora pak se je n. pr. glasil: Učimo in izobražujmo mladino iz vseh moči, ker vcže nas v to sveta dolžnost; dobri in zvesti deržavljani bodimoj kar namreč učimo druge, bodimo v pervi versti sami! Varujmo se sovražnikov domovine! Z živijo-klicom na svitlega vladarja končal je gosp. govornik svoje poročilo. — Tudi ta govor, v katere^a je bilo vpletenih mnogo lepih citatov raznih in dobro slovečih pedagogov, bi po naših ruislih dobro pristil listom »Uč. TovariS-a«. *) — Daljno poročilo d): »0 računstvuna pamet in s6 številkami v ljudski šoli« je imel rcSiti gosp. M. Japelj. Govoril je (slovenski) najpred o teni, da je računstvu v ljudsld šoli ninogo časa odmcrjenega, I<ar je tudi prav, ker s tcm ukom se posobno bistri um. Izrekel jo potem nekako pritožbo o teni, da ljudstvo Kranjske okolice pri vsnkdanjem občenju še vcdno računi z »groši«, kar naj bi šola odpraviti skušala. Dalje odsvetoval je pri pismenem računstvu prepogostno rabo računic, ker po njegovih mislih (če smo ga prav umeli) to mladino nekako preveč samo sebi prepušča, kav na razvitek spomina preslabo deluje. Govor je bil le bolj kratek, in o sklepu vnela se je zopet živahna razprava, katere so se posebno udeležili g. g. Kuster, Knific, Vavken, Traven in Krek, ter se vneto potegovali za rabo računic, povdarjaje, da naj učitelj ta nauk oživlja po navodu (Uebungsbuch) gosp. vitez dr. Močnik-a. Zadnja točka e): »Razmere med ljudsko in srednjo šolo« odpadla je, ker je g. poročevalec J. Bezlaj oditi moral v vojsko, kakor je bilo že pri vvodu povedano. — Zdaj je nasledovalo poročilo gosp. načelnika okr. bukvarnice, ki nas je prav oveselilo, ter pokazalo vnovič, da se nahaja knjigarna res v dobrih rokah. Število knjig pomnožilo se je od lani od 154 na 218 zvezkov. Nekaj bukev se je kupilo na novo za denar (35 gl.), katerega je dal v to sverho sl. c. kr. okr. šolski svet; nekaj knjig pa so darovali blagi dobrotnilri, namreč g. g. Pirc Matej 33; Artelj Anton 5; dr. Iv. Tavčar 4; Peter Mayr (mladi) 2; Bezlaj Jož. 2; dr. Iv. Mencingar 1 in prof. Karlin 1 zvezek. (»Topla zahvala!« zakličemo blagodušnim dobrotnikom. Naj se spominjajo knjigarne tudi še zanaprej! Op. pisalca). Volitev novega odbora je pokazala popolno zaupanje gosp. načelniku Iv. Pezdič-u in njegoviin dosedajnim g. g. udom, ker je (menda po enoglasnem sklepu) ostal ves odbor; le namest odišlega g. Vinko Kmet-a voljen je bil gosp. A. Vavken. V stalni odbor voljeni so bili per acclamationem g. g. Knific, Bernard, Kmet, Dolinar Janez in Cetelj, — v deželno konferenco pa g. g. Vavken in Levičnik, in sicer vsak z 21 glasovi. Pri točki: »Nasveti« oglasil se je gosp. ravnatelj Knific, ter svetoval, naj bi se prihodnja konferenca veršila v Škofji Loki. Ali predlog je bil preslabo podperan, in toraj ni zmagal. (Po eni strani je osredek okraja in sedež okr. šolskega sveta res najbolj pripravno mesto za učiteljsko skupščino; pisalec teh verstic pa je že tudi enkrat svetoval, naj bi se zborovanja tako menjale, da bi v rnalili letih g. g. učitelji lahko spoznali ter obhodili celi okraj, in obiskali vse njegove šole. N. pr. veršilo bi se to pri nas v naslednjem redu: Kranj; Teržič; Škofja Loka; Cerklje [ali Smlednik]; Železniki [ali Selce]; *) V Tešinju na Sležkem vzhaja vsake 14 dni ,,der osterreichische Reichsbot'", ki je pisan zares v avstrijskem smislu, poleg tega jako mikaven in poučen. Vsaki list prinaša kako sliko, tako ima list 1. septembra sliko nadvojvode Ivana, list 1. avgusta ima pregleden majhni zemljevid deržav na Balkanskem polutoku. — List obsega: a) Zgodovinsko pratiko (Geschichts-Kalender), b) političen razgled (Politische Rundschau), c) poučne sestavke iz zemljepisja, zgodovine ali tudi kako povest. Zadnja stran ima različne drobtinice v zabavo, razvedrenje in pouk. Ni ga menda lista v Avstriji, da bi bil vsem narodom brcz razločka tolikanj priporo.iti. Za moto ima: Einigkeit ein festes Band, hillt zusammen Leut' und Land. Velja za četert leta 60 kr., za pol leta 1 gl. 20 kr., celo leto 2 gl. 40 kr. Naroča se pod naslovom: pAn die Redaction des Reichsboten in Teschen", Trata [ali Poljaiio]. Pis.) — (Kaj pa dnina za kraje, ki so tako daleč od središca? Vr.) K sldcpu zahvalil so je go.p. nadzornik skupščini s prijaznimi besedami za pozornost, s katero s_ jo vdoložila zbo rovnnja; izrekel jo prepi-ičanje, da smo vsi imeli v o<":eh blagi nanien, katcrcmu jo sveiha: napredek, ter je z iskreniin živijo-klicom na svitlega vladaija sklenil konferenco. Gromoviti trikratni odziv: »Živijo!« zadonol jn od strani vsih nazočili po dvorani. — Zdaj smo so napotili k okrajnemu glavarstvu, in akoravno so bilo pretekle že ure z:i vradno dclovanjo, piioakoval nas jo veiuler prijazni gosp. c. kr. okr. glavar J. Derbič v pisarni, da bi liam izplačal potnino. Marsikatcrega zmed nas je ginila v serce misol, da ta pot morebiti v zadnjič vradno občimo s prijaznim gosp. okr. giavarjem. Sliši se namreč za gotovo, da je vsled zveršenih službenih 40 let namenil stopiti v pokoj. Korau pač ui znano, da je vradno občenje z gospodi, ki imajo mnogo skušinj, in katerim so razmere svojih podložnih natančno znane, veliko ložej, kakor pa s takimi, ki raznih okoljšin še dobro ne poznajo. Gosp. okr. glavar Derbič nam je bil učiteljem vedno v resnici prijazen in postrežljiv, privošimo mu toraj tudi iz serca, naj bi mu Bog dal brez mijmanjše težave doživeti še mnogo let, in naj mu bil večer življenja prijeten na vsako strau! Te v dno serca čutjene besede sem toliko ložej in toliko rajše zapisal zdaj, ko so ima blagi gospod ločiti od nas, ker mi nihče ne bo mogel očitati, da delam to iz kake dobičkarije, ali da se komu hlinim. Sodajni svet za takim, ki mu več koristiti, ali morda škodovati ne morejo, večkrat rajše kamnje luča, kakor pa da bi jih hvalil. Mi nočemo biti šteti med take; bili bi tudi gcrdi nehvaležniki, ko bi ne dali čast, komur čast. — Pri obedu smo bili v gosp. Dolenčevi gostilnici z malo izjerabo združeni vsi učitelji, postrežba bila je po stari navadi izvorstna, prijateljski razgovori živahni, napitnice priserčne. Gosp. okr. nadzornik občeval je z nami prav po bratovsko, z eno besedo: preživeli smo dan, kakoršnih je v življenji učiteljev pač premalo. Kakor pa prijetne ure le prerade liitro potek6, bilo je tudi nam ta dan. Težko smo se ločili eden od druzcga, želječi si vsi iz dna serca: na srečno in veselo snidenje! — — Jfc. — Iz Ljubljiine. Druga soja dež. učiteljske konference. Predsednik naznanja v začetku seje, da so bili še trije posamezni nasveti izročeni, pervi za povišanje učit. plače od 400 na 500 gl. i. t. d.; drugi za funkcijsko doklado voditeljem enorazrednih Ij. šol po 50 gl. in tretji »imenovanje učiteljev« naj se postavno predrugači. Potem poroča po nemški gosp. Praprotnik ,,o mnternem slov. jeziku". V vvodu svojega govora omenja važnost in potreba tega jezika ter navede spremembe, katere bi se imele v »Entvrarf« predrugačiti ali dopolniti. Nektere take so na pr. str. 2 v imenovanem »Entwurf« naj se v zadnjo vrsto za besedi: »Scliulbank nachbilden« vversti ,,hierauf auf die Schultafel"; str. 3 naj se izpusti stavek »bei schon bekannten« i. t. d.; str. 7 naj se vversti pred besedo »Bestimmungen«še beseda ,,l;msta_irisbestiinmun«;en". Ravno na tej strani naj se vversti zdolaj za besedi »gramat. Stof fes« še ,,kleine Beschreibungen nach einem hiefiir an^egebenen IMane"; in str. 8 naj se tudi pred besedo »Briefe« vversti stavek ,,einfache \achbilduu»cn bckannter LesestUoke". — Zarnik bi rad videl, da bi se str. 5 stavek »richtige Betonung der W6rter« glasil »reine und gute Aussprache der Worter«. Vendar je ostalo po »Entvvurfu«, ker je stvar enega pomena. Praprotnik dostavlja opombe gledd gradiva za euorazredne poldnevne in celodnevne šole, naj sq obdeluje v zadnjem oddelku „4. Schuljahr, eveutucll 5." ,,l\Ta Il-razredtiih pa v I-razr. 1. in 2., v II-razr. pa 3, in 4. evcntuell 5. šolsko leto" (Schuljahr). Jerže vpraša, koliko gradiva naj se pa vzame v takih šolah, v katerih otroci zarad raznih vzrokov le 2krat v šolo pridejo na teden. Praprotnik odgovarja, da to se samo ob sebi ume, da se od takih no more toliko zahtevati; sploh je pa to le načert, in za učitelja velja le »nach Thunlichkeit«. Temu priterdi tudi predsednik, rekoč, da naj se učitelj ozira vedno na večino učencev. Tako je bilo to pri kraju, in prestopilo se je k ,,Deutsche MutterSpraclie", o tem je tudi Praprotnik poročal, in je bilo po »Entwurf« brez debate sprejeto. 0 III. točki: ,,Dentsche Sprache als z\veite Landessprache an slov. Volksschulen« poročal je gosp. Gerkman. Tudi to se je sprejelo z nebistvenimi spremembami, kakor n. pr. »v 4. Schuljahr« naj se za besedo »AVorten« vtakne ,,in deutscher Sprache" in za besedo »Lehrer« ,,ebe_falls in der deutschen Sprache" in k »Anmerkung« naj se vplete ,,in nicht anssdiliesslich deutscher Sprache". Linhart govori zoper pristavek. Zarnik mu bere iz Schmida nekaj odstavkov, kteri govore zoper Linliarta; Škerbinec vpraša, kako naj se razdoli gradivo v slovnicah, Kuhar je za pristavek, kateri je bil tudi s 18 glasovi sprejet, ko se je v prvič le 15 glasov za in 13 zoper oglasilo. Pri tej priliki dobi Linhait od predsednika »eine Riige« zarad nedostojnosti. Druge opombe so bile enake onim pri slov. jeziku in potem je bil konec neslane debate. (Kakor morda znano, je šlo pri tem predlogu zato: ali sme učitelj slovenskim otrokom v višjih razredih nomška berila po slovenski razlagati, ako z nemščino ne izliaja. — Naši Nemci, katere zastopa profesor Linhart, hočejo namreč, da učitelj se slovenskimi otroci ne sme slovenski govoriti. —• Ali se je potem čuditi, da je deželni nadzornik sam bil tudi za pristavek, kajti njemu je vendar-le na tem, da se otroci kaj nanče, tistim pa, katere zastopa g. Linliart, je šola izključljivo le za politiko). (cf. »Učit. Tov.« 1. 13. dne 1. julija t. 1. str. 203. Vr.) 0 račnnstvu poročal je gosp. Zima. Ker imamo v tem izverstne dr. Močnikove knjige se pri tem ni moglo dosti predrugačiti, kakor da se odšteva S prištevailjeiu in, kar se je pri prepisovanju iz Močnikove knjige izpustilo, se je dostavilo. Na to poroča o lepopisji gosp. Wisiak. Tudi to je bilo po predlogu odbora sprejeto z dostavkom k »Anmerkung«: ,,Das Taktsclireiben ist in den ersten 3 Klassen fieissi«- zu iil. "ii". Jerše govori, da bi se v teku tega leta izdali lepop. zvezki siS slov. predpisi. Lunder predlaga: An allen Volksschulen Krains seien die Greiner'schen Schriftformen einzufilhren. Zarnik izreče pomiselk zoper taktiranje s slov. okroglimi čerkami. — Zima dokazuje izpeljavo. Potem so bili predlogi sprejeti. — 0 risanju poročal je gosp. Zima. Pri tem izrekel je željo gosp. Jerše, da bi se tudi Eichler-jevi zvezki dopustili. Zima pravi, da so omenjeni zvezki dobri bolj za privatne šole, a v ljudskl šoli naj se ravna učitelj po Grandauer-jevih zvezkih, h katerim se dobiva tudi navod od istega izdatelja. — Ker je imel na to mestni zbor svojo sejo, in popoldan pa: »Krainischer Landes-Lehrer-Verein« svoj občni zbor, bila je seja ob ','jjll. uri sklenjena z dostavkom, da bodo tretja seja drugi dan o 8. uri dopoldan. (Pri občnem zboru je bilo na dnevnem redu tudi »imenovanjo (presentacija) učiteljev po krajnem šolskem svetu«; tedaj je šlo za to, da učitelje, vzlasti prišelce, pripravijo in primehčajo za sklepovanje druzega dne, ko pride ta predlog pri skupščini na versto. Vr.) Tretja seja. Gosp. Linhait poroča o prirodopisji, kakor je v »Entwu_f« z dostavkom: ,,Es konnen auch andere _ViU«rkorper behandeU wenle__". 0 tem se oglasi gosp. Derganc želcč, da bi se str. 31 beseda »Entwicklungsgeschichte« izpustila in z obširnišim in določnišim stavkom nadomestila, kar se tudi po kratkem dogovoru z gosp. Linhartora zgodi. 0 natoroznanstvu (Naturlelire) bil je isti poročevalec. V celem načertu iraajo povsodi izostati besede ,,aus dem Leben", vse drugo ostane kakor j e. Str. 34 pride za besedo »Hagel« beseda ,,VersicIierunŁSwesen." in za besedo »Blitzableiter« naj se pristaviti besedi ,.Feuenvehr" in ,,FeuervcrsiclieruiigSAveseii"^ Na to poroča gosp. Gariboldi o VI. poglavji načerta „0 zeniljepisji". Str. 35. on nasvefcuje sledcče spremembe. Pri 3. »Schuljahr« naj se zapiše ,,_Ie_n_a1skunde ans^ehend v. Schulorte". Za besedo ,,Masse" na isti str. 36 naj pridojo besede ,,Verjiiii«-.es Slass" in ,,Verjiin«;tcr Massstab" za besedo »Masse«. V pervi versti str. 37 naj se bere ,,IIaupt-Weltg'egenden" in besedi »Wolken« in »Ni ederschliige« na isti str. naj se izpustite. Str. 38 naj se beseda »Bezirkshauptmannschaft« z besedo ,,Politischer Itezirk" zameni; ravno tako naj se bere ,,Bczirke" namesto Bezirkshauptmannschaften v 6. versti na isti strani, in 17. versti iste strani naj se namesto besede »als« postavi ,,Z. B." (zum Beispiel) in na konec odstavka naj se pridene ,,u. S. w." Ravno tako naj se na str. 39. postavi beseda ,,Eine" pred besedo ,,Wi_Stenreise" in na koncu zopet ,,u. S. W.". Beseda »als« naj se v 20. versti iste strani spremeni v ,,7_. B.". Z opombo, da ima ta načert veljati za „1- in 2razrcdne Ij. šole" bil je sprejet. 0 VII. točki ,,zgodovini" bil je isti poročevalec. Ker je vvod bil izpuSčen, ga bere in potem nasvetujo naslednje: Str. 40, 3. Suhuljahr naj se dostavi za besedo Krain ,,und in den benachbarten Liiiidern"; dalje naj se pridcne: ,,Beriiliiutc Klilnner ans Kraiu". Pri »4. Scbuljahr« naj se izpuste: Ferdi nand I., der Stamm vater d. osterr. Kaiserlinio, in Friedrich III., pristavi pa na.j se zn ,,Erzlierzog' Iiarl" še ,,Erzherzog; Johann" in potem beseda ,,liaiser" pred »Franz« in na kuncu naj se pridene ,,Oesterr. kaiserhaus" in ,,n. s. w,". Pri 5. Scbuljahr str. 41 naj se izpusti »G efangenschaft des Richard Lowe_herz in v zadnjem stavku besede »zu Ende des Mittelalters«, ta stavek naj se glasl: ,,Gescliic__te der wicliti^eren Entdeckungen nnd Erfindungen, in na zadnje naj se zopet pristavi: u. S. w. Na konec načerta pride opomba, kakor pri zemljepisji. Ker se zoper nasvetovane premembe ni oglasil nihče, bilo je vse po nasvetu sprejeto. 0 IX. točki ,,o geoiuetriji" str. 42. poročal je gosp. Zima. Po odborovem nasvetu naj se iz »6.Schuljahr« vdrugi versti izpusti beseda»Betraclitungc in ta stavek naj se glasi ,,Der senkrechte Cjlinder". V 6. vrsti naj se zopet izpusti »Betrachtung desselben«, v 7. versti »Betracht. desselben< 9. versti naj se izpusti »Betracht. des senkrechten« in stavek naj se glasi ,,I)er Ke^el u. d. Ke^clstuiiipP'; in v 17. v.rsti naj se tudi beseda »Betracht.« izpusti, in naj _e bere ,,l)ie Ku<>;<'_". Ker ni tudi zopor to nihee kaj nasvetoval in vgovarjal, bilo je vse po odborovcm nasvetu s].rr jeto. 0 XII. točki, o telovadl.i, poročal je gosp. Schmidt. Po predlogu gosp. Jeršeta moral je gosp. poročevulec ves naeert t. j. »leto za letom< brati, ne pa le spremembe in dodatke. A ke. ni nibče kako spremombe nasvetoval, ostalo je le pri branjii. Gosp. Linha.t pravi, da je on zopcr vsako postavo, katera je sarao na papirju in se ne more izpeljati, iz teh razlogov je tudi znper ta načert, ter nasvetuje oziroma na to, da šolo še nimajo tclovadišč in telovadnega orodja, kakor tudi na to, da nekteri učitelji o telovadbi prav nialo umcjo, naj za zdaj ostane stvar tako, da vsaki stori, kolikor more v tem, dokler se bolje za to ne preskerbi. To je tudi obveljalo, ukljub ugovarjanju gosp. Schmidta. 0 X. točki „0 petju" poročal je gosp. Wisiak. Stvar je obveljala po odborovem nsisvetu, kakor je v načertu, z majhnimi spremombami. N. pr. pri »4. Schuljahr« se ima vzeti le do stavka ,,Vorfuhraiij( der Quinten" i. t. d. str. 50, od tukaj dal.je gre k »5. Schulji.hr«. Ravno tako pride pri »6. Schuljahr« od besede ,,TrioIen i. dr. k VII. in VIII. letu". Ko je gosp. Kuhar omenil, da on ne umeva, kako bi sc dalo izpeljati stavek »Hiinde auf dem Rucken gekreuzt halten« str. 47 in je on sploh zoper vsako podučevanje po notah v ljudski šoli, mu jo gosp. p.edscdnik odgovoril, da njegov predlog predaleč sega, ker potem bi bilo treba učilne načrte vse prenarediti, zaradi tega njegov predlog ne more dati na glasovanje, in ko končno še gosp. porofievalec nekaj dostavi, bil je celi »Entwurf« dodelan. Gosp. predsednik obljubi, da bode on še enkrat stvar vsestransko dobi-o premislil, da se zamore potein 6na ugodno za vse re.iti. Potem je napovedal na sredo popoldan o 3. uri četerto sejo, kjer imajo priti na versto posamezni predlogi, in seja je bila zaključena. (Konec prih.) — Iz Krope. Dovoli mi, dragi »Tovariš«, da ti nektere verstice pišem, s kojimi mi je namen, nekoliko sklep Solskega leta opisati. Tukaj v Kropi smo skončali šolsko leto dne 12. m. m., in siccr z javno skušnjo, koja je tu še vedno v navadi, in se šolsko veselico, koja je imela nadomestovati navadna šolska darila; kajti sedanji čas treba je zelo pazljivo ravnati, da se kje v kakem §. ne pregrešimo, da se nam od kake strani no očita, da smo starokopitneži; ako ne še kaj več. — Toda, da predaleč ne zabredem, hočem se takoj verniti nazaj k stvari. Omenjeni dan, uže ob 8. uri zjutraj, jela se je šolska mladež prazniCno opravljena zbirati v šolskej sobi, in pred ko je bila ura Y29, bila je uže vsa šolska množica (nad 140) zbrana. Ko odbije ura '/„9, vversti se mladina, po dva in dva skup, ter gre v cerkev k sv. maši, a omeniti moram, da smo imeli le navadno, vsakdanjo mašo brez vsake slovesnosti in zahvale — — —! Po sv. maši poda se mladh.a zopet naravnost v šolo, ter čaka kake J/4 ure, da se prične skušnja, koje so se vdeležili: Predsednik kraj. šl. sveta, jeden tukajšnih fužinaijev, kteri je tudi srenj. odbornik in 1 učitelj iz soseščine; a zunaj šole pri oknu pa je poslušalo več uže odrasle mladine. Skušnjo prične č. g. J. Berlic z veroznanstvom. Iz jako gladkih odgovorov se je javno pokazalo, da se je g. Berlic trudil z jako dobrim uspehom, dasiravno spoštovani gospod ni terdnega zdravja, vendar se ni odtezal težavnemu podučevanju, marveč je vse leto prav marijivo hodil v šolo. — Da je on v istini pravi prijatelj mladine in šole, to kaže ves čas in pri vsaki priliki. Spnštovanje in ljubezon, kojo tukaj v občc vživa, si pa gotovo tudi zasluži. — 0, ko bi vsi g. duhovniki njemu enaki bili! — A žalibog —. (Morda niso tako redki?! Vr.) Ko se izprašcvanje veroznanstva konča, prične se sprasevanje iz drnzih postavno predpisanih predmetov, ktero je trajalo čez poludne, a po izpraševanji dcklamujeta še 1 dcček in 1 deklica vsak po eno primerno pesmico, nato bere g. predsednik imena pridnejših učencov in učcnk iz častne knjige in jili pohvali, potera pa še vsem skupaj v kratkem, toda jako podbudncra govoru priporoča, kako imajo počitnice rabiti in se vesti, da naj nikdar in nikjcr no zabijo, kaj in kako so se v šoli učili, ampak, da imajo vedno v dejanji kazati, da so se res kaj ko-ristnega naučili; to posebno še oniin priporoča, kteri imajo za naprej izostati. — K sklepu se šo v imenu mladine zahvaljuje učiteljema za njihov trud in izjavlja svojo popolno zadovoljnost nad uspehom. Ko potem mladina še nekaj mičnih pesmic zapoje, zapuste poslušalci šolsko sobo, a mladeži se še šolska naznanila razdele, in potem tudi ona ob '/„1 uri gro domu, toda za kratek čas, kajti naročeno je bilo, da morejo ob 2 popoludne zopet so vsi v šoli zbrati, da odrinemo na kraj, za veselico odločen. A ni minulo šo eno uro, od kar so šli domu, uže so se jeli zopet zbirati pred šolsko sobo, tako, da pred ko jo bila ura 2, je bila zbrana vsa množica. Ko odbije ura 2, prišli so štirje jako originalni godci (še iz stare šole) pred šolo, ter takoj cesarsko himno zagodejo, a mladina, ko je bila uže lepo vverstena z zastavo na čelu, jame se premikati in korakati za godci v spievodu skozi terg na odločeni kraj. (Omoniti morara, da je godce g. predsednik na svoje troške najel, da je bila veselica sijajnejša in rnladež voselejša). Ko smo dospeli na odločeni kraj, na lepi travnik v spodnjem delu terga, no, tu se je pričela še le prava radost za mladino! — Vse je mergolelo, skakalo, in se radovalo; in res, vse mlado in staro bilo je prav židane volje, in sicer, mladina od prijetnega kratkočasja, stari pa so se radovali nad veseljein mladine. Ko se je potem mladež z dobrimi jedili in pijačo nekoliko okrepčala, prične se zopet radovanje. Najprej so nekteri dečki in doklice deklamovali, potem se je pelo mnogo mičnih pesraic, a za petjem verstile so se razne otročjo igre in nektere telovadne vaje. Vse igre, ki so se veršile, bilo so na dobitke, mnogo šolskih prijateljev (kteri so se veselice vdeležili) so mladini to oskerbeli, kar je mladino za igre zelo vnemalo. Tako se jo veselila in kratkočasila mladcž in tudi drugo Ijudstvo, kterega se je iz radovednosti jako obilo zbralo noter do večera. Po konCani veselici pa se mladež zopet vversti in gre za godbo v lepem redu do sredi terga, in potem gre vsak na svoj dom. Omeniti moram, da je tukajšnemu ljudstvu ta veselica zelo dopadala, kajti mnogo sem jili čul reči: To je lepo in prav, da se tudi na otroke kedo spomni. — Šola tukaj med občinstvom uže do sedaj ni imela nasprotnikov toliko, kolikor jih ima drugod, a upam, da jih bode zanaprej še manj imela, ako bode tako naprej šlo. — Bog daj! V imenu šolske rnladeži se vsem onim, ki so kaj k veselici darovali, posebno pa g. predsedniku kr. Sol. sveta, kteri je bil v vseh zadevah, pravi zašti.nik veselici, naj serčneje zabvaljujom, ter mu kličem: Bog Vam stotero plati! Marko Kovšca. — Iz seje c. L. dež. šl. svčta za Kranjsko dne 5. septembra 1878. Na dnevnem redu je bilo: Prance Gollniaier je bil iraenovan za stalnega nadučitelja na 2razredni šoli v Moravčah. Na ljudski šoli v _ašičah bode s prihodnjim šolskim letom nastal 3. razred, 3. učitelj bode imel 400 gl.; na lrazrcdni Ijudski šoli v Poljanah se poviša pbiča od 450 gl. na 500 gl. Šola pri sv. Križu se ima razširiti v 2razredno, učitelja bosta imela po _50 gl. in 400 gl. Itavnateljstvo gimnazije v Eudolfovem in v Kranji se pooblašča, da tirja od vsakega ueenca za bukvarnico po 1 g 1. Od okrajnih šolskih svetov, ki še niso skazali, kako se ima razdeliti, nagrada dovoljcna 1. 1877 za pospeševanja gospodarskega pouka, se ta izkaz na novič zahteva. Šoli v Moravčah se privoli za napravo kmetijsko-gospodarskega orodja 21 gl. 92 kr. in okrajnemu šolskemu svetu v Kudolfovem za povračilo večjega troška pri gospodarskem pouku 5 gl. 79 kr. Osnova, kako se ima razdeliti nagrada 1000 gl. za poučevanje v gospodarstvu, katero je dovolilo sl. ministerstvo kmetijstva za 1. 1878, je bila odobrena ter bila napotena centralnemu odboru kranjske - gospodarske družbe na ogled. Učenik na realki, E m a n u e 1 vitez S t a u b e r, je bil pri izpraševalni komisiji za splošne ljudske in meščanske šole imenovan za spraševalca francoskega jezika. Prošnja pomožnega učitelja za učiteljski izpit se je predložila priporočaje slavnemu ministerstvu. Pozivi zastran šolskih zamud, prošnje za izposojilno splačevanje, za nagrado in denarno pripomoč so bile rešene. — Tretja občna hrratska nčiteljska skupščina v Oseku. (4., 5. in 6. septembra 1878.) Prave učitelje, kateri svoje važne službe ne oskrbujejo samo zavoljo vsakdanjega kruha, ampak tudi iz višjega plemenitega namena, zanimajo brez dvombe skupne šolske razmere svojega in druzih narodov, osobito s o r o d n i h. Naj sorodnejši nai-od nam Slovencem so Hrvati, katerim se kljubu temu, da so politično ločeni, vendar le duševno in literarno približujemo. Znaki tega približevanja in združevanja so bili že v oni dobi videti, ko so bili Hrvati in Slovenci komaj začeli književno delovati. Veliki domoljub hrvatski Ljudevit Gaj, slovenski domorodec in hrvatski pesnik; Stanko Vraz in druge velevažne kapacitete hrvatske in slovenske, deloma že umrle, delotna še živeče, delovale so že pred 50 in 40 leti na to, da bi Hrvati in Slovenci, ali boljše: vsi Jugoslovani pisali en književni jezik. Manjšina, se ve, da mora se ravnati po večini, zlasti tedaj, kedar so predlogi in nasveti večine tudi manjšini koristni. Tako so ravnali Slovenci, sprijemši od Hrvatov sedajni naš črkopis, »gajico«, in mnogo dobre terminologije, ter marsikoj dobri izraz in pravilnejšo slovniško obliko. Nasproti pa se opazuje v sedanjem književnem hrvatskcm jeziku, da so se tudi Hrvati nekoliko od nas naučili in tudi oni svoj jezik našemu približali. Sicer bi pa o naših jezicib, ki imata toliko zajednega, vendar nepoznavalec naših razrner, naših narečij, utegnil misliti, da je res velikanska razlika, mej tem, ko se samo štokavščina, koja je hrvatski književni jezik, v nekaterih rečeh od književne slovenščine razločuje; a kajkavščina pa je to isto, kar slovenščina. Ker pa §e jaz nisem namenil tukaj to narodnostno in jezikoslovno prašanje razpravljati, zato hočem k svojemu pravemu predmetu prestopiti. Naj bode pa ta uvod v opravičenje, ako bi tega trebalo, zakaj so je podal avstrijski Slovenec k hrvatski učiteljski skupščini, kjer sem sicer v skoro isti bescdi, kakor doma, slišal slaviti prcdobrega in premodrega avstrijskega vladarja, našega presvitlega cara i kralja Franjo Josipa I. — Naši bratje Hrvati hrepene že več let, nego Slovenci po večjetn duševnem izobraženji v svnjem narodnem jeziku, v katerem edinem si pravo napredovanje misliti morejo. V tem svojem tiastojanji so pa tudi v nekem obziru lepše vspeho doscgli, nego mi Slovenci. Njih prizadcvanje so pospeševale zgodovinske pravice, katcro Hrvati imajo, in pa njih večja narodna značajnost, narodni ponos in narodna neupogljivost. Kakor so oni na polju političnera in na polju književnem precejšnje rezultate dosegli, tako tudi na polju pedagogijskem in v obče na polju domačega šolstva. Hrvatsko učiteljstvo je razuraelo svojo nalogo že pred 25 leti in poprcd. To svedoči prvi in najodličnejši hrvatski šolski list »Napreduk«, kateremu so v poznejih letih še drugi sledili, ki so z one strani dopolnjevali in kritično omenjali to in ono, kar v prvem ni bilo morcbiti čisto primorno ondotnemu domačemu šolstvu. Ko je v Cislajtaniji nastopila nova šolska doba, od katere jo marsikdo več pričakoval, nego je v istini donesla, zupočelo se je tudi v Hrvatski živahno gibanjo, tudi hrvatsko učiteljstvo je želelo novega ustroja, novih zakonov za dobro napredovanje šolske omike. Da bi so bilo v to naklonilo hrvatsko obfiinstvo, in še posebno postavodajalni faktorji (deželni zbor), sklicalo je bilo hrvatsko (zagrebško) učiteljstvo I. občno hrvatsko učiteljsko skupščino v Zagreb 1. 1871. Bil sem že pri mnogih in raznih učiteljskih zborih, pri malih in velikih, pri slovenskih in nemških, kranjskih in štajerskih, avstrijskih in veliko - nemških, a tako impozantno ni nobono učiteljsko zborovanjo na mene vpljivalo, nego I. obfina hrvatska učiteljska skupščina v Zagrebu 1. 1871, pri kateri je bilo nad 1000 učiteljev, hrvatskih, srbskih, slovcnskih, českih navzočih, in celo zastopniki nemškega (dr. Dittos) in ruskcga ter poljskega učiteljstva so bili navzoči. Ne morera se tukaj v podrobnosti, v sklepe tega sijajnega zborovanja spuščati, samo to velim, da je imelo dober vspeh; kajti na podlagi zaključkov I. hrvatske učiteljske skupščine stvorilo je bilo hrvatsko učiteljstvo velik napredek, in največ na zahtevanje hrvatskoga učiteljstva v tem času nagnil se je bil deželni zbor hrvatski, da je skleuil novi šolski zakon od 1. 1874. Te nove šolske postave, na katerih podlagi se ondotno šolstvo že 4. leto razvija, so sicer našim cislajtanskitn šolskim zakonora v temeljnih stvarih mnogo slične, ali v marsičem ipak praktičneje od nekaterih miših. V obče pa velja o zakonih to, kako in kdo jih izveršuje; kajti zakoni se meni vidijo vsi dobri, vsaj smo tudi naše postave jako hvalili in ,je lehko še livalimo. Eazloček mcj nami in Hivati jo ta: Prek Kolpe in Sotle itnajo naši bratje narodno vlado, narodne šolske gosposke, koje postavo v uarodnem duhu izpeljujejo, kar je pri vsakem narodu glede izobraževanja »conditio sine qua non«. Pri nas se kakor znano, ne moremo enako pohvalno izraziti, iu tudi nam, svobodno, odkrito, svoje misli povedati, ni dovoljeno. Na temelju (?) naših postay so izdale razne šolske gosposke takove ukaze in naredbe, osobito kar se druzih deželnih jezikov tiče, kakoršnih hrvatski šolski uradi niso priobčili, dasiravno so se v druzih zadevah ravnali po kalupu nemških učiteljev, kateri v vsaki novi stvari tudi ne zadenejo vzora. — 0 drugi občni hrvatski učiteljski skupščitii v Petrinji, v vojni krajini, ne morem govoriti, kajti nisem bil navzočen, niti se več na njene zaključke, posnete iz časopisov, ne spominjam. Prije nego prcstopim pa k opisovanju 3. občne lirvatske učiteljskc skupščine 4., 5. in 6. septembra t. 1. v Oseku, naj še malo bescdi spregovorim o hrvatskem šolstvu, kar sem seznal iz hrvatskih novin ali pa iz ust hrvatskega učiteljstva. (Dalje prih.) — IVova Bolgarija, sultanu tributarna, od Balkana do Dunava ima 1.150 nmilJ in 1,700.000 duš, večidel kristijanov. — Vzhodna Rnmelija (Bolgarija tastran Balkana) ostane sultami neposrednje podložna, kakor smo uže omenili. — Slližba Šolskcga sllljje na ljudski in meščanski šoli v Kerškem se razpisuje do 10. oktobra. Plafie 350 gl. in stanovanje. Bukvovezi imajo prednost. Prošnje okvaj. šl. svotu v Kerškem.