Pisma iz domačih krajev, Krčevina. Č. g. katehet in učiteljstvo osnovne šole t KrčeviniLajtersberg vabi vse starše šolskih otrok, naj se na cvetno nedeljo udeležijo roditeljskega sestanka (zborovanja), ki bo ob pol 2. uri popoldne v VI. razredu domače šole. Govorila bosta o zelo važnih in potrebnih stvareh za domače življenje č. g. katehet in g. učitelj Lovše. Sv. Jurij v Slor. goricah. Letošnja zima je našo župnijo nemilo zadela. Kruta smrt nam je iztrgala iz naše sredine izredno veliko naših dragih različne starosti. Tako smo dne 21. marca spremljali na zadnji poti blago in dobro gospodinjo in Marijino družbenico Jožefo Lorber iz Sp. Gasteraja. Dne 25. marca Mihaela Stiper, moža v starosti 86 let, ki je s težkim delom v potu svojega obraza presrbel svoje otroke in jih dobro vzgojil. Večni Bog mu ibodi plačnik. Dne 1. aprila pa smo spremili na pokopališče Janeza Krautič, veleposestnika na Malni, ki je bil blizu 20 let občinski svetovalec. Pevski zibor je zapel vsem na domu in pri grobu ganljive žalostinke. Vsi trije, sedaj rajni, so bili zelo priljubljeni, kar je kazala velika udeležba pri pogrebu. Svetila jim večna luč! — Velika Nedelja. Popolnoma prav je, da ti Slovenski Gospodar tako lepo skrbiš za nepristranost naših kraljevih pismonošev, za pravilno kletarsko nadzorstvo v Hajndlu in za lepoto naše Mihovske vasi ob vznožju krasnega velikonedeljskega hribčka. Gospoda pismonoši! Le vama je koristno, da nastopata nestrankarsko, in le tisti vama hočejo dobro, ki vaju pred strankarstvom svarijo. Ako še sedaj tega ne uvidevata, sta res s slepoto udarjena. S krvavimi <JaT_i Taju plačujemo Tsi darkoplačevalci, ne samo rajini pristafii. Kletarsko nadzorstvo y Hajndlu pa M nam ?n ,,-e»k J P™*10'ako se ne uP«števa samo sedanji hasnoralec nJr»tr' lT??k tUdl T ZemIjiŠki ^«1 vknjiženi lastninar vi^ .'" kleti, oziroma viničarije. Nikogar se ne sme izzivati, zL i h' ne.Zallt1' Prav nikoSar> ne vžitkarja, ne lastninarja za o je zbiranje raznih gostov večkrat v pozni noči združeno ž hn« h ,nevari|ostmi' na P°žar »iti misliti ne upamo. Boljše bi vsŁt™Ł VZk ^ nadzor?tv(>T kleli Polo«l v roke starejšega in vsestransko obzirnega moza. In naši Mihovci! Poglej jih od nog vrtovi ?„* °2 ZeleZ?Vfkte P°sta^e d0 breSa> ali niso lepl? Ji bujni vrtovt m sadonosmkl ta prostorna dvorišča, te večje in manjše hišice s cvetlicn.1!}! v oknih m snežno bele kakor plavajoči labudi, to je bla^odeini užitek neštetih miinciclGČih "C^OtpikPv! Iri vendar *e bi bili lepši naši Mihovcl, ako bi bile cesie bolj suhfe, bolj z gramozom posute, posebno od Jupovih do Šoštarovega Hanza, ako bi se še ena hiša popravila in pobelila, ako bi ob hudem dezevju dobila voda takojšen odtok iz uižjih leg in ako bi okrajni zastop ormoški kmalu izbetoniral globoki jarek ob severni strani ceste. Da nam je gostilničar Alt na tiho nedeljo priskrbel kričeči »ringelspielc, ni kazilo lepoto naše vasi, pač pa srca naših otrok. Nekateri otroci so začeli zmikati jajca, da bi prišli do denarja za mngelspiel«. Gospod Alt, plačajte otrokom rajše vi parkratno fletno vožnjo, pa jim 14 dni prej oznanite, da otrokom ne bo treba jemati. Ljubi Slovenski Gospodar, ako se ti posreči, da bodo naši Mihovci še lepši kakor so sedaj, dobiš najlepši in najbolj dišeči pušelc od vseh najlepših mihovskih deklet. žvab pri Sv. Tomažu. Ako bi slučajno ljudje sosednih vasi mislili, da se na Žvabu ženimo le na pust, bi bili napačnega mišljenja. Ravno dne 28. marca se je tukaj poročil vrl mladenič Ivan Petrena, z gospodično Miciko Slokan, stanujočo ravno tam, ki ga je že več let oskrbovala kot gospodinja krščanskih načel. Mlademu zakonskemu parčku, ki gospodari na Žvabu št. 11, želimo obilo sreče in blagoslova pri velikonočnik pisankah. ppbrna pri Celju. Preteklo nedeljo je bil nameščen na našo župntjo naš npvi župnik č. g. Karl Arlič. To je bil znova dan veseij" *a Pobrno, Zato so dobri dobrnski župljani pripravili svojemu novemu Ł. ^upniku prav iskren sprejem že v soboto popoldne in zvečer. Na "vasi pri slavoloku so ga pozdravili v imenu občine g. Jožef Rošer, V iroenu cerkve in župljanov g. Matevž Božnik, v imenu šolske mladine Dergajnerjeva in v imenu Marijine družbe Božnikova. Ljudstvo je spremiJo svojega g. župnika V cerkev, kjer je bil blagoslov in kjer je g. župnik kratko nagovoril svoje nove župljane s prav očetovsko ljubeznjivimi besedami. Zvečer so mu domači pevci pod vodstvom g. Schmidta in s sodelovanjem domačega gasilnega in rešilnega društva priredili podoknico in bakljado. — V nedeljo je bilo slovesno umeščenje, ki ga je izvršil gospod dekan Ivan Toman in kateremu je pri sostvovalo izredno veliko vernikov iz domače in sosednih župnij. Novemu gospodu župniku želimo jbožjega varstva in blagoslova, da bo vodil dobrnsko župnijo v njenem dosedanjem slovesu katoliške in narodne zavednosti in slovesu vsesplošnega napredovanja! Št. Andraž pri Velenju. Da ne bo javnost v zmoti, da se Andražani zaspali, naj dovoli nam podati na tem mestu tele zaninrvosti: Srečo smo namreč imeli, da je imela ravnokar preminule dni od 27. do 30. marca tukajšnja Marijina družba prve duhovne vaje, oziroma jih je imela cela župnija. Vodil jih je z vso vnemo in požrtvovalnostjo velik ljubitelj mladine preč. g. P. VladimLBobek iz Nazarja v Sav. dolini. Globoko zamišljeni govori so prišli prav iz srca in upajmo, da so segli tudi v srca, kjer daj Bog svoj obilen blagoslov. 27. marca je imela DZ svoj občni zbor. Ostalo je pri starem. V sredo, na dan vednega češčenja je imela M. D. skupno sv. obhajilo. Pod Marijino zastavo je bilo sprejetih 9 mladenk in 7 udov je bilo sprejetih v tretji red sv. Frančiška. Že tu so se ob sklepu duh. vaj pokazali prvi bogati sadovi. Eni so se duh. vaj veselili, drugi so se bali za čas, toda govori so bili izbrani, vlekli so kakor magnet, pa je še deževno vreme pripomoglo, da je bila, posebno k sklepu res častna udeležba. Upajmo, da nam bodo ti lepi, milostipolni dnevi ostali v vednem hvaležnem spominu. Preč. g. patru pa želimo tudi po drugod v njegovem težkem delu prav bogatega blagoslova in pomoči božje ter mu kličemo v vsej hvaležnosti prisrčni Bog ga živi ter kmalu na svidenje! Nam nasprotni listi, zlasti »Domovinac so tudi pri nas začeli zastrupljati naše še sicer dosti dobro ljudstvo. Upajmo. da ji bodo vsi tisti, katerim se je vtihotapila, odločno obrnili hrbet, ter jo poslali tja, odkoder je prišla. Slov. Gospodar, Slovenec, Bogoljub, Glasnik in drugi katoliški listi, ti so vredni, da jih naročimo in prebiramo, če hočemo, da bo naš slovenski narod res narod poštenjakov, narod globokovernih mož in žena in takih si želimo! Sv. Pcter v Sav. dolini. Umrla je preteklo sobolo obče spoštovani kovaški mojsier in poseslnik Jožef Cede, mož pristne katoliške in slovensko narodne korenine. V pondeljek smo ga v resno slovesnem sprevodu ob navzočnosti mnogoštevilnih mož in žen položili v njegov rodbinski grob. Kremenit jboritelj za katol. misel, počivaj v miru! V marcu pa je spremenila zemeljsko trpljenje z nebeškim veseljem ugledna posestnica Antonija Hropot, pravi biser bogoljubne, darežljive in gostoljubne Slovenke. Bodi ji v občini šentpeterski ohranjen trajen spomin! Sv. Rupert nad LaSkim. Janez: »Kaj pa si tako zamišljen, Jaka? Ali ti je znabiti Štipica Radič pisal kako hudo pismo radi nazadovanja njegove stranke med Slovenci? Ali pa te straši v tej župniji umirajoča >Domovinac? — Jaka: Prešmentana reč, veš, Janez, hudo mi je pri srcu. Že dolgo ne morem več spati, pomisli: občinske volitve so pred durmi, jaz pa naj spravim 34 mož na našo samostojno listo? Kje pa jih naj vzamem, če jih pa ni! Kakor sneg so skopneli moji pristaši, nihče več na >Domovino« ne veruje. Res, da je naša stranka pri zadnjih volitvah dobila 28 gla sov, pa pomisli: tam v škrinjioo na tihem Spustiš mehko krogljico, da nihče ne ve, če si volil samostojno; a kandidatna lista, to ti je šment! Obesijo jo na javno občinsko tablo, da vsak človek pase svojo radovednost nad teboj. In kaj še vse moreš dandanes slišati o samostojnežih? 0, kam so šli zlati časi, ko je vladal Pucelj? Kar jokal bi se najrajši.« Janez: >Jaka, ne žali se preveč, utegnilo bi ti škodovati, tolaži se, da je dandanes ves svet spufan, da torej ni čudno, četudi samostojna stranka med kmeti gre rakovo pot! Ljudska stranka gre res povsod naprej; a ti ne smeš zgubiti glave! Saj si naš general! Stopi korajžno pred klerikalce, ponudi jim milostno kompromis, zahtevaj od 17 odbornikov 10 za se, saj jih imajo oni 7 še vedno dovolj.« Jaka: >Hvala ti, Janez za tvoje odkritosrčne besede, sedaj pa sem čisto potroštan; pogumno bom šel na delo, primaruha, če raztrgam po Grahovšah tudi dva para podplatov, zmaga bo pa nazadnje naša, kakor doslej še vednoU Jaka in Janez si podata roke in gresta vsak svojo pot; Ruperčani pa se pripravite za velike reči! Svetina pri Celju. Mrzle sapice še tukaj sicer pihajo, a že prihaja ljuba pomlad na prijazno Svetino. Izletniki iz Celja že prihajajo, se krepijo v izvrstnem gorskem zraku in se veselijo probujajoče se narave. Na veliko noč je tukaj cerkveno opravilo, tudi na belo nedeljo. Na belo nedeljo priredi Dekliška zveza od Sv. Ruperta tnm zanimiv nastop z igrami, petjem in govori! Pridit« t prijazno Svetino, okrepili si bodete telo in duSo! Sernica. V nedeljo, dne 27. marca smo pokopali 96 letnega očeta Martina Požuna iz Marofa v sevniški župniji. Po domače so mu rekli >marofški oče«. Mož je bil komaj teden dni na bolniški postelji, sicer je bil dokaj čvrst, tako da je vedno sam iz hiše hodil ter sedeč na klopici, čital brez očal iSIov. Gospodarjac ali pa molitvenik. V življenju ni rabil tobaka, a dobrega vina se ni branil ZR potrebo, tako je sam pravil. 2ivi pa še nekaj oseb obojega spola t tej župniij, ki so tudi prcko 90 let stare, kar je znamenje, <Jm birak> tukaj zdrarl ljudje. jBBt IIJ t Slor. goricah. (Zivinski sejem.) Gospod veliki župan «iaribor*ke oblasti je na podstavi naredbe ministrstva trgovine in industrije dovolil obnovitev štirih letnih in živinskih sejmov. Prri teh žiTinskih sejmov se vrši na cvetno soboto, dne 9. aprila za prostor g« na živinskem stajališču ne bo nobena pristojbina ipobirala. Pričakovati je veliko živine. Mesarji in živinokupci so vljudno TabljenL 8t. Martin pri Vurbergu. Umrl je po kratki bolezni naš edini sinček Kocbek Matevž v sedmem letu svoje starosti dne 11. marca popoldne. Komaj je začel z velikim veseljem zahajati v šolo, a ni mu bilo pripuščeno. Topla zahvala vsem, ki so se udeležili pogreba. Hyala tudi sorodnikom, sosedom, prijateljem daleč naokoli ca žterilno spremstvo pri pogrebu. Takšnega pogreba pri St. Martinu ne pomnimo. Z Bogom dragi Matevž, ne bomo se več videli tukaj. Edini sinček počivaj v miru in prosi tam Boga za nas. Upamo, da se med angelci v nebesih veseliš. Ceščeno, hvaIjeno presr. Srce Jezusovo na večne čase bo. Zalujoči ostali. Velika Nedelj». Vprašanje na dopisnika notice »Pojasnilo iz Ormoia«, priobčen v »Slovenskem Gospodarjuc dne 24. marcat. 1. Łtev. 7, t katerem dopisnik trdi med drugim, da so mlinarji, sodarji im sedlarji izločeni iz Skupne obrtne zadruge pri Veliki Nedelji. Vpraša se dopisnika, kedaj in s katerim odlokom so bili omenjeni obrtniki izločeni iz Skupne obrtne zadruge pri Veliki Nedelji? Ali morda na povelje samostojnih demokratov, ki te laži okoli trosijo? Resnica je, da nobena stroka zgoraj imenovanih ni izločena, ker za to tudi od oblasti nobenega odloka ni bilo. V dokaz Ea to je, da so bili sedlarski in sodarski vajenci 19. marca pri Skupni obrtni zadrugi pri Veliki Nedelji oproščeni. Torej dopiraik* t Tedaost! Nadalje dopisnik trdi, da neko novo obrtno zaarugo t Ormožu snujejo pristaši Slovenske ljudske stranke. Ali sta Matija Rakuša, mizar v Hajndlnu Zabavnik, gostilničar v Ormožn, priitaša SLS? Potem agitatorji, ki za vašo zadrugo agitirajo: Alojz Stajnko, kolar v Ključarovcih, Podgorelec Matija, mizar y Lešnici in Vinko Zvegla, kolar t Sodincih, <so to pristaši SloTenske ljudske stranke? Mala Nedelja. V Društvenem domu pri Mali Nedelji se rrši «a cTetno nedelj«, 10. aprila predavanje s spremljevanjem kinofilma — Bernardka, lurška pastarica in lurški čudeži«. Samo dve predstari: Prra po večernicah, zadnja ob pol 7. uri zvečer. Vstop nina znižana. Ne zamudite in oglejte si vsi od blizu in daleč to znamenitost. Sv. Jurij ob Sčarnici. Na posvetitvi dobre hiše Jaušovec <KraloTi) t Seliščih se je nabralo za dijaško kuhinjo 150 Din. Bog porrni! Celje. Stefan Ivanuša, 32 let star, rojen v Krčevini pri Ptuju, ˇ občino Brebrovnik pristojen, r. k. samski rudar, brez stalnega biTališča, radi tatvine opetovano predkaznovan, prodajal je meseca julija 1926 v selu Pretetinci pri Cakovcu seljakom razno manufakturno blago in več oblek, ki je ker ga je po vsaki ceni razpečaral, bilo gotovo ukradeno. V shrambi podpisanega sodišča se nahajajo: 1 dolga zimska suknja — površna — z temnoeeleno podlago z rudečimi in modrimi črtami, 1 moška suknja in hlače iz temnorujavkastega blaga, 1 kompletna obleka iz rižastega temnosiTega blaga, 1 kompletna obleka iz rižastega temnosivega blaga, 1 rujara suknja in hlače, 1 stare sivoprogaste hlače, 1 kompletna obleka temnozelenkaste barve, 2 svileni naglavni ruti, 3 naglarne rute iz perkala, 1 in pol metra črnega blaga. Razven tega je prodal tudi kakih 10 metrov sukna, 2 srebrni žepni uri in 1 par žcnskih čevljev. Lastniki teh predmetov in osebe, ki zaTOorejo naTesti, kje je bilo to blago ukradeno, naj to nemudoma jarijo okrožnemu sodišču t Celje k Vr VIII 78/27. Nor«. Cerker. Gospodinjski tečaj y Novi Cerkvi priredi na cvetno nedeljo, dne 10. aprila razstavo kuharskih in sirarskih iz•ielkoT in ženskih ročnih del t hiši gospoda župana Lešnika t Poliah, ki se otTori zjutraj po rani maši in akademijo v 1. razredu osnoTne šole v Novi Cerkvi, s sledečim sporedom: 1. Venček narodnih pesmi (ženski zbor). 2. Kmetski hiši (deklamacija). 3. Le peraj dekle (ženski zbor). Ko ptičica. 4. Za sinom, Svarilo (deklaraacija), 5. Tri perice (ženski trospev). 6. Brez zajutrka (šal. eno¦dcjanka). 7. Kuharica (komični prizor s petjem). 8. Venčarica (sklepna slika s petjem). Vstopnina: sedeži 1. vrste 10 Din, II. Trste 5 Din, stojišča po 3 Din. Začetek točno ob 3. uri popoldne. K obilni udeležbi vljudno vabi vodstvo. Skofjara.8. Gospod župana Kožuha vprašamo: kedaj misli izvršiti sklep odborove seje od 1. decembra 1926? Pred časom se je gospod župan izrazil proti nekemu našemu pristašu, da iupan hoče biti, ako je tudi zastonj. Zakaj daje obč. odbor plačo gospodu Kožubu, ako mu odviamete plačo, bo on rad zastonj, samo da bo smel biti gospod župan. Zupanovo plačo pa je boljše, da dobijo občinski reTeži, ali jim jo pa odstopite gospod župan kar sami, lcer se ti presneti klertkalci nič zanje ne brigajo, se boste pa ¦vsaj Ti. ReSic* r Savinitkl dolini. Dne 28. marca smo pokopali KorenoTo Ano iz St. Janža. 29. marca pa mežnarjevo mater iz Goricc. Kako sta bili spoštovani, je dokaz obilo število prijateljeT dn sosedor, ki so ju spremili na zadnji poti. V trgu imajo pred •bčinsko hišo stariski Todnjak, ki ga posebno rsak tujec občudujc in opazuje, ko se s poštnim avtomobilom skozi pelje, Tsled krasnega oklepa. Lastnik že nekaj let namerava par delor odstraniti, kar gotovo gospod podžupan ne bode dovolil, vsaj stari Ijudje prarijo, da je trg postal po znanem prangerju in Todnjaku, ki sta pred novo občinsko hišo. 8ele pri SloTenjgradcn. (Postna oltarna slika.) Za našo župnijske cerkeT je naslikal akademični slikar g. Peter Markofič t Rožeku (Rosegg) na Koroškem veliko in lepo sliko za postni čas: Kristus na križu, ob vznožju križa kleči t globoki ialosti Marija Magdalena. Gospod Markovič je bil vedno, tudi t najtežjih časih in ko so mu Nemci ponujali razne ugodnosti, veren in zvest naš pristaS. Zato ga toplo priporočamo, ako bi kdo kako sliko potreboTal (je tudi zelo dober portretist), zlasti ker živi sedaj na stara leta t težkih razmerah. Na Stajerskem so enane njegove slikc v rajhenburški novi cerkri. Solčara. Cesta is Luč t Solčavo se še ne gradi, a kakor rvemo iz zanesljiTega vira, je določena zadostna vsota pri proračunu za regulacijo hudournikov tudi za to cesto. Tako^ da je upanje, da bo do 23. junija že zgotorljena — takrat je namreč nepreložljivo žre^anje solčarske orlovske loterije. Smarje pri Jelšah. Seveda se povsod vedno kaj novega dogaja. Pa nam domačinom se marsikaj zdi čisto vsakdanje, kar pa drugod žiTeče rojake živo zanima. To nam je t lepi besedi povedal tudi »Smarčan iz tujinec in je tudi mene spodbodel, da poročam, kar -rem iz govoric in cerkvenih oznanil veselega in žalostnega. LerloSnji pust tukaj ni kaj posebno razsajal. Ni bilo bogre Vakšnih veselic in prireditev, pa tudi gostij le 14. Od tod »o odpeljali neveste: eno t Marenberg, eno t St. Vid, eno na Sladko goro ter tri t Zibiko. Domači fantje pa so dobili: štiri iz domače iupnije, po d>e pa [z Ponikve in iz Sladke gore. Pečnik ir Smartna pri Celju z M. Ano Lampretovo bo gospodaril r Zadržah, našemu Tončeku Anderluh in nj«govi Lojziki pa daj Bog sreoo pri St. Roku! Spanska s« je oglašala tudi pri nas, pa še trka tudi sedaj! Toda do danes še __ hvala Bogu — ni imela posebnih uspehor Umrlo jih je sicer že 18, toda na španski menda nihče. Med rajnimi sta dra noTorojenca, dva štiridesetletnika in dra petinštstdes«tletnika, Tsi drugi pa med 75 do 90 let; najstarejša je bila HrabuSek Marija a Vrha. Naj počivajo t miru! Dela imamo silno relik«. Bog nam le daj lepo Treme! •¦»rj« prl J«lSah. »Smarčan t tujinlc nas jc t sadnjem »GospodarjB« poiregal, naj kaj poroftamo ia naSih krajeT. Prar rad mu ustrežem, če mi le gospod urednik kak prostorček. o^'oči. Delamo in se trudimo na vse pretege, pa bi radi še bolj, c? _¦ ^as le vreme ne motilo. Obrezali smo, deloma tudi okopali ter ^ ,ionosnike posnažili; začeli smo tudi že orati in vrte pripravljati. Toda že v četrtek zvečer nam je začelo vreme nagajati in nas moti že peti dan. Je že bila v jeseni huda vožnja po naših cestah, kaj še le jbo zdaj! V naravnost groznem in za ljudi in živino nevarnem stanju se nahaja posebno cesta iz Ločneca preko Ješovca do Smarja. Grajščinske gozdove v Ločnecu so namreč posekali in zdaj že dolgo časa vozijo drva in plohe na železnico. Cesto sicer popravljajo z vlaganjem vej in krepeljev, toda kljub temu je cesta taka, da se nam smilijo ljudje in živina. Vsaj nekoliko se je pa na prizadevanje mladega in čilega posestnika Štefana Cuješa popravila stara ali rimska cesta skozi Korpule in Gaj, za kar smo prav hvaležni. Bom še poročal, pa bolj kratko, ker bom imel več dela, kot pa ga imam v tem odurnem vremenu. Hrvatsko Zagorje. Če kdo v državi, potem imajo gotovo kmetje iz Hrvatskega Zagorja povoda dovolj, da tožijo o slabi letini lanskega leta. Radi gostonaseljnosti že itak ubožno ljudstvo, je lansko leto fie posebno hudo trpelo radi obilnega deževja, ki pušča tu vedno težke sledove. Zemlja je namreč po večini težko propustna ilovica, ki se počasi suši, četudi je večina njiv v položnih legah. Zemljo obdelujejo po svojih izkustvih tako, da bi bila kar najbolj zavarovana pred močo; zato delajo ozke sloge, pol drugi do dveh metrov široke, razgone globoke, katere po izvršeni setvi očistijo še s plugom in motiko. Preko slogov in dostikrat kar preko celih njiv napravljajo povprečne jarke, po katerih se naj odteka voda. Koruzo osipavajo (ogrebajo) visoko, ker raenijo, da bodo na vrhu grobov novo nastale korenine lažje prenašale mokroto. Pa lani se je koruza, ki je tu glavni sadež, slabo izkazala, ker v večini slučajev niti četrtino normalnega pridelka ni dala. Radi goste naseljnosti izkoriščajo vsak košček zemljišča in tako najdemo njive, vinograde itd. v legah. v katere nikakor ne spadajo. Tu ni nič nenavadnega, da se obdeluje vinograd ob gozdu na severni strani hriba. Tudi njive so tik gozda, v gozdu, ali pa je par gozdnih dreves, okrog njih pa njiva. Zemljišča so tu v Hrvatskem Zagorju silno razkosana. Največ kmetovalcev poseduje le 1—5 oralov remlje in na tem zemljišču si prizadevajo pridelati vse; zato imajo v splošnem po par sto kvadratnih metrov gozda, nekaj kolpseka, par slogor njiv, mal travnik in seveda vsaj nekaj vinograda, nasajenega po večini s šmarnico. Mnogo je tudi posestnikov, ki imajo le pol do 1 orala zemlje, torej toliko, da si postavi na njej hišico in zraven zasadi vinograd, ki ima vsekakor prednost tudi pred vrtom. Vino je tudi Zagorcu, kakor Slovencu, največja tolažba v žalosti, up v obupu ter cilj vsega hrepenenja. Najsrečnejši je pač v nedeljo popoldne, ko sam, ali pa s prijateljem-sosedom koraka v goro, v svoj mali hramček, kjer ob ljubljeni kapljici pozabi na vsakdanje težave in navdušeno in prešerno zapoje zagorsko himno: >Joi ni jedan Zagorae nije prodao vina — Več mu ga je popila vesela družina.« Pa tudi to veselje je letos mnogim odvzeto. Veliko je hramov, kjer sodčki že sedaj prazni čakajo čričkovega petja, ki naj pokliče trgače, da jih jbodo zopet napolnili z grozdnim sokom. Peronospora in toča sta lani prikratili našemu Zagorcu tudi to zadnje veselje. K vsemu temu je pa prišlo na zimo kot zadnje še najhujše zlo: metličavost goveje živine, o čemer pa prihodnjič. J. Ašič, upraTitelj, Belece.