ClTATELJI! Prosimo, poglejte nt številke poleg naslove a dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA ^^^ Hsf slovenskih flelavcevT Ameriki. _— »«*—« O— Bepwfrer Ptk. W »t th* P-t Office m* New Ifwfc. N. S.. Act ot CoocreM of March »rt, 1871. Refer tc F/LE IOS77e-n:^3 ^ 'n Correspondence With SOLICITOR P. Q. DEP'T f 'No. 4. — Štev. 4. IA NEKAJ VEČ KOT , na dan dobivate • • • 'C 'GLAS N AR ODA" I PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (hwaaa what, nedelj bi pramih— CITAJTE, KAR VAS ZANIHA (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 7, 1943. — ČETRTEK, 7. JANUARJA, 1943. VOLUME IX — LETNIK LL VELIKE RUSKE ZMAGE na KAVKAZU RUSI SO VČERAJ ZOPET ZAVZELI 21 MEST, TRGOV IN VASI IN DVOJE ŽELEZNIŠKIH KRI2I5C OB OSREDNJEM DONU IN NA KAVKAZU IN DA SO OD 19. NOVEMBRA IMELI NEMCI 339,150 MRTVIH IN VJETIH Na Kavkazu so Rusi ob železnici, ki prihaja iz Prohladnenskaje, napredovali 10 milj in so zavzeli železniško postajo Soldatlskajo, 310 mOj jugovzhodno od Rostova. — Porodila s fronte pravijo, da Nemci v velikem neredu beže. ICed vasmi, ki so bite zavzete ob osrednjem Donu, srta tudi Miarimsikaja in Kamišev-skaja. Posebno riisko iporočilo pravi, da je bilo v zadnjih petih dneh ju-z.no kn jugozapadtao od Stalingrada ubitih 20,000 Nemcev, vjeti/h pa 6500. Odkar se je 19. novembra pričela rimska ofenziva, «o Rusi vjeii pred Stalingradom — 144,150 Nemcev. Polnočno poročilo naznanja, da je bilo zavzetih še več vasi in da so bili Nemci vrženi z več važnih postojank okoli Stalingradia. Poročilo dalje pravi, da so Rusi na osrednji fronti zavzeli neko vas južno od Veliki jih Lukov. S protinapadom so se Nemci zopet skušali polastiti vasi, toda po dve*. opustiti in na bojišču so postili 150 vojakov; uničeni po bili trije tanki. Ruriki aeroiplani so v torek u-niČili ali poškodovali 10 nemških tankov m 70 trnkov, ki so bili ^al oženi z vojaštvom in vojnim materialom in 10 artilerijskih (baterij. Poscflmo težke izgribe «> i- Delavske vesti 16,000 PREMOGABJEV NA STAVKI PROTI JOHN L. LEWISU Osišcniki bodo morali vrniti ugrabljeno imovino v zasedenih deželah Washington, 5. jan. — Sedemnajst združenih narodov, j med temi tudi Francoski narodni odbor, je podpisalo iz-I javo ozir. noto, naslovljeno na osišče in njegove pripad-; nike, katerim je bilo s tem naznanjeno, da bodo restorirane , po vojni lastninske pravice vsem lastnikom, kateri so bili pognani iz svoje lastnine po osišču. V istem času pa so Rusi uničili : 88 aeroplanov, 118 trnkov, 122 topov, 291 možnarjev, 787 strojnic, 570 trnkov, ki so peljali vojaštvo in mumicijo, 34< motornih koles, 432 železniških voz in 20 skladišč z raznimi zalogami. Na Kavkazu opisujejo poročila nemško umikanje kot divji beg-, pri Stalingradu pa so Rusi z vso silo naibijali Nemce. Rusi so zavzeli važni Mamagev hrib izven Stalingrada. Londonski listi prinašajo na prvi strani z velikimi črkami poročila, da je na ruski fronti 500,000 .Nemcev na begu. — '4 Eivening Standa rd' * prinaša stockholmsko poročilo, ki pravi, da je Hiltler rakaizal braniti ''zajpadno od Rostova." Rus&o časopisje pravi, da so ruske zmage na Kavkazu največjega pomena. Uvodni članki Wilkes-Barre, Pa., 6. jan. — Na polju trdega premoga je vstala odprta revolta proti John L. Lewisu in njegovim po-bočnikom, ki so ob priliki konvencije v Cincinnati odglaso-vali za 50% povišanje unijvkih prispevkov. Revolta se je za vršil a v obliki protestne stavke, katera je zaprla 8 obratov na polju trdega premoga. - Kosik, predsednik prvega disitrikta in uni j ski ter rudniki odbori Okušajo doseči, da bi se doseglo kak sporazum. John Lewis pa je popolnoma tiho, medtem pa leži premog potreben vojni in industriji in iza druge potrebe nedotaknjen pod zemljo. Malo stavk v važnih industrijah v novembru War Labor Board je naznanil, da je bilo v mesecu novembra, p. 1. izgubljenega manj kot 3 stoti nike enega odstotka delovnega časa v splošnem pregledu. Delegacija predstavnikov angleških delavskih unij na poti v Ameriko Pet voditel jev Kongresa strokovnih unij v Angliji, je na poti v Ameriko, da se tu sestane-jo z iasvrsevalnim odborom organizacije AFL dne 16. janua-ja. Z delegacijo pride tudi Sir "Walter Citrine, ki je tajnik britskega Kongresa strokovnih unij. Nova kongresnica v Washingtonu pravijo, da so se vsled teh zmag razpršile Hitlerjeve sanje, da bo zavzel ves Kavka« in njegova bogata petrolejka polja. 4'Pravda" pravi, da so se pri zavzetju Prohladnenskega in Moadolka najbolj odlikovali doneski Kozaki. Severno od že-meli Nemci, ko »o se umaknili i leznice so razbili nemško levo iz Prohladnenskega oib železnici. ki pelje od Rostova do Kaspijskega jezera. Samo na tej fronti je bil vojni plen v petih dneh nesledmji: 56 tankov, 27 aeroplanov, 429 strojnic, 267 možnarjev, 1016 protitančnih (pušk. 10,000 avtomatičnih pušk 15,770 pušk, natf 3,000,000 nabojev, nad 20 milj ono v nabojev za puške, 500 tusoč zračnih bornih, 83 radio posta j, 239 trnkov z živežem, 3217 konj, 4400 voz i zalogami, 18 lokomotiv in 400 železniških voz. krilo, v sredino pa je vdarila infamterija in z naskokom vzela mesti. "Kozaki vedno, kadar napada jo. pridrvijo do glavne utrjen* črte, tam raasrahajo, nato pa naskočijo utr^dbe. Nato zopet za jahajo svoje konje in drve za bežečhn sovražnikom, ki ga nato pobijajo s sabljami. "Rdeča zvezda" pravi, da so se bili boji za Cimlijanskajo, sredi poti med Rostovom in StalanigTadbm, dva dni. Slednjič je bilo me^to obkoljeno in polbita cela nemška posadka. RUSKA CERKEV IZJAVILA, DA JE ZVESTA RUSIJI London. — Ortodoksni patrijarhat v MoskVi je izdal bogato ilustrirano knjigo pod naslovom: 4'Ruska ortodoksna cerkev je zvesta svoji domovini." V tej knjigi je poudarjeno dejstvo, da je ruska cerkev blagoslovila rdečo armado. Kakor pravi londonsko poročilo, vključuje knjiga članke metropolita Sergeja za Moskvo in Kolonmo, dalje patrijarha Alekseja iz Kujbiševa rn metropolita Serireja za Gorki in Arzaanass. Vsi trije visoki dostojanstveniki ruske cerkve v fJvoffilh spiisih žigosajo in obsojajo ortodokisno duhovščino v Pragi in Berlinu, ker ta koo-perira s Hitlerjem. Članki izjavljajo, da vera v Rusiji ni zatirana, ter da je cerkev neodvisna, ker jo vlada ne podpira. Vera, pišejo prelatje, je v Rusiji zadeva interesa, posameznika in radi tega se cerkev ne meša v politiko, pač pa se To bo prvi sestanek Anglo-ameriškega delavskega odibora, kateremu pa ne pripada organizacija CIO in ne organizacija ameriških železničarjev. Brit-sika delegacija bo prinesla p seboj načrt za Strokovni unij-ski odbor adrnzenih narodov, kateri bi vljučeval tudi sovjetske delavske organizacije. Stališče AFL je bilo še pred nedolgo to, da se ne pridruži nolbenemu odboru, v katerean bi sodeloval tudi Sovjet. .--—;—4--- Dekle, ki je ubila očeta, oproščena Hackensack,-5. jan. — Laura Matriss, 17 let stara dijakinja višje šole, ki je do smrti zalbodla svojega očeta, ko je ta hotel v prepiru zadaviti svojo ženo, dekletovo mater, je bila po poroti oproščena vsake krivde umora. Porota se jc posvetovala približno eno uro iai izjavila, da noče obsoditi dekleta. Sodniku Wdberju je bila izročena razsodba porote, ki je 'bila, da je deklica branila svoje mater m zato ni kriva umora in ne more biti sojena. Družinska tragedija, ki je dokončala s smrtjo očeta mlade dijakinje, se je završila dne 27. dec. p. I., ko se je mož, ki je bil nastavljen za točaja v neki pivnici, vrnil domov in pričel duš iti svojo ženo, kateri je hotel najprej iztrgati jezik, kar mu je dc&le pvj>rečila s tem, da mu je zabodla nož v hrbet. Ernie Pyle poroča iz Afrike Ernie Pyle, znani poročevalec Scripps-Howard časopisja, ki je poznan, kot zelo realističen opazovalec dogodkov, se nahaja sedaj v Severni Afriki, odkoder je poslal nekaj trdih dejstev o tamošnjem položaju. Ljudje doma. pravi Pyle, bi morali tri stvari vedeti: 1. Da bo riba bo še huda. 2. Da FVancozi so bistveno z nami, toda proti nam pa je čudno nelogična plast med njimi. 3. Da naša bistvena politika ali stališče je še zmirom oprijemanje kač med narni s svilnatimi rokavicami. Njegov zaključek je, da smo še vedno apizarji. VELIK POŽAR V BOSTONU drži strogo na svojem verskem polju. Moskva. — Vsi sovjetski listi so te dni prinesli na prvih straneh ponodlbo Ruske orto-dolasne cerkve, da prične zbirati sklad za izdelavo tankov za rdečo armado. Ta ponudba je bila naslovljena na premierja Stalina, ki jo je tudi sprejel. Serge j, metropolitan za Moskvo, je poslal ponudbo v Kremlin, katerega je obenem olbvestil, da je on pozval vso duhovščino in "vse vernike, da prispevajo v sklad za izdelavo ene kolone tankov, katera naj bi se potem imenovala "Dmitri Donskoyeva'' kolona, po prin- Eksplozija ubila 8 oseb Massena, N. Y. — Osem moških, sedem od katerih je bilo uposljenih na nočnem delu, je ; našlo smrt v eksploziji in o-gnju, ki je uničil majhno restavracijo m gasolinsko postajo v (bližini Mlasseme, v severnem delu države New York. •— Ena oseba je bila ranjena. i cu istega imena, ki je v srednjem veku premagal Tartare in bil pozneje povzdignjen v sve-| tnika." t Jožef Stalin je dal metropo-! 11 tu naslednji odgovor: 11 Ruski 1 ortodoksni duhovščini in verni- kom s tem izročam moje pozdrave in zahvalo Rdeče armade." Požar, ki je nastal v Sallingerjevi department trgovini v Bostonu, je ogrožal, da se razširi na ves trgovski del do-ionjega mesta. — Predno je bil požar pod kontrolo, je bilo ranjenih 34 obrežnih stražnikov in osem gasilcav, Li so gasili požar. — Škodo cenijo na $1,000,000. — Petim alar mom se je odzvalo 600 gasilcev. — bolj zagovarjati in podpirati v kongresu. Kogresnica je med drugim dejala, da bi rada pris'a v kongresni odbor za vnanje zadeve, ker je v tem najbolj podkovana, kakor je dejala. Rumunija razpustila vse verske sekte Bern, Švica. — Rnnranska v'ada je izdala dekret, no katerem so bile razveljavljene vse verske «ektp in njih imetje je bilo podržavljeno. Dekret naglaša. da so bile vnr=ke sekte odvistie od zunanjih dežel, ter so imele doktrine, katere v nasprotju z ru-mun.sk« ideologijo. INVESTIRAJTE V AMERIKO kipimte EXITED STATES war SAVINGS BONDS in STAMPS AFL pomaga financirati vtihotapljanje delavcev v svobodno Kitajsko Da se omogoči polno obratovanje vojne industrije na Kitajskem, so delavske unije v New Yorkn in v Zdr. državah sploh, pod direkcijo Matthew jWolla, podpredsednika AFL., I financirale vtihotapljanje izurjenih kitajskih delavcev iz Sanghaja in drugih po Japoncih zasedenih delov dežele v svolbodno Kitajsko, i Tajne poti, po katerih pride-I jo delavci na ozemlje svobodne j Kitajske, se najdejo sproti s j pomočjo Kitajske delavske a-• sociacije, katera je, kakor A. F. of L., pridružena, Mednarodni federaciji strokovnih u-nij. Podpredsednik Woll je rekel. da se iz ameriškega sklada p^ačirie za vzdrževanje 100 prevoznih kamtin, katere skrbijo, da dobe delavci v oddaljenih in o?amh'enih krajih vojne produkcije vsak dan toplo hrano. Do?r1ai «e je pri«nevalo v to svrho že č«z ^60.000 in za Ki-i ta.^ki relief so pr"hff)?vnle a-: meriške unije že milijone do-| larjev. Sin Will Rogersa v Kongresu Wa«hino-; meniku. ki je postavljen blizu i vhoda kongresne Zbornice, in Časnikarji so zapihali, da mu je oče najbrž ponovil to, kar je vedno rad dejal tndi druarim. ko i je živel, namreč, "Vse kar vem j je to, kar črtam." deklaracija izvedljiva ali uveljavljena v notranjosti Nemči-1 i je same, še ni določeno. Ljudem nevtralnih dežel je v izjavi naanignjeno, naj se pazijo, ko kupujejo obevznice, ter raz^ie druge vrednote in bogastvo, ki je bilo morda naropa-1 no ali zaseženo v kaki zasedeni j . deželii, ter prepeljano v nev-1 i tralno deželo v svrho prodaje, j : Te vr^te blago in vrednote bo treba, ko bo osišee poraženo, vrniti. Besedilo izjave na 2. strani. Izjava, katero je obelodanil državni department, je podpisana tudi po Sovjet ih tn izrecno navaja, da je v '4lastninskih pravicah" vključeno vse imetje ki je bilo pregnancem in drugim vzeto s silo, direktnim ropom ali pa potom sleparskih in prisilnih legalnih pogodb, katere so morali lastniki podpisati, ker se jim je grozilo z mučenjem, smrtjo, itd. Izjava velja za vse, ki so bili v zasedenih deželah oropam f-vojega imetja, pa naj bodo to I židje ali drugi. V koliko bo de- "VVasbinjgton. — Republikan-sfka kongresnica, Clare Bo o the Lace, je dejala ob svojem pri- * hodu v Washington, da je pri-; i š'a v Washington predvsem zato, da pomaga pri izvojeva-nju zmage, ki naj bi bila dobljena kmalu in s čim večjo sposobnostjo in ekonomsko daleko-vidnostjo, ter zato. da bi pomo-gla k temu, da pride v letu 19441 v Belo hišo republikanski pred- f sednik. Luce je bila izvoljena kon-' gresni^o v državi Connecticut Pro.51 o jesen. V privatnem živ-j I jen ju je žona 'bogatega založnika, poznana pa je tudi kot dramaturka in igralka, vsledi česar je z veliko lagodnostjo sprejela vse naloge svojega novega poklica, vključivši nadlež-: nost reporterjev, katerih je pri- i š'o okrog petdeset, da jo po-i vprašajo, kako se počuti, kot kongresnica, ter kaj misli naj-; : . r "GLAS NARODA" — New lark THURSDAY, JANUARY 7,1943 K GLAS NARODA" Owned ud PoNMbed by Blorenlc Pubtlahinf Ocmmy, (A Corporation) Frank Sakaar, Prwlitert; Um« Hude, Treasurer; Joeepb Lupaba, See. ef tbe corporation and addreaaaa at above oCOoera: SM WEST 18th STREET, NEW TORE, M. X. 50th Year "Olaa Naroda" is iaaad every day except Saturdays, Sunday* and Hottdaya. Bubecrlptlou Yearly 98. Advertisement « Za celo leto velja Ust aa Ameriko In Kanado «6.— ; su pol leta »3.— i m Četrt laU |US0- — 2a Nw York aa celo leto |7—; sa pol lata 9&JS0. Za lnoMiuatao aa celo leto 97.—; m pol leta *SJ». "Glas Naroda" lshaja vsaki dan lavaemfl sobot , nedelj in praanlkov. -GLAS NAHODA", tU WEST IStta STREET, Telipli m i: CHelseu t—1M2 NEW YORK. N. 1 BESEDILO IZJAVE O NEZAKONITOSTI PRENOSA IMOVINE IZSILJENE V VOJNEM ČASU JUGOSLOVANSKI KABINET Besedilo izjave je glasom poročila State Departments na-sleJdntfe: " Jutžno Afriška Unija, Ze-dinjene Države Severne Amerike, Avsrfcraiija, Belgija, Kanada, Kina, Čebo<*lovaška republika, Velika Britanija in Severna Irska Sovjetska I&irei-ja, Grčija, Indija, Lukremfour-3ka, Holandska, Nova Zelandija^ Norveška, Pol-js&a, Jugoslavija in Francoski Narodni komite: Izrecno svare vse prizadete, posebno pa osebe v nevtralnih deželah, da bodo z vsemi svojimi silami stremeli za tem, da u-ničijo metode zaiplenitve, ki so jih uvedle vlade, s katerimi se nahajajo v vojnem stanju, deželah in pri narodih, katere so Ibrez povoda napadle in o-ropale. Vlade, ki so podpisale to izjavo in Francoski Narodni Komite, si zato pridržujejo pravico razveljaviti vse preno&e in prodajo imetja in posestnih pravic katerekoli vrste, ki se Kot znano, je Ibdla jugoslovanska vlada v Londonu prejšn ji teden preurejena, pa zdi se nam, da ni do&egla svojega namena. Objavljeno je bilo, da hoče s to premem/bo ojačiti sama sebe, toda izgleda, da hoče samo pomagati generalu Mihajlo-vičn do večje veljave. Mihajlovic je v novem kabinetu siceT doibil malo večji, o-z i roma daljši naslov "minister vojske, mornarice in zračne sile,'* toda ta naslov ne pomeni nič, kajti mornarice in zračne sile Jugoslavija s karo nima in kolikor je ima, je Mihajlovič iz kakega skritega kraja v zasedeni deželi ne more vodi ti- Iz tega je razvidno, da se je pretnemfba v vladi izvedla v edinem namenu, da pokloni čaeti možu. ki je pričel junaško borbo proti vpadnikom. iZaidnje čase pa je Mihajlovic precej izgubil na svojem u-gledn, ker se bori bolj za svojo vlado, v kateri je minister, kot pa za Jugoslavijo. _ , . , našnii časnjfcar&ki konferenci Rečeno je bilo tudi, da je bila vlada nerojena v namenu, da i2jjavil ^ ^ ^^ trdeče, se podelijo mesta moaem bolj po n^ovih poklicnih kot pa po da ima ^dvojvoda Oton Hate-političnih zmožnostih. nahajajo zdaj, ali so se nahajala prej v ozemljih, (ki so bila zasedena ali na drugačen način prišla pod direktno ali in-direktno nadzorstvo vlad, s katerimi so v vojnem stanju, ali imetij, ki so v posetvu, ali so bila prej v posetvn oseb, vključno juridičnih oeeb, z domovinsko pravico na takih ozemljiii. To svarilo velja za vse slučaje, bodisi da so bili ti prenosi ali prodaje izvedene odkrito kot zaplembe ali rop, bodisi da se jim je na zunaj nadel videz legalnih transakcij, vključno onih slučaoev, v (katerih se jim izrecno cla'je zunanjost prostovoljno sklenjenih kupčijskih poslov. Vlade, ki dajejo to >z-avo in FVaocoski Narodni Komite svečano beležijo svojo popolno solidarnost v tej zadevi. (Ta izjava je posebne važnosti za Jugoslavijo, ker eo pri nas morda največ plenili m konfiscirali — saj je bilo iz Slovenije deportiranih več nego 200,000 ljudi, katerim so zaplenili vse premično in nepremično imetje.) iiitiiiiinHcnmuiiiiiiiiauiiiiiiiiiiitam JEKKl^jjQPKIV&KK ta nJem Terealnka Polka Na planinca!«—valček fit*. M ITI In DCQUE8NE UNIVERSITY TAMBURICA — ttr. M 671 Za tea. cenik ln cene plofč aa obrnite na: JOHN MAESICH Inc. MS Weat (M Street. New York V8TANOVLJEN L. 189S ALI BO ZDAJ KONEC OTONOVEOA ZMAGOSLAVJA? New Toafe Times poroča iz "Washingtona poročilo z dne 5. januarja ki provi: — Predsednik Rooeevett je na <*voji današnji ča«nJkar6iki konferenci izjavil, da so govorice, trdeče, da ima nadvojvoda Oton Habsburški v rokah organizacijo bataljona svobodnih Avstrijcev, katerega nabira vojska Zedinjenib držav, zlobne in lažnjive. Predsednik je izjavil, da so se te govorice tako razširile, da jih velja enkrat sa vselej zavrniti. Predsednik Roosevelt je izjavil, da je avstrijski bataljon izključno zadeva War Depart-menita, ki je začel nabirati pre-cej&nje Število takšnih bataljonov, med njimi tndi avstrijskega. Trditev, da kontrolira organizacijo tega bataljona komite pod načelstvom Otona Hab^bnrSkega, je popolnoma neresnična. Dodal je, da so Avstrijci v tej deželi sestavili več komi- Mogooe je tako, mogoče pa tuidi ne. V novi vladi pa so tuli prikrajšani Slovenci, kajti prej sta bila v kabinetu dva slovenska ministra, sedaj pa je samo eden, namreč dr. Miha Krek, li je poleg ministrskega podpredsednika še minister javnih del. Dr. Krek sicer pripada slovenski klerikalni stranki, toda velja aa zelo liberalnega in ga je mogoče smatrati za naj odličnejšega člana jugoslovanskega kabineta. Torej samo eden Slovenec v kabinetu. Srbi se nikakor nočejo učiti od preteklosti, ki jim je jasno pokazala,,da je bila njihova politika proti Slovencem in Hrvatom krivična i« zavožena tako, da ni nikdar bilo med troiraeuakim narodom prave sloge in iskrenega prijate'ljstva. Slovenci »o ve« čas Jugoslavije prenašali ponižanje in zapostavljanje, četudi so bili napram Srbom v kulturi na mnogo višji stopnji. Po raesulu Avstrije so se Slovenci prvi izrekli za skupno jugoslovansko državo s Srbi, kot intelektualci z anal-fabeti, in kot mnogo bolj izobraženi so tudi z glavo pokonci prenašali vse krivice, ki jim jih je delila beograjska vlada. Pa še danes so v zamejni jugoslovanski vladi ljudje, ki i-majo iste politične naeore, kot jih je imel stari Miklavž Pašic, ki nikakor ni hotel imeti Jugoslavije, temveč kraljevino Srbov, Hrvatom in Slovencev. , Ali teb ljudi zgodovina zadnjib štiriindvajset let ni popolnoma noč izučila? Izgleda tako! Zato pa so se tudi Slovenci obrnili od vlade in generala Mihajloviea in sedaj na svojo pest vodijo boj proti nacizmu in fašizmu, ne oziraje se na to, za kaj se bori Mihajlovic. Ko se je general Mihajlovic pojavil na pozorišču kot voditelj četnikov proti Nemcem in Italijanom, tedaj je bil na tega junaka ponosen vsak Jugoslovan — sedaj ne več! Odkar je bil imenovan za vojnega ministra in v sedanji vladi za ministra vojske, mornarice in zračne sile, je izgubil svojo neodvisnost in tudi ugled, ne samo pri Slovencih, temveč tudi med svojimi lastnimi brati Srbi v Ameriki. Primer: v New Yorku je srbsko društvo ''Četniki" premenilo svoje ime, ker je Mihajlovic postal oproda svoje Viade. Da, Slovenci v svoji isobraafei, ki daleč prekaša izobrazbo Srbov, gledajo v širše obzorje; vprli so svoji pogled v Skjvan-stvo in se zanj bore, ne pa asa samo evojo malo, oeko domovino, kateri je bila Jugoslavija pod nadvlado Sxbov — mačeha. Vse ftovanske narode je sedaj prešinil - vseslovenski čut in tega naj bi ae oprijela tudi jugoslovanska zaanejna vlada, kajti tudi srbski narod je v svoji duši sa ujedinenje vseh slovanskih narodov; izjemo delajo eame —« srbski ministri. sa tejev, katerih naloga je, obja-sniti svojim tukajšnjim sodeže-lanom, kaj je a bataljon in kako se mu morejo pridružiti; glede Otona je dleaafl, da misli, da ta mladi mož sodelnje v enem teh komitejev. Predsednik je opozoril na dejstvo, da sta se dva Otonova mlajša brata vpisala v bataljon kot navadna vojaka in izjavil, da bo imel vsak dosojen avstrij ski komite iste možnosti, da podpira akcijo in obveščava svoje sodeirfane o teo organizaciji. —JIC. RAZGLEDNIH Piie Anna P. Krasna Slovenski narodni muzej v Clevelandu š Note j P I AN O -HARMONIKO ali KLAVIR AKEEZBtt OE tfMUNO jj rutic or mx>aauM (Cvetni ena) S SLOVENSKI FANTJE VSE BUM PBUUaiA_ g eu jezeru IPtU_3 OHIO VALLEZ SILVIA POUCA ...... ' I TAM NA VETNI OBEDI I EARIBOB WALTZ_ jj SPA VAJ MILKA MOJA OEPHAN WALTZ __ j dekle na VRTU 1 OJ. mabiCka. pbpuaj_i RARi>lQA "'••-. • jj MLADI KAPBTACT j OREMO NA ftTAJEBSEO f StajeriS_1 happt polka | gm ma tujem 35 centov komad I _ ***** j VOJA DEKLE JE ftE MLADA ' Pe Me lil—I i_J •injioakni Plaviji. Bolgarska morda misli, da Jugoslavija na zemlje- I vidra ne obstoji več in da je le še «pomin k zgodovine. Toda Jugoslavija še živi in ni mrtva, j Kmalu bo vstala* vse večja in sibnejla nego je bila. VE8T* KOMU * x POMAGATE AKO PRISPEVATE ZA ALI VESTE? Vojni Hranilni Bondi so najvarnejša vrsta prihrankov na svata. Vplivni turški list "Yehi Sa-bab" piše o Albaniji m trdi, da je zasedba te dežele Italijanom le v breme, izvor intrig, težav in neprestanih bojev. Albanija je majhna dežela in tndi v gospodarskem pogledu nima velikega pomena, toda radi tega se ji ne sme odrekati neodvisnosti Taka krivica bi odmevala po vsem balkanskem polotoku in na vseh obalah Sredozemskega morja. Rumun&ko časopisje je polno poosivov, s katerimi se vsepod-boja prebivalstvo k potrpežljivosti in "dneevaieram ravnotež-jo". Bmmim so neeadovoljni, v skrbeh m ne ver jame jo več nikomur. Odkar so *e Ameri-kanci izkrcali v Severni Afriki. m je peeimezem v Bmnuniji se povečal, posebno ker narod »impatazira z nasprotniki osi-šČa. Radio Budimpešta poroča, da je nemfiki načrt repatriaci-je v Bosni živečih Nemcev, ki obsega 20,000 oseb, deloma že izveden. Večina teh Nemcev pripada poljedelskim Uorjem; manjše je število rudarjev in drugih industrijskih delavcev. * Angleški list Daily Sketch poroča o govoricah o neki važni kupčiji med Nemčijo in Bolgarsko, ki je bila baje zaključena v sporazumu z Mussolini-jem. Tramfeakcfja bo v kratkem končno veljavno odobrena na betaniku Eihbentroppa s kraljem Borisom. Ore za prikij učenje raznih • jugoslovanskih krajev v veiho-nlni Macedonaji k Bolgarski, na račun odškodnine za različne bolgarske koncesije na drugih poljih. ■ Boris bo baje poskušal prisiliti Bolgarsko do 'bolj aktivnega sodelovanja v vojni. Kje bodo uporabljali bolgarske čete, ni znano — nikakor ne proti Rtrsiji. * • Rimranski časopis " Universal" pise v zveei z zavezniškimi uspehi v Severni Afriki, da so povzročili "ogromen vtis na moralo in odpor v balkanskih deželah". Vse romunsko easo-piaje vodi veliko kampanjo naperjeno proti izpodkooavann •narodove morale a širjenjem vznemirljivih govoric v javnih lokalih. * V svoji številki od 10. decembra prinaša londonski Thnes dolg članek o nemškem postopanju na Balfcaam. Pisec članka pride do zaključka, da Nemci na Balkanu zasledujejo dvojen cili. in 9ioer: prvič, oimfooltj pospešiti zidanje utrjenih postojank vzdolž morske obale in na važnejših prelazih v planinskih krajih, a drugič, zatrranje in strahovamje prebivalstva, na katero & ozaveznižki us»oehi v Sevemi Afriki in na ruskih bo-jiSičib napravili globok in s'^en v4ls. V pogledu Sibiie trdi Times, da Nemci z mrzlK^o nenvwnof?tio skušati o zadašiti Mibkjkvvičev pokret še pred nastopom spomladi. . . .Nadaljevanje Ker vidim, da imam opisanih še par zastav, naj novem, da je v muzeju bandero Štajerskega katoliškega podpornega društva — na eni strani je avstrijski orel, nat drugi sv. Srce Jezusovo. Dalje je tam zastava na kateri je pisano: Avstrijan-ska sdovensko bolniška podporna družba — Frontenac, Kan. Nekdo je rekel, da ta podporna družba še obstoja. Zastava društva "Primož Trubar" iz leta 1904, Slov. narodne podporne jednote je tudi v muzeju in mendia bila kupljena v Ker-žetovi trgovini regalij, zastav, itd. RegaKje spadajo k zastaram, društvo zapisali, naj bo toliko in toliko 4'nog" dolga in toliko in toliko 4' nog" široka — seveda noga' je na vsak način mo-ratla biti prej, kot čevlj, i« ko so naši društveniki pravilno zapopadli ameriško mero. se jim je pa Čevelj spremenil v "«uh". V tem ozira torej v splošnem res nismo nič napredovali od leta 1882. V muzeju sem videla dve a-meriški zastavi iz čaeov, ko že ni (bilo 48 držav v uniji, ampak le 42 in 45 — naši rojaki so bili toyej še v tistih časih pa-trijotični za Ameriko in eo si nabavali lepe ameriške za&t&ve. Zelo lična in umetniško izdelana je lesena pahljača, izrezljana iz mehkega kosai lesa. I-zaito naj opišem nekoliko še te. ^^ Slovenca, ki je to napra- So to vsake vrste trakovi & lične reči, ki so si jib nabavila razna društva za prilike po-vork, pogTebov, itd. Mene so uagbolj zanimale maršalske palice, sablje, avstrijske uniforme in podobno, ker v tem so je naš človek postavljal m'o» koliko v časih, ko smo še pripadali sta- vil nisem opazila označenega. Neki Anton Cerk je izrezljal verigo iz lesa. Da imamo med Slovenci precej talentov za rezbarijo in slič-no umetnost pokažejo razni predmeti, ki jih je CDaEiti po o-marah in katere bi človek s ponosom postavil na kak viden ri Avstri ji in ni bfta slovenska zavest med vsemi plastmi slovenskega naroda tako razvita, kot pozneje, kar je bilo sipričo razmer razumljivo. Zaradi tistih avstrijskih uniform m parad je bUo v prejšnjih letih včaisih veliko špikairija in nabavljanja, toda je vse minilo in stvar je lepo spravljena v muzeju, da temu in onemu obiskovalcu obudi spomine na razne plati našega žrvlje^ija in mi-51 if>n v AimAriln. prostor doma v hiši. Med temi sem opazila par leipflh kosov, ki jih je izdelal in poslal v muzej rtatš dopisnik iz Pitt?bnrgha. Dvajset let potrpežljivega dela predstavlja zbirka v miniaturi iz lesa umetno izdelanega slovenskega kmečkeera orodja in lesene posode, itd. Te stvari je izdelal in mrrzeju rn-sodil rojak Frank Troha. Pri teh ljubkih koščkih sem se kar večkrat ustavila, da vidim, če šljenja v Ameriki. Spravljen v omami je tudi zapisnik prvega slovenskega draživa v Gatametu,- Mich. To podporno dru§fcvo je bilo ustanovljeno leta 1882. Da so imeli nboei odborniki probleme z angleščino je razvidno iiz tega, ker so, ko so naročali zastavo za VSI ne moremo iti na bojiiče se vojskovati proti sovražnika osebna svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAS BOMBE in ZNAMKE redno. Slikar Hinko Smrekar ustreljen kot talec Profesor dr. Fur lan je prejel te dni poročilo iz domovine, da so Italijani ustrelili kot talca znanec slovenskega slikarja, Hinko Sfcmrekarja. Poročilo pravi, da je bil Hinko Smrekar bolan, da ni mogel niti stati pokonci, pa vendar so ga ustreiKTi. Pokojnik je bil zelo zaveden Slovenec in je bil radi tega pre-gaaijan in zaprt že v prvi svetovni vojni. —JTC. '^vi^i^^S^ f tMUu prijetno toplot« s P«fcu ExpeUerjnn — {udovitka ——Nad U --■l-l UaMne jii PAIN.EXPELLER DELO DOBE BLOKARJI in delavci pri hi darvliaiih strojih na moških slamaOnh. Dolga sezona, stal- no delo. Vpraiajte pri? BOLIVIAN HAT OO. 663 BROADWAY NEW YORK CITY 1—5, 6, 7. KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf All Nations RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo ^ mmm t - • v ^"Knjiga jc trdo vezana in ima 82 f stranica Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebne ▼ navadi Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo sa kunaaje in se hočejo v njem čimbolj isveibati in izpopolniti pri^^: KNJIGARNI SLOVEN1C PUBLISHING CO 116 West 18th Street New York, F T je tam vse, kar sem kedaj videla ali rabila rkwna na kmetih m izsjleda, da je vljnčeno približno vse od Iburkeli do -ajoli-de in brent za erozdie. ter lesenih senenih vil, grabelj, itd. Naše slovenske farme so re-preizentirane s sršenovim gne-adom, ki je prišlo menda iz neke slovenske farme v državi Ohio in zares izredno veliko in lično zgrajeno. Denarja se v muzeju tudi ne manjka — stari avstrijski bankovci. srelbrn jaki in drug podoben denar leži za steklom in povrh vsega ima muzej tudi ček iz lesa oziroma brezovega 1 ubada. — Američani radi rečejo, <}a m kaka stvar vredno lese-uesra niklja in tudi Bus=i imajo »aljšv izraz o vrednoti lesene kopejke. toda Slovenci ge spa Dostavimo z lesenim čekom, katerega je ameriška banka izplačala Štefanu Staniču, 30. maja. 1941. Pa nai še kdo reče. da. n*=mo iznajdljivi in zanimivi ljudje — Če ni panirja pri rokah, pa napišemo ček na kos les a! DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK Izšla je nova knjižica U daje poljudna nrodOa. Ink« ameriški državljan. Pole« rpralanj, ki jlfc naradae sodniki stavijo pri izpitu sa dr-favyanjitTQ, vsebuje kajlilca Be ▼ IL delu nekaj vainlb letnic la zgodoTise Zedlnjenlh držav, t III. deta pod nadevom Rano, pa Pro«las neodvlnoetl, Ustara Zedl-njenlh držav, Liaeelno* govor v Gettysburgu. Predsedniki Zedinjenib driav ln Poedlne države. Cena knjtžfd j« samo 50 centov. ln ae dobi prt: 8WTWIC PCBUfflING Oft US Wert ista St, Nm lark FESTIVAL ZDRUŽENIH V NEW Vsi Slovenci in Jugoslovani v New Yorku in okolici so vabljeni, da se udeleže velikega Festivala, katerega prirejajo Združena Slovenska Društva v New Yorku. v nedeljo 17. januarja, 1943, v znani Arlington Haldi, na 23 St. Mark« Place, New York City. Začetek programa oft> treh popoldne, Vstopnina je 50c. Cisti dobiček bo šel v začetku sklad za oervoiboje-nje naših jugoslovanskih manjšin. Program Festivala bo bogat, ter bo vključeval petje aborcrv, posameznih solistov, umetni ples, katerega bo izvajala mala Josephine Pe«helo govorila o .potrebi našega delovanja za osvoboditev Pri-morja in naših manjšin soloh. Ker narodne na«e povadigne-jo prazničnost vsake priredbe, »o nftprošeni vsi oni, ki imajo svoje narodne noše. da jih oft>V-čejo ta dan. Zelo bi nas veselilo. če bi videli na tej priredbi tudi nekaj dmgih jugoslovanskih noš poleg naiših slovenskih. Nadejamo se, da nam bo v tem ustreženo, saj slovenske narodne no§e vidimo cesto na juiroslovanakih orireditvaih. Ni potrebno še posebej poudarjati. da bo po programu i-grala izvrstna godba za ples in bo tudi dobro preskrbljeno za prigrizek in pijačo. Naša Združena slovenska društva, ki vključujejo podporna in kulturna društva, so nar pravila važen in zgodovinsko potreben korak, ko «o sklenila. da fpriredie velik Festival v prilog osvotoojenja naših manjšin. Mi vsi vemo, da ako naše manjšine ne bodo rešene zaeno s Slovenijo, ki je bila del Jugoslavije, tedaj zanje pravzaprav ni več rešitve in srce bo težilo vsakega Slovenca, ter Ju-goslovana sploh, če bomo po tej vojni morali reči o naši odsekani narodni veji, da je za nas mrtva . . . prodana tujcem za vedno. Naša dol&noet je, vabljeni na veselico, kjer se nam bo nwdil leip duševni užitek in ples, itd. — oni tamkaj tvegajo z vsakim korakom Ln z vsakim dejanjem za osvobojeroje svoje življenje m pa možnost, da bo švignil zdaj ipa zdaj v zrak plamen, ki bo vpelil mirno vas in pognal nesrečne prebivalce v koncentracijska taborišča m pred strojnice in puške. Viivimo se v stanje našega nesrečnega naroda in pridimo skupaj v velikem Številu 17. ja iruarja, da nam ne bo ve«t v doglednem ča&n očitala, da smo pozabili na tefiko nsodo onih, 4'tisočkrat ti»oč t prokkistvn tonečih. titsdčkrat ti»oč % žoU čem po jenih . . o katerih je pisarlo ob priliki usmrčenja ba-zovi£kih fantov celo angleško časopisje, da *o wtreli. ki so predrli hrbte teb mnčenikov predrli tudi skozi srce evrop- SLO VENSKIH DRUŽTrV YORKU : . ske kulture. Dtanes vidimo, da je to resnica, zakaj boj proti fašizmu ee je začel v zasužnjenih krajih, danes se mora proti n jemo bo riti ves svet ki ta »vet, ki prom, da morajo«v*i narodi dobiti svobodo in demokracijo; naj sli& naš glae in vidi našo voljo, ki zahteva pravično o-svobojenje naših jragoelovan,-skih manjšin. Resolucija, ki bo s tega Festivala poslana našemu predsedniku in državnemu. d«partnw?utu, naj bo podprta po velik ost evilnem zastopstvu naroda, katerega voljo in željo ter zahtevo bo izražala. Amna P. Krasma, tajnica. New York Citv. Pogreša Petra Zgago Ker mi I>o za "Glas Naroda" potekla moja naročnina, Vam pošiljam, money order znesek $3 za nadaJjnih šest mesecev. Obenem pa želim srečno in veselo novo leto 1Q42 vsem bralcem "Glas Naroda" po širni Ameriki in v Kanadi. Žal mi je in mislim sif da je tudi drugim, ki smo Petra Zgago iz/jubili v našem listu, toraj ohranimo ga v spominu m naj mu bo rahla ameriška zcanlja. Pred njim je pisal Mike Cigara isto kolono, Ln je tudi kakšno okroglo zapisal. Sedai je pa isto mesto vzela Anna Krasna, ki tudi lepo piše. Upam pa. da bo tudi ona včaisih zatplsala kakšno poskočno, četudi so bolj slabe razmere. Pocsdrav vsem! Joe Zakrajšek, Creighton MTrne, Ont. Kanada- NAŠA POT Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — TJNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno Dasi je sloga ena največjih potreb med našim ljudstvom in • mora vsak delovati na to, da se' jo doseže čim več, vendar pa umetna ga ali prisiljena sloga, ki ne prihaja Iz srca, ni sloga v pravem ^pomenu besede. Potreba in vseerploiwaa toleranca in priznanje pravice izraža-! nja čustev tvojemu bližnjemu, ki meri n» konstruktivno kritiziranje, ni prav nič druge ara kot dobro delo v prid stvari, ki je kritik zainteresiran vanjo. Ravno tako prosto izražanje v časopisih ne škoduje, če se namenoma ne zoiperstavlja stvari in rafbi časopis za ubijanje iste. za kar se vedno lahko dobi način, če ga eden hdče iskati. Tu v Ameriki smo navajeni prostega izražanja in vlada wče v tem izražanju snovi za korektive, umevno pa je, da se tukaj rabi prostost govora za naskoke na vlado od strani, ki so ji nasprotne, kljub temn pa vlada pusti vse to v miru rr pusti vse sknpaj v preudarek javnosti, katera ima precej dober nos in se je že pripetilo, da se je javnost zelo maščevala potem, ko ji je prišlo na um da jo nekdo hoče potegniti zr nos. Po mojem mnenju je vlaid^ (kar se tiče inozemskega časo pisja) več na tem, da izve čisto resnico o ljudeh, za katere se zanima, kot pa da bi dobila potvorjeno resnico in kar pa je več. je pa to, da smo taki, kot vlada in Amerrka od nas pr;-čakuje. da bomo. Poskusimo biti vredni zaTmanja, ki ara naš mali narodiČ uživa v tej deželi in smo lahko prepričani, da nas ne bo pozabila ob kritičnem trenotku. Te "dni (bo prišel v Washington novi kongres, kateresra smo izvoHM preteklega novembra in čaka ga težka naloga. Kakšen bo. nam bo pokazali bodočnost. Eno je gotovo, oblegan bo od vseh strani z raznimi zahtevami; za odpravo tega in za ocipravo onega, kar se ne doT>a-da posameznikom in skupinam, bodo poskusili iztrebiti na vse načine. Ko je bil izvoljen Spangler za voditelja republikanske stranke, so ga časnikar- 4 4 - letno preiskušnjo ameriška bratska zveza s: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY, MINNESOTA KI IMA 26,000 ČLANOV IN TRI MILJONE DOLARJEV PREMOŽENJA Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni nesrečam in smrti Ako je društvo A3.Z. ▼ vaši nase)* bini, vprašajte krajevnega tajnika sa pojasnila, če ne, pišite na glavni nrsd, Ely, Minnesota. ji vprašali, kaj je njegov cilj za bodočnost; je rekel, da on nima nobenih drugih načrtov, kot ddbiti dovolj glasov za republikance, -da iztrefci Newl deal" iz Wasbingtona in Amerike. Mož je odkrit in je kar; lepo povedal svoje misli. Kaj, pa to pomeni za delavstvo? Dve stvari, ki sta obe zelo v ospredju — socijahte pridobitve, ki so jim trn v peti in obmetavanje s komunisti vsakega, ki se bo drznil blekniti kakšno proti njim. Velemestno časopisje, okrog katerega se drži milione in mil ione dolar jev, bo vpe to podprlo in, bo krik. da bo jo j. Za na-s ne bo važnejše naloge, kot gledati, kaj naš poslanec in nas senator počneta v Washingtonn, zato, ker, kakor veste, so vsako leto volitve. sicer ne za vse. toda za nekaj pa vsako leto in takrat je pa čas, da volilec govori. Mi mali liudje ne smemo biti zaizi-j bani v smanec pravičnert, ne to leto. V kon-srre- je prišlo dosti novincev, ki smatrajo, da sr> iz vo lien i zato. da podero. kar »e t»\> v toliko težavo pridobljenem. Lahko «e da mesto prildbitve bolnitSkeerff zavarovanja. ki .ie tako potrebno, izanbrmo mosroče delavsko po-*tsvo. pod prevezo, da je vo.i-n* čas. lclTt#» temu, d« vsak delavec rad prime za delo po uri in da se damp's po mnoirib *n-diTstrijah dela več kot štirde-e'et nr. Prav po^eb^o V to tukaj v New Yorku. TTre jiim nww» trAo Pri srcu. pa?5 rm j?m je pTača in pol za nadurno delo. Le težko si človek preplavlja, kako bodo pogledali fante, ko pridejo domov, če se jim posreči odpraviti postave, ki so bile sprejete v prid delavstvu in kaj jim bodo rekli. Ali bo nekako takole: fantje med tem koj ste biii vi zunaj, ko ste &e bori-1 li po vsem božjem svetu, smo i mi tukaj dorr a prešli do zaključka. da tiste postave, ki so bile sprejete, niso btfe za nas. zato smo tako uredili, da so bile odpravljene. Saj veste, da je to ibilo sipre jeto samo za ča s depresije m nezaposter.oPti in danes pa deoresiie ni in tudi nezaposlenost je šla. Pes je. da vas je par miljonov tukaj, ki ste se vrnili z bojišča za svobo-i do in prostost in zmagali ste,{ adaj ste prosti in greste kot| taki svobodno domov rn imate vso prostost, da greste jutri v tovarne. kjer ee delajo in -si po-iščete dela. Če ne gre tako s?lod-ko, pa prrmite za malo manj in asiodrinite one. ki so delali ako-' zi vojno im tako se stvar reši, ker vi ste «e (borili, medtenj. ko so oni samo delal$ dcmai in bili p^ani čas !n pol za nadurfto delo. drvijo, wnfin je naša. prostost pa vaša! Kaj pa že-' lodec reče. o tem pojtepe dru-eam ra2jnravljat. ker take zadeve so izven našega polja. In če pa vojak, ki se bo vrnil, ne bo zadovoljen s sklepom. se mu pa obesi pečat in kar čez noč lahko postane capin in eden najbolj nevarnih prekucuhov. Po zadnji vojni je to držalo; vo sedanji pa skoro gotovo ne bo, kajti pečatov ,ie svet sit do grla in bo skoro' gotovo rajši pogledal za resni-eo. Neki newyor^ki časopis se že trudi skoro leto dni, ^ ^ obesil predsedniku na vrat napi3 za četrti termin, na vse načine se zvija in išče potov, da prinese ljudem to domnevo in jo ®arfl>a dosti globoko pod kožo. Vse pritiklme nosi na dan. vse mogoče osebnosti tlači v stik ir ugotavlja, da če on ne bo. si bo pa izibral takega, ki m« bo se naprej lahko diktiral. Seveda za vsem tem je skrbno začrtan naort, da .se vsi vrže fin-mnji m se vse okrog predsednika počasi zamori in ee koneč- MISLI V NOVEM LETU Chisholm, Minn. Božični prazniki so za nami. Letos so bili vse boflj žalostni, ker nas more težke skrbi tel grozne vojne, saj ima povprečno ekoro vsaka družina kakega sina ali drugega člana v vojni. Sedaj je šlo iz naše na-seJbine čez osemsto fantov k vojakom.! Ta mesec bodo pa poklicani o-1 ženjeni brez otrok. Tudi teh je precejšnje število, tako da bo-demo ostali samo starejši ljudje in otroci doma. Sedaj smo nastopili leto 1943. Norvo leto sano čakali v načem tavern in smo vsi želeli en drugemu srečno novo leto, predSnsem pa, da bi bi\> konec vojne v tem letu in da bi se, vrnili naši sinovi zdravi domov.' iZima je tudi nastopila. Danes je tukaj 20 stopinj pod nič-lo. | Sedaj se hočem pa tem potom zahvaliti vsem prijateliem štTom Združenih držav in Kanade za lepe 'božične pozdrave v oibliki prelepih božičnih razglednic in poselbno se moram še zahvaliti moji prijateljici Antonija Jevnik v CVveland za precepi dar. ki ga je poslala po M¥s. Jennie Zcfoec, ko se je omenjena mudila tam zadnji mesec na Slovenskem kongresu.. Mrs. Antomja Jevnik je tudi naročnica "Glasa Naroda'* in to J i večkrat kaj napiše za G.; X. Torej še enkrat hvala ti j Antoni in! Prosim vse rojake, da večkrat kaj pišejo v G. N., posebno srtdai v zimskem času, kajti demisi delajo list zanimiv. — Vvnk rad zna. kaj se godi po drusrih naselbinah. Rada bi znara. kaj se je pripetilo našemu Jožf-tu Z^encu. da se nič ne oe*asi. tudi čitnm John Bnkovinskijeve dopise, po'-efcno me na zanima razgled-nik, ki °ra urejuje Mrs. Ana Krasna, ker ^sm se popolnoma st rini am z njenim ptsaniem in rada !bi se Wa j oseibno spoznala ž nio. Moffoče jo bo kater ikra t pot orine-da v našo severno Minne=o+o in me bo veselilo, da me cibišče. Sedan pa ©e naj tukaj omenim. da. ako kateri naročnfk želi dbnoviti naročnino rz H;b-Wn-ga, lahko to stori pri na«, ker sem doma vsaki dan. Naslov Park Tavern, Chisholm. Sed«5 pa poadTavim vse či-tatelje Glas Naroda. Frances Lukanich. JUGOSLOVANSKI POMOŽNI ODBOR V AMERIKI SLOVENSKA SEKCIJA Glavni uradniki: Zastopa Predsednik; Vincent Calnkar, 2B59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111 SNPJ Podpredsednica: Josephine Erjov«, 527 N. Chicago St., Joliet, III SŽZ Tajnik: Joseph Zalar. 351 N. Chicago St., Jo'let, Illinois KSKJ Blagajnik: Leo Jurjovet. 1840 W. 22nd Place, Chicago. Illinois ZHZ Nadzorniki: John Gornik, 0403 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio SDZ John Erroene. 730 W. National Ave.. Milwaukee. Wise. 8PZS Frank J. Wedlc. 301 Lline Street, Joliet, Illinois DSL> Josephinr- Zakrajšek, 7603 Cornelia Ave.. Clevelan«], Ohio I»8 Charlie Bcuevol, 1G007 Hoi lines Ave., Cleveland. Ohio 8MZ Direktor puhUcltete: Janko N. Eogelj, «208 Schade Ave., Cleveland, O. ABZ LOKALNI ODBORI JPO, SS. Lokalni odbor St. 1, Joliet, IIL — POZIV SLOVENSKIH DRUŠTVOM Združena Slovenska Društva v New Yorku obdržujejo seje vsak prvi petek v mesecu ▼ Slovenskem Domu v Brooklynu. ČJe vaše društvo še ni pridruženo, pridružite se! Odbor. Predsednik Jew. Zalar, 351-3 N» Chicago St.; tajnik; John Adamlch, 112okalnl odbor fit. 19, Asoen. Colo. — Pr«ls-Hlnlk: John Lovsbln, Box 232. Aspen, Colo. likalni odbor fit. 20. Pueblo, Colo. — Predsednik: John Germ. 817 E. C St.: tajnik: Frank Pechnik, 1232 Eller Ave. in blagajnik: Frank Brajda, R. 1, Box i Loka'ni odbor fit. SI, Denver. Colo. —■ Prwlsednik: Anthony Jersln, 4825 Washimrtnn St.: tajnik: Frank Okoren. 4759 Pearl St. In blagajnik: Geo. Pavlakovich, 4573 Pear! St. (»kalni odbor fit Ia Salle. HI. — Predsednik: Leo Zevnlk, Lincoln Ave.; tajnik; Frank KohHsek, Garfield Ave. Likalni odbor fit. 23, Johnstown, Predsednik: Andrew Vidrich, TOO Forest Ave.: tajnik: John Lancerholc. Jr.. 516 Linden Ave. in blagajnik obenem. Txtka'nl odbor fit. 24 Trinidad. Colo. Predsednik: Math Karclch, 1011 Lincoln Ave.: tajnik: John LIpec. P. O. Box 26. Bon Carbo; Colo, in blagajnik: Frank Tomagin, 1802 Linden Ave. Lokalni odbor fit. 25, Claridge. Pa. — Tajnik: Jurij Previc. White Valley, Pa- ZVESTA NAROČNICA Cenjeni urednik^ Tukaj Vara pošljem 3 dolarje za naročnino za "Glas Naroda", katera mi poteče 1.10.43. Ker ga rada prefoirain, ga rada tndi plačam. In je tndi moj najboljši prijatelj. Vam nrednrfeom in vsem dopisovalcem želim srečno in veselo Novo leto, "Glasu Narodu" pa veliko novih naročnikov. L Z. Fairport no njega vrže volkovom in državni voz pripelje nazaj na stari tir in se vs»e lepo po stari navadi skribi in izkorišča brez ozira na posameznika, ki že sedaj pri vsej prosperiteti komaj diha. Res je, da nekateri zaslužijo lep denar, pa je tudi res, da g& -bodo krvavo potrebovali, ko pride čas, da se industrije preurede in bodo morali čakati za zaposlenje. Pazimo na kongTes m ne izgubimo glave, ter podpira jmo take, ki bodo stopili v boj za naše pravice. kadar bodo rabili pomoč v ob7iki karte ali pisma, da se ga moralno podpre. Ignac Mufiieh. SPOROČILO PO RDEČEM KRIŽU Nek rojak, ki živi v Kanadi in ki je doma blizu Krškega na Dolenjskem, je potom mednarodnega Rdečega križa preje1 sporočilo, da se nahaja njegova družina v Šleziji. Poročilo, ki je pisano v nemščini, se glasi v prestavi: "Vaša družina je zdrava: nahaja se Volksdeutpche Mit-teTstelle Umsiedkmrfrsla.srer 100 Haynau, Šlezija, Nemčija. Rupert Bngle^berger Krško ob Savi Vsaka država ima takoimeno-no "kvoto neodvisnosti" za prodajo vojnih bondov. Ali investirate 10% vašega zaslužka ali dohodkov za var-bq bodočnost neodvisnost vale družine f FANTJE ODHAJAJO K vojakom je odšlo že mnogo fantov iz tukajšnje okolice in samo od Pittsburgh. Coal Co. No. 10 jih je šlo 111, kar se že preoj pozna. Med njimi je tudi mnogo Sloveikcev. Mioj sin je sedaj v Kaliforniji in ako mu hoče pisafti kateri član SNPJ., ali kdo drugi, naj piše na naslov: Lt. A. F. Peternel, S55th Engr. Bn., Avru, Marcih Field, CaL Joseph Peternel Library, Pa. ZNIŽANA CENA za koračnico SOLDIERS ON PARADE Ker želi, da m Om bolj razilri ta PIANO HARMONIKO prirejena koračnica "MLADI VOJAKI" Je S|r. Jerry W. Koprivšek uredil z založnikom, da rojaki lahko dob« skladbo po znižani ceni, to je Sedaj 35c Dva komada za 70 ccntov. Naročite lahko tudi pri: Slovenic Publishing Co 2U West 18th St., New I -GLAS NABODA" - N*w ___ THURSDAY, JANUARY 7,1943 "" _ . m -L- i , iaagBggaesgggg«Bg5Ba-s ................— , , , ^ _______VSTANOVLJKN L. MM Vesti iz slovenskih naselbin . . . ... . "GLAS NARODA" Now ¥«fc ■i ■■ 11 —- THURSDAY, JANUARY 7,1943 Islandski ribic ROMAN — Spisal PIERRE LOTI. In to jo bila objedneui ženska iz mesa in krvi, lepša in vri. anejaa poieljenja nego. katera druga! In kmalu pride čas, ic. bo njegova, vsa njegova, kakor prejšnje njegove ljubice, in ač se v^ltd tega ne izpremeni na njej, ostane zanj to, kar Jt' «edaj, vedno "ista" vedno jeduaka! ... Pri tei misli .si.cpetal ve« tja do mozga; ni si mogel prav predstavljati, k. v 11 litiKinerna bo morala biti ta slast. Toda otresel se je Tt-ii n -lij, in skoro je vprašal, se bo li upal kdaj storiti ta ciadki greh . . . V. Deževna večera sta sedela drog ob drugem na ognjišču, .lji ljubica Ivona je dremala njima nasproti. Hlamen, ki je ple-i v -uhib polenih, je risal njuni velikanski senci na črnem KtiOpU. >ro vorila sta tiho, šepetaje, kakor vsi zaljubljenci. Toda TNANOTLiKtrL 1SM Iz slovenskih naselbin LOVSKA ZGODBA je vorila sta tiho, šepetaje, kakor vsi zaljubljenci. Toda . jj .a večkrat v y.adregi obmolknila. Zlatfti on ni skoio nič g .v ril^ ter s pritajenim smeli!jajem poibešal glavo, hote se i-saguiti Marjetieniin pogledom. \ - večer ga je ofoeipala z vprašanji, da bi jej pojasnil i skrivnost, katere jej ni hotel doslej razodeti, in nocoj se h Mogel več izviti: bila je preveč prebrisana, in hotela je ti. v ..! način vedeti* ni mogel uiti po nobenem ovinku. — Morda zle govorice, ki so ee širile o menit Ga vpra ala. Kotel jej je pritiditi. Zle govorice, oh! . . . teb se ni manj-1 i> v Painupolu in v Pluubazlanecu . Hotela je vedeti kaj natančnejšega. Tedaj pa je postal ien in ni vedel, kaj bi rekel. In videla je, da mora biti . ij drugega in ne to. — Morda moja obleka, Jan! "v iotovo, tudi to je nekoliko pripomoglo k temu: nosila se ' i!ekaJ «asa pregosposko da bi mogla postati žena priprava rubiča. Toda slednjič jej je moral priznati, da to ni bilo y — Ali zato, ker so na> imeli takrat za bogate, in si se bal, la bi te odklonila? — O ne! To ne! ^ Odpvoril je to s tako naivno gotovostjo, da se je mora-a Marjetica zasmejati. In potem je nastal nov molk, in tam zunaj je bilo čuti ječanje vetra in morja. I>očim ga je pozorno opazovala, ae jej je polagoma rodila nova misel, in iz izip? emenjenim glasom je izpregovorila: -- Torej nič od vsega ni bilo, Jan; no? In pogledala mu je hipoma naravnost v oči s skrivnostnim, nevzdržnim nasmehom človeka, ki je uganil. In Jan se je zasmejal ter se obrnil v stran. Torej je res zadela pravo: pametnega vzroka jej ni mogel a vesti, ker ga nikdar ni imel. Bila je agxflj njegova trma, kakor je rekel nekoč Silvister, in to je bilo vse! Ali mučili so ga res že rsi s to Marjetico! ' ' Ves svet mu jo ie usilieval, njegovi stariši, Silvester, njegovi tovariši Islandci, in naposled še ona sama. In začel se je »raniti, da ne rn ne, v dnu *=nca pa je vendar še hranil skrivno iiu«el, da se nekoč, ko ne bo nihče več na to mislil, iznre,™- ru ta "ne-V "da- mislil, izpreme In ta otročja Janova trma je bila kriva, da je Marjetica . < v do%i leti zapuščena zdihovala ter si želela smrti. . . V zad-egi, ker se je čutil razkrinkane^, se je Jan naj-j smejal, potem pa ie uprl v Marjetico svoje dobre, resne ki^o jej stavile poni/no vpra^nje: mu "bo-li mo^la odipu-ii? <.'util je *t>daj tako globoko kosanje, da jej je prizadel ■ liko žalosti. Mu li odpusi?. . . — Vidiš, Marjetica, to je moj značaj. Tudi doma, pri sta- r >em takšen. V časih, kadar me prime trma. se držim-_ :»o col teden, kakor bi bil jezen, in skoro ne govorim z niko- r- Iu vendar jih zelo ljubim, ti vel, in ubosram jih v vsem, a. liočejo, kakor desetleten otrok ... Da 4 res'mislila, da • ne maram ženiti! O ne! To ni moglo več dokqo trpeti, pri-• 1 M bil prejkoslej k tebi. Marjetica, veruj mi! Z-r raj, pri častni mizi, so se pripovedovale sedaj čudovi-ti, zr.iiimive etvari. l ogovor se je sukal v bretonskem narečju med temi mož-ki so svoje dni obhodili svet. — V Hcng-Kongu, je —začel nekdo, saj veš, v tistih "ihi-sah'v onih ozkih, ■samotnih ulicah ... — Ah, da, se je oglasil izza drugega konca mize nekdo, k -i" P ZTial t(? "liiše", — da, na desno od pristanišča, ne li? — Da, tam; no, saj veste, pri kitajskih puncah kaj! . . . "vo.i am notri smo se enkrat dobro imeli. Trije smo bili /mpak grde ženske, reteeim vas, grde!. .. — O, grde pa, grde! ie pripomni?! malomarno Jan, ki je —tudi nekfoč po dolgi vonji v jedneoi izmed svojih slalbih i renutkov »poznal te Kitajke — Potem pa, ko je bilo treba plačati, kdo ima kaj beli^ v ? . . . Iščemo, rščemo po žepih, — nikjer nič, niti krajcarja j imel nobeden! — Začnemo se izgovarjati ter obetati, da se -T»et vrnemo. (Tu je spačil svoj zarjaveli Obraiz hote polkazalti 'nenadenje' ki se je polastilo srditih Kitajk.) Toda stara lam nti hotel verjeti; začela je mi javkati m oviliti kakor satu ter na's slednjič praskati s svojimi rumenimi tacami. (Seli, j je oponašal starko s tenkim, «vilečrm glasom ter se pačil' in obračal oč% da je bilo videti "belo" v njih.) Kar se ti prika-veta tista dva Kitajca, dva . . .no, da, gospodarja "hiše", saj me razumeš, — ter nas zakleneta v Bdbo kakor ptiče v kletko! Mi ju pa pograbimo za kite ter začnemo plesati ž njima v kolobarju, da sta butali glavi olb trde zidove. — Ali glej vračaj Prilezli so še drugi iz vseh lukenj, najmanj dvanajst jih je i>jJo. Privihali so si rokave, da bi mahnili po nas —' ali vendar so nekam plaho gledali, dasi smo bili samo trije. — Jaz .^m imel slučajno pri se