K DOLENJSKE NOVIC Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Narnćniiia za Nemóiju, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Gospodarske stvai'i. Krvava uš. Vsakdo je paÈ že opazoval, da se nahajajo na nasena aadnem drevja, na listi!i in na zelenili poganjkih ud pomladi do jeaeni razne iišioe, ki povzročajo dostikrat precejšnjo skođo. Najakodljivejaa med njimi je tako zvaua „krvava us", katera je dobila od tod svoje ime, ker stisnena dá od sebe kapljico.krvavega soka. Krvava iia napada samo jablane, toda visoko-debeljiato kakor pritlično drevje vsake starosti in sicer one dele, ki imajo nežno, tanko lubad, tedaj v prvi vrsti mlade poganjke in veje ; razun tega se naseli na debltt in vejali ob ranali, ki ee ravno celijo, bodisi, da jili je zakrivil sadjarjev nož, aH da so nastale na kak drng način, n. pr., rane povzročene po zajcih, nirazn, obrezovanju, snaženjii dreves itd. Celo spodnji kos debla ob tleh, kakor tudi blizu površja ležeče korenine niso varne pred ujo. Casili ugledamo že iz daljine na omenjenili mestih majhne ali večje bele kosmiče in sicer po poganjkih in vejah na spodnji strani. Ako te kosmiče natančneje ogledujemo, spoznamo v njih družbe rudečko-rujavih usic, ki so kaka 2 mm dolge in ki nosijo na svojem zadku tanko, belo volno ; čejihzmas-timo, dadó neko umazano-rudeco tekočino od sebe, od koje BO dobile svoje ime. Te ušice zabodejo svojo sesalo skozi lubad ia se redijo od drevesnega soka, Vsled tega poškodovanja nastanejo grČaste, raku podobne otekline. Narava tukaj, kakor povsod, hoče zaceliti rane, zato dovaža rastlinskim delom, napadenim po ušeh, več soka, stanièje pod skorjo ga ne more prebaviti, končno se razpoka in povzroči bolezenske prikazni kakor otekline, izrastke ali grbe. Uši zadržujejo rane, da se ne zacelijo, pospešujejo pa rast izrastkov, ki jim dadó pribežališče pred neugodnim vremenom. V teli skrivališčili žive sesajoče v umazanili, sivkastili kupili, pokrite s svojo volnato odejo, skrite našim očem. Ker se krvava uš silno hitro plodi, nam je umevna velika škoda, ki jo dela. Posamezne, v ugodnih skri-valisčili preziniele, ali iz jajčic in gnid izlezle samice dadó spomladi po 20—30 dedno oplojenih samic, ki v prihodnjih 14 dnéh zopet rode samice z enakimi lastnostmi. To se ponovi 8—10 krat na leto in da jih )ie ovira včasih n. pr. prehudo in toplo vreme, pomnožile bi se do neverjetnega števila. V avgustu in septembru se rodijo po teh iišnih naselbinah nekatere krilate uši. Veter jili lahko zanese v daljne kraje, in ravno te so, ki okužijo zdravo drevje in cele sadne vrte, kajti tudi te se morejo razmnoževati. Iz njenih sicer maloštevilnih jajČic se porodé posebne vrste samci in samice, katere pa ne pijejo soka in nimajo rilČka, ter nimajo drnzega namena kakor, da skrbijo za razplodbo. Samica odloži samo jedno jajčice, takozvano zimsko jajcice v razpokano skorjo in pogine. Jednaka usoda zadene tudi samce. Iz teh jajčic, katerim zima ne more nahuditi, izvalijo se spomladi navadne ušice, ki takoj ustanovijo nove naselbine. Na starejših ranah paČ pobere hud zimski mraz skoro vse usiee ; na zavarovanih mestih pa pretrpi zmirom nekoliko živalic zimo in te se združijo z njimi, ki so nastale iz zimskih jajčic, ter se naselijo spomladi ob nastalih ranah. Škodo, ki jo povzrocuje krvava uš, je velika. Drevje oslabi vsled nje nenavadno močno, rodnost se muzniža, alipa prestane popolnoma. Da, marsikatero drevo se celo posuši. Krvavo uš moramo zaradi tega na vse mogoče načine zatirati. V to svrho se priporoča: 1.) Naj zanesljiveje in najceneje se pokončujejo uši s tem, da jih zm as tim o povsod, kjer najdemo znane bele kosmiče. Posebno pozornost moramo obračati pri tem delu na starejše rane in nabrekline. Da dosežemo mrčes, ki se skriva po razpokah in špranjah, med žmu-lami, poslužujemo se s pridom čopiča, ki je narejen od togih ščetin. Z najboljšim uspehom rabimo pri tem raztopino od mazljivega mila in tobakovega izvlečka, kojemu smo dodali še vinski cvet. 2.) Velike, stare in zarasle rane naj ae namažejo s 50/0 raztopino bakrene galice, ki ne zatare samo uši, ampak varuje tudi les pred trohnobo. 3.) Veje, mladike, celo posamezna, zelo okužena drevesa, posebno v drevesnicah, naj se previdno in popolnoma odstranijo, ter naj se sežgo ! 4.) Snažnost in previdnost, ki je povsod najboljši pripomoček zoper nadležno golazen, je tudi tukaj najboljša. Kakor je pri ušivi živini snaženje prvo delo, tako je i tukaj. Drevje se mora osnažiti stare skorje, s tem se odstranijo skrivališča, koder se varujejo uŠi mraza in prezimnjejo. Mazanje jeseni z vapnenim be-ležem, ki se rabi proti mahu, lišajem in drugim mrčesom, služi tudi tukaj dobro. Drevje naj se gnoji, da dobiva iz zemlje dovolj hrane. — Pri nakupovanju sadnega drevja slednjič pazimo, da ne kupimo od krvave uši že napadena drevesca. -H- Politični pregled. Due 22. m. m. umrl je dr. Karol pl. Stremayr v dobi 81 let. Hokojui je bil hud sovražnik Slovencev, a uic luanj hud nasprotnik katoliške zavesti. Da je 1. 1870. Avstrija odpovedala konkordat, je njegovo delo. Tudi cerkveno-političae postave iz 1. 1874., katere naj bi Uljcralcem dale v roke oblast nad cerkvijo, je on oživil. Hil je liberalec od nog do glave in kot takega ga povišujejo v nebesa. Sedanjih liberalnih zmed in zmot v Avstriji je on v prvi vrsti kriv. Nazadnje je bil predsednik najvišjega dvora in kot tak je stopil 1. 1899, v pokoj. Previden je bil s sv. zakramenti. Poveljstvo 8. vojaškega kona v Pragi izdalo je ukaz glede nedeljskega počitka pri vojakih ; kolikor mogoče naj se jim da prostega řasa, da spolnijo svojo nedeljsko dolžnost. Tako je prav: tudi vojak uaj ne pozabi, da je katoličan. Angleški kralj Kdvard Vil. je sel na potovanje. Oglasil se je najprvo na Nemškem, odtod pojde na Dansko, potem pa na Češko v Karlove vari, kamor ga pride bržčas obiskat naš cesar. Turška se silno naglo o]>orožuje, kakor bi se pripravljala na vojsko. Kako ae to strinja z obljubami turškega sultana, da bo skrbel za mir v Macedoniji, pač ni težko reci. — V Armeniji so turski vojaki in Kurdi zopet pomorili veliko število Armencev, katerih so od 1, 1869, poklali že najmanj 200.000. Poslaniki razniii evropskili držav se sicer pritožujejo, a to je tudi vse. Ko bi se kakem» židu skrivil samo en las, kaj bi to bilo hrupa in vriŠča, Kristjani naj se pa dajo potrpežljivo pomoriti tako v Armeniji, kakor v Macedoniji. Francoze je doletelo novo presenečenje. Izvedelo se je, da je nekdo, baje celo sin onega odpadnika in metiihožrca, ki sliši na ime Komb, redu kartuzijanov obljubljal za 2 miljona frankov izposlovati vladno po-trjenje, Seveda je to umazana stvar, za katero pa imajo v rokah jasne dokaze. Ko ae je to izvedelo, so pa Komhovi pristaši ))rž kartiizijane obdolžili, češ, da so oni sami hoteli podkupiti vladne može. Ti znajo resnico zavijati, prav kakor se sovražnikom cerkve spodobi in je njih znana navada. Ce se Francozi se sedaj ne bodo spametovali, potem jim pač ni pomagati : naj pa imajo tako vlado ! Rusi so Japoncem zagodli prav pošteno. Med tem ko je japonsko brodovje pred Fort Arturjem stražilo, da ne bi prišle iz luke niske ladije, odplulo je brodovje iz Vladivostoka, potopilo Japoncem nekaj tovornih in prevoznih ladij, odvzelo živeža, streljiva iu par tisoč vojakov. Predno so se Japonci zavedli, pa se je vladivostosko brodovje spet vrnilo v varno litko. — Okoli Port Arturja so neprestane bitke, izgube so na obeh straneh straàne, a Japonci so še v premoči, zato se Rusi samo branijo, a ne na^jadajo. Pred kratkim je prevzel Kiiropatkin sam vrliovno poveljstvo in ima sedaj zbrano armado 100.000 mož, s katero ho napadel Japonce, — Japonci ravnajo z ran-janci in mrtvimi prav grdo iu okrutno, kakor sporočajo ljudje, ki so to videli na lastne oči. — Splošno se sodi, da bodo morali Japonci kmalu odnehati od vojske, ker jim je jelo prvim maiijkovati tistega, brez česar se ni moč vojskovati, denarja. V severno - ameriških združenih državah hodo kmalu imeli volitev novega predsednika; brščas bo sedanji, H()osevelt, ostal. V RIM! Sv, Pavel pred mestom iti drugo. (Konac.) OkolicamestaRiiiiaje — kđobi verjel ? — piišćava, samota. „Agťo Komauo", riiiisko pol.e meri nekako 200 000 ha; mesto Rim s svojimi vinograd, etovisèi pokriva komaj 8000 lia, vse drugo so — pašniki, samo nihĚe skoraj ne pase tod, razven po zimi, ko pridejo ćede a pastirji iz gorovja, ostanejo o na gore. Tudi o polja, umaknejo tu do junija, potem se pa spet umakne kmetje, ki obdelujejo vinograde in tisto ma se od junija do oktobra v mesto Rim. Mrzlica, malarija im^ novaua, ki nastaja vsled izpnhtevanja zdravju škodljivih plinov, donaša ljudem smrt ali pa gotovo dolgo bolezen. Tudi najmočnejši mož, naj bo še tako oprezen in naj se še tako dobro hrani, uemore kljubovati tej uprav tiliotapski pošasti. Po zimi in v zgodnji pomladi vidiš kmetovalce na polju, potem je pa \ečine vse prepuščeno ljubemu Bogn. Zato tu tudi ni videti hiš, marveč slamnate koče, podzemske dupHne in stare rast-valine služijo najeiimikom v kratkem času njih dela kot bivališča. Začetkom junija je ves ta svet, kampanja imenovan, prazen, polnijo se pa rimske bolnišnice. Tako siltio nezdravo je tu podnebje. Kako da je mogoče podnebje izboljšati in strahoto malarijo omejiti, so dejansko pokazali trapisti. Ti preklicani menihi, katere hi liberalci najraji v itlici votle utopili vse hkrati, kateri so pa že od nekdaj imeli smisel za potrebe ljudstva, ti so napravili, česar inženirji in zdravniki in komisije in ogledi in brošure in knjige niao napravile. „Al' se ni to za jezit?" Nekateri novodobnih uieiijakov ao dejali: kaj če ta malarija? Le naselite delavce, ki naj redno žive, polje obdelujejo, jarke za vodovode kopljejo, di'evesa sade, in v par letih bo dobro. Laška vlada je to poskusila, pa malarija ni prenehala, pač so prenehale take naselbhie, njih kosti giijijo v mokri zemlji, in za nobeno ceno niso mogli več dobiti ljudi. L. 1868 prišli ao trapisti v zapuščeni samostan „k trem studencem". Kraj je kar le mogoče nezdrav, leži v močvirju prav nizko in je tako pogubimose», da ao mu ljudje nadeli ime: „la tomba" t. j. grob. Menihi so pridno delali cel dan, na večer pa so hodili k počitku v Rim skoraj eno uro daleč, drugo jutro pa so Sli spet ven na delo. Krog 1. 1876 poslala je vlada dva senatorja pogledat, kako gre stvar menihom izpod rok. Kako sta se čuilila spremembam, ki ao se tu izvršile v tako kratkem Času! Metnhi so nasadih 5000 dreves, ki se zovejo „eukalyptus". Vsled tega se je podnebje toliko spremenilo in zboljšalo, da ao menihi brez škode za svoje zdravje ostajali v samostanu tudi po noči, dočim si je prej mogel človek v mi sami noči nakopati smrtno nevarno mrzlico. Menihi 30 začudenima senatorjema pokazali neko dvorišče, ki je bilo prej tako mokro, da se je 25 cm pod površino Že nahajala voda; sedaj je bilo treba kopati en meter, predno so prišli do vode! Framasonska laška vlada je 1. 1880 trapistom prepustila 4000 ha drugim samostanom uropanili zemljišč pod tem pogojem, da nasade v 10 letih 100.000 omenjenih dreves. V malo letih so jih menihi nasadili 50.000, skopali s pomočjo najhujših kaznencev, katere je vlada tja poslala, mnogo odvodnih jarkov, nasadili vinograde, ki rode žlalitno kapljico ter zopet začeli sejati žito. Drevo samo, prinešeno iz Avstralije, ima to lastnost, da njega korenine vsrkavajo vodt), a njega listi strupene hlape in pline. Iz ujega sadežev pa se pii-pravlja izvrsten liker „eukalyptus", ki je izborno ared-stvo proti mrzlici, katerega je pa ludi sicer marsikdo rad spustil po grlu, ko so nam žnjim za par vinarjev postregli vljudni menihi. Id kaj je menihe vzdiževnlo pri tem tako stlno nevarneni a tudi zares za narod koristnem delu ? Red, pokoršćiua, molitev ter dober namen, da delajo po volji svojih predstojnikov za blagor ljudstva. Delo se sedaj se vedno marljivo nadaljuje. Upati je, da se bo sedaj pusta kampanja v doglednem ćasn spremenila saj blizu Kima v rodovitno polje, ki je bo kmetovalec lahko obdehtval brez strahu za svoja zdravje, Rim sam pa bo tako imel zalogo živeža. In kaj bo potem ? Enega lepega dne bodo v laski zbornici framasoni in njili hlapci sklenili narodu in svobodi v prid postavo, da tieba te menihe, te grde lenuhe, te tatove Ćasa, te nazadnjaške in kulturi nevarne ljudi spoditi kakor pse iz bivališč, ki so jih njih prednik! z velikanskimi žrtvami spremenili v človeška bivališča in plodonosne kraje. Seveda, v imenu svobode, enakosti, bratstva in napredka 1 IMšo se nam: Iz Boštanja. — Kat. „izobraževalno" društvo v Eoňtanji, je priredilo 19, junija veseloigro „dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Ttéek." Vsi igralci sose jako vrlo obnašali; zlasti pa je „Tieek" izvabil toliko zanimanja in smeha, da ga ljudstvo ne bo kmalu pozabilo. Pred igro je bilo predavanje, v katerem je doinaM c, g. župnik pojasnil namen in pomen ljudskih igfr. Potem je bila deklamacija; „Nezadovoljna ribica." Ljudstvo se je vdeležilo v obilnem številu, pogrešali smo le nekaterih odličnejših gospodov, katerim zaradi preobilnih opravil ni bilo mogoče priti. Tako naše društvo vrlo napreduje, kljub vsem sovražnini zaprekam ! Število članov je od tedna do tedna večje, knjig in časnikov na izbiro, mladeniči sa v dobrem izijbražujejo in vtrjujejo. Le tako naprej, dokler krvi je v žilah kaj ! Tudi na Biezje bodo romali naši mladeniči v obilnem Številu, na dan 4. julija. Domače vesti. Dolenjci! Zakurite na večer julija v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu In Metodu po vseh slovenskih gorah in planinah prav mnogo kresov! (Prezentiral) je knez Karol Auerspergza župnijo Ormošnjice č. g. Jakoba Lebarja, župnika y Polomu. (Postajni načelnik,) gosp. Ignacij Novak, pri-deljen je k ravnateljstvu drž. železnice v Beljak. Na njegovo mesto je za predstojnika novomeške postaje imenovan oficijal drž. železnic pl. Kiepach. (Prestavljen) je na lastno prošnjo sodnijski kancelist gospod Ivan Kristan iz Trebnjega v Novo mesto, (Odlikovanje.) Cesar je podelil pisarniškemu oficijalu okrožnega sodisča v Novem mestu, g. Jakobu Arhu, povodom njegovega umirovljenja zlat zaslužni križec s krono. (Novomašn iki.) V mašnike bodo posvečeni naslednji Sg. bogoslovci; a) iz IV. leta Bajec Ludovik iz Hrenovic, Bartel Bertold iz Podgrada, Dežman Janez iz Radoljice, Lavtaj Jožef iz Železnikov, Perz Alojzij od Stare cerkve (MitterrdoifJ, Podbevšek Jernej z Vranje peči, SuŠelj Matevž iz Kosane, Zgaga Andrej iz Krope, Znidaršič Anton iz Dobrépolja, Žust Ignacij iz Poljan, b) Iz III, leta: Borstnar Janez z Vranje peči, Koželj Matevž iz Tunie, Kralj Alojzij iz Višnje gore, Kurent Alojzij iz Višnje gore, Prešeren Jožef iz Šmiliela_pri Novem mestu. Prijatelj Vladimir iz Novega mesta, Štriibelj Janez s Police. Sub-dijakonat bodo prejeli 9., dijakonat 12,, presbiterat 14, julija, izvzemši gg. busija in Prijatelja, ki bosta prejela presbiterat v drugi polovici meseca avgusta. (Mladeniški shod na Brezjah), priporočamo prav iskreno. Dne 4. julija t. 1. se vi-si pri Mariji Pomagaj na Brezjah velik shod mladeničev in mož iz vseh krajev Kranjske, Štajerske, Koroška in Primorske, Zlasti se nameravajo pri teni shodu svoji uzornici Materi Božji na Brezjah pokloniti niladeniške Marijine družbe, ker je letos jubilejno leto Mariji- nega brezmadežnega Spočetja. Naj ČĆ. gg, dušni pastirji pri-poroče možem in mladeničem, da ta dan poromajo na Brezje in da z obilno udeležbo, zlasti pa z uzornim obnašanjem izkažejo dostojno čast svoji Materi. (Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) vsem svojim podružnicam. Vsepovsodi se priznava, da je družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani přepotřebná; vsepovsodi se priznava, da je njeno delovanje v največjo korist našem« milemu slovenskemu narodu; vsepovsodi se priznava, da je ista vsestranske podpore potrebna, če naj doseže svoj vzvišeni smoter. Kljub temu pa nima naša družba v svojem narodu tiste splošne podpore, ki bi jo morala dobivati. Za Čehi z njihovo „Osrednjo Matico" stojimo daleč daleč Slovenci s svojo „Družbo sv. Cirila in Metoda". Denarni primanjkljaj se družbi veča leto za letom. Leto za letom so ogromneje potrebščine, a podpore, ki naj poki'ijejo družbine potrebščine, pa ne rasejo sorazmerno ž njimi. Prevažna vprašanja čakajo vže davno na rešitev, a gmotno družbeno stanje ne pripušča, da bi se rešile ngiidno. Prispevki, ki priliajajo naši družbi, so postali tako pičli, da ista ne more več izhajati bre/. izrednili denarnih operacij. Ako oni faktor, ki ima edini korist od naše družbe, naš slovenski narod, ne podpre naše družbe tako, da bi mogla izhajati, prisiljeno bode vodstvo opustiti realiziranje mai'sikake koristne naprave. Naval s tujejezičnih strani na naš narod je vedno hujši in ljutejši. A sredstva nase družbe so v primeri s sredstvi naših nasprotnikov prav malenkostna in zaradi te»a v takih slučajih ne moremo tako delovati, kakor bi ž^^leli in morali. Prva opora naši družbi pa so podružnice, ki so posejane po vsem slovenskem ozemlju. V njih naj bi se zbirali vsi Slovenci, bodisi gospod ali kmet, ter naj bi na la način podpirali svojo matico: družbo sv. ("irila in Metoda. Mnogo je podružnic, ki rea rodno delujejo, ki pobirajo doneske udov ter jili vestno pošiljajo glavni družbi. Vsem tem bodi tu prilično izrečena najiskreneja zahvala na njih neumornem domo-rodneni naporovanju. Te podružnice naj bi bile vzgled rodo-Ijubja vsem onim podružnicam, ki takorekoč sié. In teh je žal mnogo. Tem podružnicam, oziroma njih vodstvotii veljaj v prvi vrsti pričujoči poziv. Zdramijo naj se, pomneč, da je vsak nae toliko, kar premore — za mili narud storiti dolžan, Podpisano vodstvo se torej pozivlje do vseh svojih podružnic s prošnjo, naj iste, kjer je le mogoče in Čim preje prirede kakih veselic naši družbi v korist ali pa vsaj čim preje na-bcro prispevke svojih udov za leto 1904 ter je vpošljejo vodstvu, da ne pride družba v najneprijetneje položaje. Sedaj trkamo, odprite! Ce preslišite glas, ne sodite nas, ko bo prepozno — ne recite, da smo mutasti bili takrat, ko nam je bila dolžnost govoriti. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 8. junija 1904, (Potovanje kranjskih kmetovalcev v Švico) v proučevanje tamošnjih kmetijskih in socialnih razmer. C. kr. kmetijska družba priredi 16. avgusta t. 1,, če se ji posreči iz-poslovati potrebnih podpor, skupno potovanje kranjskih kmetovalcev v Švico. Namen temu poučnemu potovanju bodi, d» naši kmetovalci prouče napredno gospodarjenje šviških kmetov, njih oi-ganizacijo in njih socialne razmere, ter da se na mestu prej>ričajo o tem, kaj zmore omikan in strokovno naobražen kmet. Potovanje utegne trajati 8—10 dni; 2 dneva odpadeta na potovanje sem in tja in fi —8 dni na bivanje v Švici. Štroiki za železniško vožnjo bodo znašali okoli 60 kron, drugi slioški na dan po 5—7 kron. Potovanje se bo vršilo pod strokovnim vodstvom adjunkta deželne kmetijske šole na Grmu, gospoda V. Kohrmana. Tega potovanja se na svoje stroške vsakdo sme udeležiti, vendar prosi odbor tiste, ki se nameravajo udeležiti, da to sporoče tudi njemu, da bo mogel vse pravočasno priskrbeti, jih o vsem potrebnem obvestiti in jim preskrbeti znižano vozarino. Samostojnim kmetovalcem in sicer kmetskega stanu, ali njihovim odraslim sinovom, ki jim je izdatek za vse potovanje previsok, plača podpisani odbor vse železniške stroške, in se je v to svrho obrniti s prošnjo do 1. avg. t. 1, na C, kr. kmetijsko družbo. Prednost imajo oni, ki so dovršili kmetijsko šolo. Vsak prosilec naj sporoči, fte je vešč nemškega jezika. Prehraniti se in prenočevati mora pa vsak ob svojih stroških. Morda bo mogoče tndi glede tega doseči velike olajšave in utegnejo biti tozadevni stroški manjši, kakor je gori zapisano. (V Fra 11 diska 11 skem samostauii) mudil se je «d 27. do 30. ra. m. visokoćast. gospod generalni vizitátor P. Krizostdiii Luft. (Nogo zlomil) si je v Novem mestu c. kr. okrajni tajnik g. Anton Ber var iz Celja. Privil je nogo, hoteé si ogledati rano kurjega očesa, pri tem si je pa zlomil nogo v stegûu. (Nesreča.) Niko Si mon ić iz Drašié Št. 38, star 60 let, prišel je dne 22. m. m. po 15 letnem bivanju v Ameriki domu. Pa predao je še videl domači kraj, storil je na cesti nesrečno smrt, V Suiiorju pod župnijskim vrtom skočil je za klobukom raz težko obložen voz, pri tem pa prišel pod kolesa, ki so nm strla glavo tako, da je obleial na mestu mrtev. Zapušča ženo in pet otrok. (Milo družbe sv. Cirila in Metoda), dobiva se v vseh šptcarijskib trgovinah po deželi, v Ljubljani pa se prodaja v nastopnih trgovinah: Babič Franc, Holzer C. C., Jebaćin Ivan, Jebačin Josip, Jeran Leopold, Korbar Anton, Krisper Anton, Lilleg Alojzij, Mencinger Fr., Murnik Jos,, Perdan Ivan, Planinšek Karol, Schiffer V., Spreitzer M., Sterk Peter, Zor-man Ivan. (Uradna obleka odvetnikov.) Justičnoministrstvo je dovolilo odvetnikom, da smejo nastopiti kot zagovorniki v talarju in baretu vselej, kadar morajo nastopiti v uradni obleki sodniki in državni pravdnik. (Nesreče.) V apneno jamo padel je 22. junija t. 1. na Loki ob Krki v Rudolfovem 13 letni Alojzij Rozina, iz Bršljina. Gasil je apno, na mokri deski mu je spodrsnilo in padel je v jamo. Čeravno s^) ga takoj iz jame potegnjli, opekel se je vendar prav hudo, skoro po vsem iSivotn. Še v usta mu je apnena voda zašla in ga opekla. V čolnu so usmiljeni bratje priveslali ćrez Krko in ranjenca pripeljali v bolnišnico, kjer sta ga zdravnika obvezala. — Povozil se je Frane Ban, hlapec iz Brusuic, koje sosedu Lon a r či Ču vozil les iz hoste. Naložila sta trame in ua strmem, slabem potu zavrla le eno kolo. Zavora se utrga, konji splaše in potegnejo Bana pod voz. Povožen je bil tako hudo, da je obležal na mestu mrtev. (Odbor) tukajšne obrtne zadrnge imel je 19. junija t. 1, sejo v zadružnih pnjstorih pri „Slonu", Navzočih je bilo gosp. načelnik in 9 odbornikov. Razpravljalo se je naslednje: Prošnja gospoda Karola Kusaka, glede razpiodaje njegove filijalke z zlatanino v Rudolfovem se je enoglasno odklonila, kor prosilec njegove navedene filijalke še ne zdržuje 2 leti v Rudolfovem. Prošnja Avguština Hntarja iz Crmošnjic, radi samostojnega izvrševanja krojaške obrti, se enoglasno odobri, ker je prosilec doprinesel vsa postavna dokazila. Enako se je prošnja Alojzija Mežnaršiča iz Kandije, za samostojno izvrševanje mesarske obrti enoglasno odobrila, ker ni postavnega vzroka isto odbiti. Jožef Košir iz Broda, je prosil za samostojno izvrševanje krojaške obrti, kar se mu po dovršitvi 24 letne dobe starosti dovoli. Prošnja Franc Grebenca iz Žabje vasi, za samostojno izvrševanje mizarske obrti se je mogla radi nepravilnega učnega spričevala odbiti. Ker je bil s tem dnevni red končan, in nobeden predlog stavljen, zaključi gospod načelnik sejo ob četrti uri popoludue (Sola Glabene Matice) v Novem mestu sklene tekoče šolsko leto v pondeljek 11. t. m. Tega dne ob 4. uri po-poludne bode v šolskih prostorih (Bergmaunove hiše) javna skušnja učencev, h kateri se uljudno vabijo društveniki i njih prijatelji. („Mal položi dar, Domu na oltar,") imenska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Novo mesto in okolico, prii'edi s prijaznim sodelovanjem „Dolenjskega pevskega društva", „Dolenjskega Sokola" in prostovoljnega gasilnega društva dne 3. julija t. 1. veliko Ijud.sko veselico na kapiteljskem liribu. Vspored; ].) Petje moškega zbora, pod v«d,stvom g. Igu, Hladnika, 2.) Koncert meščanske garde godbe pod vodstvom g. Emeršiča. 3.) Tamburanje. 4.) Šaljiva po.šta. 5.) Srečolov. 6.) Ples. 7.) Umetelni ogenj in kres. Začetek ob 5. uri popoludne. Vstopnina: za osebo 20 h, za obitelj s tremi osebami 40 h. Skrbljeno je tudi za dobro jed in pijačo. K obilni vdeležbi vabi odbor, (P r osto vo Ij n o gasilno d r uš t vo v M ir n i p eči) priredi v nedeljo, dne 17. julija t. 1. dru.štveno veselico na Ti'tii gostilničarja g. Or, H pr i n ge r j a. Pri veselici bode svi- rala domača godba na lok, priredi se šalotgra, „Bacek v strahu", spisal H^d, Mnrnik, srečolov, šaljiva pošta in potem ples. Začetek ob Vj 4, uri popoldan, Najuljudneje se vabiji> v^a slavna prostovoljna gasilna društva in p, n, občinstvo. Cisti dohodek je namenjen v pokritje društvenega dolga, pre-plačila se hvaležno sprejemajo. V slučaju neugodnega vremena se veselica preloiii na dan 24, julija 190i. (Tečaj za vinogradnike) se je vršil 15., 16. in 17. m, m. v Ti-žišČu na Dolenjakem pod vodstvom g, GombaČa. Udeležilo se je tečaja nađ 70 vinogradnikov; nekateri so prišli celo po 5 ur daleč, kar kaže, da so taki tečaji jako potrebni. G. Gombač je praktično in teoretično poučeval o vseh panogah vinurejstva v trtnici mokronoške kmetijske podružnice. Mladeniči revnejših starišev so dobili na dan po dve kroni podpore, ki sta jo naklonila kranjska hranilnica in dež. odbor. Bog daj mnogo sadu ! (Poziv!) Odbor „Matice Slovenske" je izvolil v seji dné 28, marca t. I. odsek, ki naj pripravi vse, kar je treba za izdavo „tehničnega nemško-slovenskegaslovarja", V ta namen se obrača ta odsek do vseh, ki so morda že nabirali, ali še nabirajo tehnične izraze, bodisi med narodom, bodisi po tiskovinah, s prošnjo, da mu blagovolijo svoje zbirke dati na razpolaganje, ali mu vsaj naznaniti, kakšne zbirke imajo, t, j., v kakšne tehnične stroke spadajoče in kako obširne, in ali bi jih bila volja nabrano gradivo v porabo prepustiti „Slovenski Matici" za slovar, ki se ima o svojem času izdati. Doiiisi, tičoči se te stvari in zbirke, naj se pošiljajo „Slovenski Matici" v Ljubljano, Pripravljalni odsek za izdavo tehničnega slovarja, (Sadjťsrejska letina leta 1903 v Avstriji.) Po statističnih podatkih vis, c. kr. poljedelskega ministrstva obsegala je lanska sadjerejska letina sledeče množine: a,) peškatega sadja b.) koščičastega sadja Na Nižje Avstrijskem 79,810 q 154.790 q „ Solnograàkem 1.110 „ 690 „ „ Stajeiakem „ Koroškem „ Kranjskem „ Tirolskem „ Primorskem „ Dalmaciji „ Češkem „ Moravském „ Sleziji „ Galiciji „ Bukovini 353.100 189.440 „ 33.125 „ 115.921 „ 15 582 „ 1.939 „ 561.710 „ 701.192 „ 5,150 „ 202.254 „ 71.160 „ 139.110 „ 14.880 „ 18.055 „ 17.079 „ IH.8.17 „ 10.438 „ 672,130 „ 1,343.958 „ 2.100 „ 134.803 „ 56,515 „ skupaj 2,6tj2.523 q 2,545.811 q Poleg tega se je pridelalo: 9.026 q orehov, 2.959 q mandeljnov, 69.985 q olivnega olja, 499 720 q murvovega perja za svilo-prejke in 3.491 q lavorjevega perja. V obče je bila lanska sadna letina veiíja kot ona 1, 1902. (Vinska letina leta 1903 v Avstriji.) Lanska vinska letina je bila po statističnih podatkih vis, c, kr. poljedelskega ministrstva v posameznih kronoviûah v Cislitaniji sledeča: Na Nižje Avstrijskem se je pridelalo 762.328 hI, na Štajerskem 601.370 hI, na Koroškem 65 hI, na Kranjskem H8.755 hI, na Tirolskem 866.322 hI, na Primorskem : na Goriškem 54.375 hI, v Trstu in okolici 2.705 hI, v Istriji 376,252 hI, v Dalmaciji 757.348 hI, na Češkem 10.090 hI, na Moravském 197.177 hl, skupaj 3,765.787 hl. Predlansko leto (1902) je pa bilo 4,856 914 hI pridelka, torej več, 1,091.127 hI. (Deset pravil za ozdravljanje domače živine.) 1.) Ozdravljajte samo tiste bolezni katere poznate. 2.) Ako bolezni ne poznate, ne ozdravljajte; v tem slučaju je najboljše, precej poslati po živiuozdravnika, kateri bode gotovo vse storil, kar je v moči njegovi, da vas nesreče obvaruje. menjavati, 4 ) Ako se začne po jednem zdravilu bolezen manjšati, ostanite torej tudi nadalje pri tem zdravilu. 5.) Nikdar ne izpreminjajte zdravil, ako posebni razlogi za to ae govorijo. 6.) Najprvo izvolite tisto zdravilo katero vam je že pomagalo in ki tudi nima za telo slabih nasledkov. 7.) Zdravite kolikor mogoče ceno in hitro, 8,) Pri mešanju različnih zdravil mora jeduo druço podpirati, ue pa podirati. 9.) Ne zdravite kužnih bolezni). 10) Nikoli ne smete pri ozdravljanju pozabiti na poatrežbo iu snago. Bolna živina niura imeti pnéitek, lahko prebavni) krnut, dobro in primerno pijačo. Hlev ne ame biti prevroč, pa tudi ne premrzel. Bolno živino morate na vsak način prehlajenja varovati. Vedno morate skrbeti za čist zrak v hlevih. Ako je potrebno, morate bolno živino pokriti. (Prost, gasilno društvo v Rudolfovem) ima v nedeljo, dne 3 julija svoj glavni raport v društveni sobi (Nar. Čitalnica), k kateremu se vsi društveniki vabijo, da se taistega polnostevilno udeleže. — „Na pomoč", (Zgubljeni denar.) Na poti od Volavč do Šmihela je bilo 27. julija 20 kron zgubljenih. Najditelj je prošen iste oddati pri upravništvu tega lista. * (Za resn ieo.) Spisali, izdali in založili slov. bogoslovci. Uretiil Andrej Orehek. Tiskala katoliška tiskarna v Ljubljani. Velja za dijake 1 K 50 v, za druge 3 K, dobiva se pv! J, Krajec nasi. — Krasnoknjigo dobili smo prepozno, da bi mogli po zaslugi spregovoriti o njej. Za danes jo samo prav iskreno priporočamo vsem brez izjeme. (Rusko-japonske vojske) izšel je že tretji zvezek. Vsi trije zvezki dobivajo se pri J. Krajec nasi, v Endol-fovem, po 20 vinarjev snopič. Tržne cene dne 27. junija 1904 v Rudolfovem. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. Slavni obiiiiaki zaitoj) novomeški 150 K; Kazen naklonjena po g, dr. K. SlatiKU 20 K; veleú. gosiiotlje župniki: Šalehar Igu. 10 K, Bergant Valentin 5 g, Slekiuei; Fr. 10 K; Gospa Jeret.in 14 K. V imenu podpiraaili di,jak(iv izrekam najprisiriiiiiio zahvalo prosei, naj prihite Se nekateri dobrotniki pred kunuem šoUkega ]eia, potreboval bom namreč raïven me-Beřnega doneska, ki mi dojite 1. julija iie nekako 100 K, da se poravna ves raiun lirnzega semestra. Dr. Jos, Marinko. Loterijske številke. GRADEC. 18 junija 44 3 85 69 16 TRST, 26. junija 30 61 52 29 21 NAZJVANU.O. (I(i6) Na C. kr. gimnaziji v Rudolfovem se bodo sprejemali ucenci v pi'vi razred ali julija ali septembra meseca. Kdor želi vstopiti meseca* julija, naj so oglasi s svojimi starši ali njih odgovornimi zastopniki v četrtek julija od 6. do 7. ure popoldne ali v petek 15. julija od Vg^' do '/a 10 dopoldne pri gimnazijskem ravnateljstvu ler prinese s seboj krstni list in obiskovalno izpričevalo (šolsko naznanilo). Sprejemni izpiti se pnčnó 15. julija ob '/alO. dopoldne. Takse, 6 K 20 h, plačajo v začetau šolskega leta le tisti učenci, ki zares vstopijo, C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo. v Rudolfovem, 1. julija 1904, Proda se pod zelo ugodnimi pogoji radi preseljevanja lepa, zidana, z opeko krita, tik deželne ceste stoječa, iz štirih sob, kuhinje in kleti obstoječa 't večjim, lepim sadnim in malo manjšina vrtom za zelenjavo. Natančnejše podatke daje lastnik Janez Zmugg v Dobruški vasi, poiita Skocijan. (179-0-1) Lepo stanovanje prostorna prodajalnica. V Novem mestu na glavnem trgu iiiš. št. 95 je takoj oddati prostorna prodajalnica s potrebnimi prostori, in v L nadstropju lepo stanovanje, olstoječe iz dveh prostornih sob in kar je k stanovanju potrebnih prostorov. Več se izvé ravno tam. Imenovanje Hektl. po Imenovanje Bektl, po 1 K T 1 h _ Leňa...... 11 71 9 u Koruza .... 76 Ajda...... 10 40 ňO 1 Ï0 40 Ječmen .... ■ II 8 12 3tí Krompir .... 6 20 Lan...... „ . n 71 Jajca po 5 za 20 vinarjev, . 11 71 t {i«yj Ivan, Franc, Alojzit in Karo) Suštaršlé, bratje, Marija KJinc rojena »ušteršIĆ, «estra, m Leopoldlna Šuštaršič, ru-jtina Kenda, soproga, naznanjajo, da ja tirat, oiiiuma auprog, gospoil Jožef SušteršiČ trgovec in posestnik v Toplicah previden a svetimi zakramenti za umirajnie, danes ub 8. nri zvečer v 49. letn svoje starosti, po dolgotrajni in innčni bolesni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v nedeljo 19. junija IStOl ob 4. uri popoldan na pokopaliSÈn žalostne Matere boije v Toplicah. Svete mase zaïtnânloe se boilo brale v mnoiili cerkvah. Nepozabljeiii pokojni bodi priporočen v blagi spomin in molitev DUNAJ, dne 15. junija 1904. Prosi se tihega sožalja! ZAHVALA. (170J Za prisrčne liukaise blaze^ta sočutja o smrti našega islireno ljubljenega sojiroga, oziroma brata, gospoda ■v »io/ef SiisterSič-ii trgovca in posestnika v Toplicah izrekamo najsrSiiejSo zahvalo osobito prečast. duhovščini topliSki, vftltovaški in aoteSki, slavni požarni hrambi in nje peveetn za ginljivo petje, kr. orožnikom, sosebno £e cenjenim p. ii. gospem in gospodom, kat-ri so prihiteli iz Ljubljane iti Semiča pokojniku zadnjo čist izkazat. — Iskreno zalivalo izrekamo Še losebej slavnima tvrdiiama Ktisper in ,Iulij Klein iz Liubjane za poslane prekrasne vence kakor tudi vsem bližnjim in daljnim udeležencem pri sprevodu pokojnika k zadnjemu počitku. TOPLICE, 20. junija 1904. Žalujoči ostali. ^V- Zahvala. Za priirčne dokaze blažega sočutja ob bolezni in smrti, kakor tudi za mnogoHeviliio spremstvo pri pogrebu naie predrage, nepozabl,jive matere, oziroma svakinje, in tašče, gospe Maarij© Ostoxwaajst izrekamo s tem svoje najiskrenejSo zahvalo. Posebno pri-srĚiio se pa zahvaljujemo goepem Kastelčevi, Pintarjevi in Stukeljuovi v Kandiji za obilo tolažbo in postrežbo med boleznijo, ter gospodom novomeškim in sp oli vsetu prijateljem in znancem, kateri so bili toliko naklonjeni in prihiteli predragi pokojni izkazati zadnje spremstvo. KANDtJA pri Novem mestu, 23. junija 1904. (174) Žalujoči ostali. Prav lep GLASOVIR noveni imrejen, kateri ima (irav mtičau in držeé glas, se protla po primerno nizki ceni v hiši st. 123 na Florijanskeni trgu v Novťjm mestu (Dii)enjsko). (i(;5) Popolnoma nov, lahek je takoj za prodati pii A. Windischer-ju v RudoHovem. ti6i-2-l) RíhÍí preselitve prodati je v Zaloškem gradil fUroitenau) več sobne oprave. Več pove goapa SCHIEBEL. (171-0-1) P odstrefino stuiiovunje obatojeće iz dveh soli in kuhinje, odda se 9 1. julijem v R. Oolenc-ovi hiši na trgu sv. Katarine. (130) Krojaškega pomočnika m učenca (1 «7-0-1) sprejme JOS. PAULIN v Hndolfovem. (1C8) Keil-ov lak najizvrstnejšc mazilo za tla \z mehkega lesa. Keil-ova bela glazura za umivalne mize 4f> kr, Ketl-ov zlati lak za okvirje 20 kr, K e ti-ovo ćrnilo za tla 45 kr. Keil-ov lak za slamnike v vseh barvah je vedno v zalogi pri V Rudolfovem. {lI0(i-6) Uiizglas. Okrajnocestni odbor v Kostanjevici oddá na javni dražbi v pondeljek dne 11. julija t. ). ob 9. nri dopoldne razširane in zvišane okrajne ceste J J J J od studenskega mosta proti sv. Križu. Načrti in stroškovnik v znesku 5368 kron leži v obćinski pisarni v Kostanjevici na ogled. (176) Globočnik, nnt'elQik. i ■ Dne 3, julija t. 1. se bo vršila iz proste roke prodaja Alojzij Jeničevega posestva na Drski, obstoječega iz njiv, travnikov, lioste in biše po dražbenih pogojih, ki ae bddo prebrali ua dan prodaje in kteri se tudi lahko prej pregledajo v pisarni dr. Slanca. — Prodaja se začne ob 4. uri popoldne in se kupci zbirajo pri Jeniievi bišt na Drski, NOVO MESTO, 25. junija 1904. Dr. Kari Slane, zastopnik g. Alojzija Jenii. bodo vsled dovolitve c. kr. deželne vlade kranjske na Brezovem v občini Potšnik pri Litiji, in sicer: prvi že v Četrtek po Veliki noči, drugi prvo soboto po sv. Urhu, tretji prvi četrtek po zvišanju sv. Križa. Županstvo Polšnik pri Litiji maica 1904. (i)t-iî-2) Za župana; Anton Zavri. Hiša z vsem gospťjdarskim poslopjem, zraven spada tudi velika njiva, je iz proste roke na prodaj v .Jezer« pri Trebnjem, — Veè pové lastnik Matija Gognajevec. posestnik v Biski vasi št. 31, pošta Mirnapeč [161-3-2) M- mWim ir atko Malovic je na prodaj v Rudolfovem na Bregu št. 182. Kupec naj ae zghist pri Mariji Štravs v Mokronogu. (I{;3-2-2) mizar v Novem mestu _z — v lastni hiši poleg davkarije. Priporočam se vljudno slav. občinstvu iu prečast. duhovščini tukaj in po deželi za vsa k mizarski stroki spadajoéa dela, katera izvršujem s stroji solidno, točno in ceneje nego vsak drugi. Za vsa pri meni zgotovljena dela jamćiui eno leto I V zalogi imam tudi vedno gotove mrliške krste vsake velikosti ceneje nego drugje. (55-10-5) POZOR! Ženske lase zmešane in rezane kupujem na malo in veliko. Plačam —od zdaj mnogo višjo ceno. — S tem opozarjam nabiralce las na moj naslov. — Ivan Svetec. brivec, Rudolfovo, Glavni tvg (nasproti mestne hiše). (272-24-16) (78-24-8) nežno, čisto lice brez peg, mehko In gladko kožo ter cvetočo polt, Umiva naj se z 7>nanim medicinskim Bergmann-ovim lilijinim milom (s znamko: 2 rudarja) tvrdke BERGMANN & Co. Draždane in Tečen ob Elbi. Dobiva se tndi po 80 li komad pri lek. S. pl. SLAOOVlČ-j [n v trgoïlni g, ftif. OBLAK-a v Novem mestu. P. n. Slavnemu obSinstvn in faítiti iluboTÍčiiii ilovoljnjem ei uljndro iimuanjati, il& bdeiujem vsa v kleparsko stroko spadajoča ornamentna, stavbena in galanterijska dela, ornamenlna okna za sire ie s kinčem, strešne Špice in gezimse po najnovejšem modelu, po naroÉenili načrtih ; tudi modeliram ea:ti iii delam Skice. Uzorci na razpolago. Pokrivam in prekrivam pločaste fpleliaste) strehe na cerkvah, hišah ali vilah, kakor tudi stolp« (turne 1 ; iste tuđi barvam brez grušta, popravljam in napravljam strelovode itd. Izdelovanje raztiovrstnili žlebov in cevi za pod kap ali uad kap (Hauf^iinueu) mid Saurarinnen) in snegolove (Schoeeftinger . Nadalje izdelujem prav lično galanterijsko blago iz raznih kovin, napravljam bane za kopanje vsake vrste, kolle za Štedilnike (Sparlierd) bakrene ali iz belega ploi^a. Vse kuhinjske in kletarske oprave itd. Pocinjanje bakrene posode, popravljanje žganjarskih kotlov in druge «tvari. Sjirejemam vsakovrstna popravila po primerni ceni. Dobro in trpežno delo! Točno izdelovanje! Primerne cene! Za mnogobrojna naročila se nljndno priporoia Ivan. Peti-i©, ornamentnl, stavbeni in galanterijski klepar, Rudolfovo (Kranjsko), kapiteljska ulica Št. 224. (172-3-1) s (177-0-1) pnidaja kmetijska podruiiiiea v prodajalni g. Sim. Berganta v Novem mestu. — Ilavno tam ae sprejemajo naroéila na kuiiiiVťice za vladanje v ocot 2 sobi meblovani 2 ali pa tudi nemeblovani St^' se oddftsti s 1. avgustom, iu sicer vsaka poaebej ali pa pfisamezno. I^e, pove upravništvo tega lista. (178-0-1) HISA v Novem mestu * na prodaj. Ista se nahaja na iiujodlienejetn prostoru glavnega trga lavno nasproti mefstne hiše, je enonadstropna, ima lepo sta-n Ono je /ajiiiiičeno čisto TBg in brez vsake škodljive primesi. iS®^ Pere izvrstno. "^Bl Varstvena znamka. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad Ime ..SCHICHT" in varstveno znamko JELENA Aussig. — Največja tovanta te vrsto Dobiva se povsod! Ilil evropojskeiU OZOlIllju. Dobiva se povsodi Vino Mizarski pomočnik 1167-3-2) dobrega ^^ doaaaaooga pridoIlRa je po jaku nizki ceni na prodaj v Bajnof-u pri Rudolfovem. Samo fi; dni Samo m dni se takoj vsprejmeta. Natančneje pri IVAN KASTELIC-u, mizarskem mojstru v Novem mestu. (U'-oai (fil-řS-Kfi) -afajd J0)|B>| ?qz3J}sod u; eflizOA e^sj ouab^j ■pis SOT of8.ia „Francoska prekmorska družba.*' Edina najkrajša črta čez Bazel. I onz in ^ TTTY ^avre Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek. zz= Ziiižuiie cene. = Vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino konces. potovalna pisarna Ed. SCHMAEDA ■ v Ljubljani. Dunajska cesta št. 6. ■ biizo znane gostilne pri „Figovcu". (12ÍI-24-4) Scdnj 70 gld. BSgr Zelo znižane vozne cene ^ 19 AMERIKO. ^ 3 Odgovorni iireduik Fr. Sal. Watzl. Mttjatelj iu založnik Urban Horvat, Tlak J. Krajec nasi.