Leto LXVn., št. 87 aprila Cena Din L- ixnaja vsak dao popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inaerati do 30 petit ▼rat a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3.-, večji inaerati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratnl iavek posebej. — >Slovenski Narode relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica Št. 5 Telefon »t. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Smeta- ova 44/1 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon »t. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. TEDEN DIPLOMATSKE AKTIVNOSTI Evropska diplomacija razvija vsestransko aktivnost za o jačan je miru in razorožitev Pariz, 17. aprila, r. V tukajšnjih diplomatskih krogih soglasno ugotavljajo, da je tekoči teden eden najvažnejših za bodoči razvoj mednarodne politike v Evropi. Evropska diplomacija razvija ta teden najživahnejšo aktivnost. Največjo važnost pripisujejo potovanju jugoslovenskega zunanjega ministra g. Jevtica v Ankaro. V tukajšnjih diplomatskih krogih verujejo, da bo ta poset mnogo doprinesel k ojačanju ju-goslovensko-turškega prijateljstva in k ojačanju miru na Balkanu sploh. G. Jevtić in Ruždi bej bosta razpravljala o balkanskem paktu v zvezd s predlogi Bolgarije in Grčije. Verjetno je, da bo ta poset pripravil pot za pristop Bolgarije k balkanskemu paktu, s čimer bi dobil ta pakt še večjo važnost. Sporedno s tem pripisujejo veliko važnost posetu rumunskega zunanjega ministra g. Titulesca v Parizu. G. Titu-lescu je ob enem predstavnik Male an-tante. Zunanji minister Barthou s?a bo obvestil o podrobnostih vršečih se raz-orozitvenih pogajanj med Francijo in Anglijo. Razpravljala bosta tudi o položaju, ki je nastal po sklenitvi takozvanih rimskih protokolov v pogledu Podunavja, prav tako pa bo francoski zunanji minister obvestil predstavnika Male antante o ciljih in namerah svojega poseta v Varšavi. Naposled bosta razpravljala tudi o vprašanju priznanja Sovjetske Rusije s strani Male antante. Sredi tega tedna bo francoska vlada poslala angleški vladi novo noto s svojimi pojasnili glede zahtevanih jamstev kot pogoj za sklenitev razorožitve-ne konvencije. Jutri bo imela vlada sejo, na kateri bo odobrila končno besedilo te note. V soboto odpotuje francoski zunanji minister Barthou v Varšavo in Prago. Temu potovanju pripisujejo tako v vseh diplomatskih krogih, kakor v francoskem zunanjem ministrstvu največjo važnost. Barthou bo predvsem posredoval v sporu med Poljsko in Češkoslovaško. Ob enem pa se nasrlaša, da Barthou s svojim posetom v Varšavi ne namerava storiti ničesar, kar bi ne bilo v skladu s cilji Male antante. Francoska nota Pariz, 17. aprila. AA. Po poročilu lista »Oeuvre«- je nota Veliki Britaniji o jamstvih glede razorožitvene konvencije že sestavljena. V London jo bo francoska vlada poslala v najkrajšem času. po vsej priliki še pred Barthoujevem odhodom v Varšavo. List poroča dalje, da se je o tej noti vršil v soboto sestanek odbora za narodno obrambo. Sestanka so se udeležili vojni minister Petatn, generali Wey-gand. Gamelin in Bares, admiral Durand. ministri za narodno obrambo in višji uradniki zunanjega ministrstva. Sestanku je predsedoval minister Herriot. Na sestanku so še enkrat prerešetall vsa vprašanja. Francija ne bo zahtevala samo golih jamstev za izvrfrftev konvencije, temveč bodo zahtevana "Jamstva v oaltesne-iSi zveri = samo varnostjo. Noto bodo zdaj predložili ministrskemu svetu, ki bo o njej izrekel končno besedo na svoji seji v četrtek ali petek, še pred to seje pa bo o tej noti še enkrat razpravljal odbor za narodno obrambo, to pot pa pod predsedstvom državnega ministra Tardieuja. Titulescu v Parizu Pariz, 17. aprila. AA. Rumunski zunanji minister Titulescu je prispe1, v Pariz s svojo soprogo snoči ob 22.20. Na postaji so ga pozdravili rumunski poslanik z osobjem poslaništva, jugoslovenski poslanik in češkoslovaški poslanik. Francoskega zunanjega ministra Barthouja je zastopal njegov kabinetni šef. » Musanov v Londonu London. 17. aprila, r. Boljrarski ministrski predsednik Mušanov ie imel daljši razgovor z zunanjim ministrom Simonom. V njteeovem ©orem^tvu je kasneje postil tudi ministrskega Drexteednika Macdonalda. Londonsko bivanje Mušanov« je v zvezi s posojili Društva narodov, ki so plasirana v Londonu. Kasneje je MuSanov prisostvoval tudi seji odbora Društva narodov za posojila. Tej seji sta prisostvovala tudi bolgarski finančni minister Štefanov in direktor uprave bolgarskih doterov Stoje nov. Obnova odnosajev z Rusijo Pari«, 17. aprila. w. Tukajšnji listi poročajo, da je vzpostavitev diplomatskih od-noSajev med Malo antanto in Sovjetsko Rusijo že sklenjena in da Inv t kratkem ofi-etohro objavljena. Preorientacija Albanije Po informacijah francoskega tiska so se simpatije Albanije do Italije znatno ohladile — Albanija se približuje Jugoslaviji Pariz, 17. aprila, r. V svojem poročilu iz Tirane zatrjuje »Notre Tempe«, da bo skorajšnje potovanje albanskega kralja Zogu v Švico in Francijo dalekosežne politične važnosti in merodaj-no za nadaljno orientacijo albanske politike. Ust opozarja v zvezi s tem na nepobitno dejstvo, da so se simpatije Albanije do Italije v zadnjem Časa silno ohladile in da vlada v Albaniji čim-dalje večji odpor proti italijanskemu protektoratu. V zadnjem časa pa je nasprotno prišlo do prav občutnega z bližan ja med Albanijo in Jugoslavijo. To zblizanje je prišlo do vidnega izraza tudi v nedavno sklenjeni trgovinski pogodbi. V Tirani je osnovana tudi podružnica jugoslovenske banke. Svoje-časno je morala edina jagoslovenska banka v Tirani na zahtevo Italije likvidirati. S tem, da je albanska vlada sedaj zopet podprla osnovanje jugoslovenske banke, je jasno izrazila, da se Albanija noče več pokoriti diktata Rima. Vojna Surija v Ameriki Med Bolivijo in Penijem se bije ie tri dni odločilna bitka — Do sedaj že več tisoč mrtvih Ne\v York, 16. aprila. AA. Po vesteh tukajšnjega »New York Timesa« je prišlo včeraj v G ran Chacu do najbolj krvave bitke paragvajsko-boMvij-ske vojne. Padlo je nad 1000 mož. Buenos Aires, 17. aprila, g. Bolivijci so dosedaj odbili vse napade na glavno točko bolivijske fronte, utrdbo Bolivian. Po vesteh iz La Paza so Perujei od sobote naprej imeli 1700 mrtvih. Bitka se še vedno nadaljuje ter se na obeh straneh bojujejo z največjim ogorčenjem, ker je od izida te bitke odvisen izid sedanje vojne. Ako bi Perujei zavzeli to utrdbo, ne bi mogli Bolivijci več držati svoje fronte. Perujei so napadali v gostih linijah, ki so jih Bolivijci uničili s svojimi strojnicami, Bolivijci so pose- kali gozdove pred tem Colom fronte tako, da so morali Perujei napadati na odprtem terenu. V bolivijski prestolnici vlada veliko veselje In navdušenje za vojno. Bolivijska vlada izjavlja, da so bolivijske izgube zelo majhne. Zmaga na obeh straneh Buenos Aires, 17. aprila. AA. Iz La Paza poročajo: Bolivijsko ministrstvo vojske je izdalo uradno poročilo o veliki bitki v G ran Chacu. Bitka je trajala 100 ur in se je končala s končno zmago Bolivijcev. Vrhovno poveljstvo je poslalo četam čestitke. Po poročilu iz Asumptiona pa so zmagali Paragvajci. TI trde, da so v zadnjih 2 urah potisnili Bolivijce za 10 km nazaj. Enourna uradniška stavka v Franci ji Protest proti znižanju uradniških plač - Stavka je potekla brez posebnih incidentov Pariz, ti. aprila. w. Po vsej Franciji »o državni nameščenci danes ponovno z enotirno stavko protestirali proti zasilnim od redbam vlade za zmanjšanje plač Ln po feojnin Zopet so se odlikovali postni name ščenci s posebno ostro izvedbo stavke Te lefonski obrat je vos dan funkcioniral zelo slabo Zveze z inozemstvom skoraj ni bii^ mogoče dobiti Razdelitev pošte in doeravd brzojavk se je razvijala zelo počasi V splošnem pa je treba ugotoviti, da se na meščenoi niso enotno odizvaM pozivu uradniških organizacij k stavk?. oboa tele- fonskih centralah, na borzi ic na Rue de Grenelle, kjer so skoraj vai nameščenci komunistično orientirani, Je obrat skoraj popolnoma počival. Na Rue de Grenolle so uradniki podaljšali enoumo stavko na dve uri. Tudi v telefonskem uradu za inozemske govore je bila stavka skoraj popolna Na železniških postajah, v državni kovnici državni tiskarni in v prefekturi seinske ga deoarfementa pa večina nameščencev nI stavkala Po dosedanjih poročilih n; nikjer prišlo do omembe vrsdnih incidentov. Žita se vrne v Avstrijo Budimpešta, 17. aprila. AA. »Beg-geli Ujsag« poroča, da delajo v mesteca Reichenaa-u v Avstriji velike priprave za prihod bivše avstrijske cesarice Zite ln njenega sina nadvojvode Otona. Oba prispeta v Reichenau po vsej priliki že maja meseca. Stavisky in madžarski optanti Budimpešta, 17. aprila, r. Iz Pariza poročajo, dr bo preiskovalna komisija, ki proučuje afero Staviskega, poslala v kratkem preiskovalnega sodnika in več policijskih organov v Budimpešto, kjer bodo skušali ugotoviti zveze, ki jih je imel Staviski z optanti za nakup njihovih terjatev. Kakor znano, je Staviski kupoval terjatve optan-tov, pri čemer je računal, da bo kasneje bogato honoriran od mednarodne optantske blagajne. Staviski je nakupil za 18 milijonov frankov teh terjatev. Preiskovalni sodnik naj bi sedaj ugotovil, kdo so bili ti optanti in koliko bonov je Staviski od njih pokupil. Optantom, ki so le del svojih terjatev prenesli na Staviskega ali pa prejeli za svoje terjatve le delno plačilo, se bodo izplačali še ostali zneski ,ne da bi se jim kaj odbilo. Krvavi izgredi na Rodu Atene, 17. aprila, r. Atenski listi poročajo o spopadih med italijanskimi policisti in grškimi prebivalci v Salahinu na otoku Rodu. Po grških poročilih so izgredi zahtevali šest smrtnih žrtev in 30 ranjenih. Kot razlog nemirov se navaja protipravno vmešavanje italijanskih oblasti v volitve tamkajšnjega občinskega načelnika. Pomirjen je v Indiji Bombay. 17 .aprila, r. Poklanja za definitivno rešitev dolgoletnega spora med vse-indiiakim pokretom za neodvisnost in angleško-indijsko vlado vedno bolj napre hitet Vlada je dala dovoljen ie. da €>e zop?t sestane vsdindijskj nacionalni kongres, da bo kongres imel oriliko odobriti ratifikacijo Gandhiievih s-kl^pov, da se opasti ua-sivni odoor. Poleg tega ie vlada obljubila Dospeti odpustitev vseh političnih {^mikov, ko bo prenehal pasivni odpor. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2317.07 — 2328.43, Berlin 1349.03 — 1369.83. Bruselj 799.68 — 803.62. Cjrih 1106.36 — 1113.85, London 176.30 _ 177.90. New7ork 3396.78—3424.04, Pariz 225.88 — 227.—, Praga 142.23—143.09. Trst 292.60 — 2&4.80 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.20 —9.30. INOZEMSKE BORZE. Ciirih. 17. aprila. Pariz 20.38. London 15.94. Newyork 308.25. Bruselj 72.16. Milan 26.425 Madrid 42.336 Amst>rdam 200.06. Berlin 121.90. Dunai 57.—, Praga 12.84, Varšava 58.325. Bukarešta 8.06. V dravski banovini 600 trgovskih akademikov Občni zbor Kluba trgovskih akademikov — Premalo zanimanja za organizacijo Ljubljana. 17. aprila. Smoči ob 20. se je vrši! v slavnosrtmi dvorani Trgovske aikadeanije X. o'»6ni zbor Kluba trgovskih akademikov. Jubilejnega občnega zbora se je udeležilo prav lopo število trgovskih absolventov, ki jih je toplo pozdravil predsednik g. An I rej šmld, zlasti pa domačina direktorja Trgovske akademije dr. Pirjevca, kate-reumu se je obenem zahvalil za gostoljubnost, nato pe zadostovalo to. kar smo včeraj zvečer od Akad. pev dr. iz Zemuna v dramskem gledališču slišali Prav gotovo ne služi petje mladim, ljubeznivim Zemuncem kot glavni smoter njihovega pomladanskega potovanja po domovini, temveč je le malo. iz bratskega dobrega srca podano darilo, da ne bi prišli praznih rok k nam na obisk S svojimi mladimi, simpatičnimi glasovi hočejo odkleniti vrata do naših src. prepotovati in spoznati svojo lepo domovino in se spoprijate\|iti z nami. Z lahkoto so to včeraj že dosegli v Ljubljani, pa bodo tud, v vseh naših krajih, kamor so še namenjeni. Žalimo, da odneso od nas dobre, prijazne spomine. Ako pa se motim in je vendarle najvažnejši namen prihoda Akad. pev. dr. iz Zemuna prirejanje koncertov, tedaj je poročevalčeva dolžnost bridka Zemunci, živeči na pragu prestolice. so imeli in imajo priliko prav dostikrat slišati odlične domače pevske zbore, pa tudi zbore, ki prihajajo čestokrat iz večjih domačih krajev k Beo-grajcem v goste, tako še nedavno našo Glasbeno Matico, in so se morali uveriti, da imajo do kolikor toliko resne umetniške veljavnosti precej daleč Takih pevskih zborov se zlasti pri nas ne manjka in bi mi nemara od marsikaterega podeželskega pevskega zbora dandanes zahtevali še kaj več. Za svoj, le skromni včerajšnji umetniški uspeh pa se Zemunci nimajo zahvaliti sebi. temveč svojemu pevo-vodji, pravoslavnemu svečeniku g. Branku Cvejiču Glasovni materijal je čvrst in zdrav, sicer v nizkih moških glasovih premalo izdaten, v tenorjih lahkoten in prožen alti *o redki, a prijetno zveneči, soprani se svobodno in čisto vzpenjajo v višine, toda zboru manjka pevske discipline, manjka šole. manjka vešče voditeljske roke. G. Branko Cvejić ne obvladuje resnejše pevovodstke tehnike, najpriprosteiših pesmic ne zna na pamet, s partituro v roki .naha po zraku venomer tiči v nji, prepe va sam. graja pevce med izvajanjem, ne poglablja se niti najmanj v vsebino pesmi o kakem umetniškem predvajanju ne more biti govora itd. Kakršen pevovodja, tak zbor. Vešč, rigorozen pevovodja ki bi Ze-munce vzel tudi z ljubeznijo v svoje roke. bi iz njih v prav kratkem času gotovo :z-klesal častivreden zbor. Vsi predpogoji za to so dani. V petih letih svojega obstoja bi ta zbor v ugodnih pevovodskih razmerah na vsak način lahko dosegel visoko umetniško stopnjo. Z lahkoto bi premaga n. pr tudi Gotovčevo »Jadovanko za teletom« ali istega komponista »Smešno č- .'o«, katen pesmi sta se včeraj temelj .to ponesrečili. Najbolj se obnašajo pevcem Mokraničeve kompozicije ki so jih tudi prav gladko in prav čedno zapeli, tako n. pr. sedma m deseta rukovet, dalje Milojevičeva povedka »Muha i komarac«, Biničkega »U kolu« manj srečno sta bili podani duhovni: Mokranjčeva »Njest svjat« in Hrističeva »Svjati Bože«. Sloven ske pesmi, kakor »Oj Doberdob« Prelovca, Hubadova prireditev narodne *Gor cez jezero« ali moj — Pavčdčev »Jezdec« delajo srbskim pevcem preglavice ie zaradi izgovarjanja naših različnih »ejev«. ven-der pa radi priznamo pevsko iskreooet Zo- muncev. Naj raj še pa hočemo misliti, da amo ae včeraj sestali v prijateljski družbi s m&-munsko akademsko mladino, milo in prijazno, ki nam je hotela tudi kaj zapeti, pa naj bo to že tako ali drugače, mj to ni bila glavna reč. Na tak način so sprejeli Zemunce tud: naši aleademiki, ki ao svo|e tovariše po vsaki pesmi ljubeznjivo pozdravljali ter jih sproti nagrajali z dobrohotnim ploskanjem. Konoerta se je udeležil n. pr. tudi rektor g. dr. Slavič, unlv. profesor g. Hadii. ravnatelj akad. kolegija g. Jeran s soprogo, dr. Svigelj, predsednik Hubadove pev. župe, ravnatelja Hubad tn Betetto ter nekaj druge gospode, ki bi Je bilo lahko več. Naj mi Zemunci ne zamerijo, da Mm jim v svoji primitivni odkritoarčnosti povedal, kako je stvar. V njihovih rokah Je, da se bodo prav kmalu lahko izpremen&i v uvaževan, izvrsten zbor, ki bo njim m nam vsem v bližnji bodočnosti v čast ki ponos. — Preiskava proti romunskim zarotnikom Bukarešta, 17. aprila, r. Obtožnica proti častnikom in civilnim osebam, obtoženim zaradi protirežimske zarote, je bila včeraj sestavljena ter obsega 40 strani. Vojaško sodišče je določilo razpravo za 19. april. Razpravi bo predsedoval orožniski general Graniceu. Pred sodiščem se bo zagovarjalo osem častnikom in pet civilistov. Podpolkovnik Precup Je bil po svoji aretaciji zaslišan že devetkrat. Ker je pri vsakem zaslišanju podal drugačne izjave, menijo oblasti, da hoče simulirati blaznost. V zvezi a tem zasliševanjem je bil včeraj zaslišan tudi bivši državni tajnik v notranjem ministrstvu v kabinetu Vajde Voevoda, Joan Popescu, ki je izjavil, da je bil Precup že pred več meseci sumljiv in da so ga stroge opazovali, vendar pa ni bilo nobenih vzrokov, da bi nastopili proti njemu. Zaradi tega tudi ni bil aretiran. Volilna utrujenost na Grškem Atene, 17 aprila. AA. V K omoti ni so bile v nedeljo dopolnilne volitve. Slo je za izpraznjeno mesto nekega masrlimanakeca senatorja. Vladni kandidat je pr^el 30j2 glasova, kandidat združene opozicije pa 2007 elasov. Pri volitvah L 1929 venizHi atični kandidat in kandidat drugih skupin ki so sedaj v opoziciji, prejel 14.755 grlaso Proračunski prihranki v Rumunlji Bukarešte, 17. aprila č. Ministrski svet je sklenil, da bo prihranke v državnem proračunu porabil za izboljšanje vojaške opreme in orožja. Opustili ao prvotno namero, da bi se ustanovilo posebno ministrstvo za oborožitev, ker bi novo ministrstvo zahtevalo la nova nepotrebne stroške Btrss S« >SLOVENSKI NAROD«, dne 17. aprila 1934 stev 87 Bežigrad dobi lepo šolo To bo naia največja osnovna šola in največji gradbeni objekt t severnem delu mesta LjubiJana, 17- »prila. Severni del mest* je velika nova četrt, ki ima ie lepo bodočnost. Naravnemu razvoju mesta so odpira smer na sever m ga ne bodo mogle več mnogo ovirati niti nenaravne ovire. Sicer bo okrog železnice še vrzel, rana, ki sega zdaj že v mestno središče, a bo nastala zato sčasom tem nujnejša potreba ureditev železniškega prometa, čim bolj se bo razvijala Ljubljana na severu. 2e zdaj je severni del tako velik, da odtehta skoraj južnega (če vzamemo mejo med obema deloma južno železnico) po površini in tudi prebivalcev Je mnogo. Že to dokazuje, če vemo, da v severnem delu, razen v Šiški, ni bilo šole. kako potrebna so tu pripadajoča javna poslopja. Vse je na jugu, na severu so pa zgolj stanovanjske kolonije; niti trgovin »i mnogo. Najpotrebnejša je osnovna šola. Za gradbeni prostor so določili mestno gramozno jamo ob Vodovodni cesti. Delo je prevzela Ljubljanska gradbena družba že jeseni; zaradi raznih zaprek so začeli graditi šele zdaj. Šola bo veliko poslopje, naša največja osnovna šola in največji §radbeni objekt v severnem delu mesta, tala bo v severnem delu jame v osi vzhod-zahod. Celotno poslopje sestoji iz treh delov: iz glavnega, t. j. šole same na sebi, ki bo dolga 107.62 m in 13.80 m široka, iz telovadnice, ki bo priključena k glavnemu poslopju pravokotno sredi njegove dolžine in ki bo 40.25 m dolga in 13.28 široka, in iz stanovanjskega krila, ki bo prizidano h glavnemu poslopju na njegovem zahodnem koncu v obsegu 13.63 m dolžine in 10.55 m širine. Ker bo glavno poslopje stalo tik ob robu jame, ki je globoka za višino dveh etaž, bo nad jamo enonadstropno. dve etaži bosta pod naravnim terenom ter bodo skupno štiri etaže. Spodnji etaži štejeta kot kletni, a bosta pod zemljo samo r.a severni strani. doc i m bosta v jami, na južni strani, seveda iznad zemlje. V treh etažah glavnega poslopja, v pritličju, prvem nadstropju in prvi kleti (ki je prav za prav prvo nadstropje, gledano v jami) bodo učilnice. Tlocrt je strogo simetričen: •redino tvori mogočno troramno stopnišče. na levi in desni sta pa povsem enaki si krili: štiri učilnice na levi, štiri na desni z vhodi iz širokega hodnika. Učilnice bodo po 7.14 m široke in cca 8 m dolga, torej bodo obsegale po 57 m* površine. Hodniki so po 27.22 m dolgi in 5 m široki, torej prave dvorane. Že same izmere kažejo, da bo šola prostorna, zračna, skratka bigijenič-na, česar pa ne moremo trditi o atarih mestnih osnovnih šolah. Vse učilnice imajo okna na jug. Pri tehničnih šolah je pravilo, da imajo okna na sever, da vpada enkomerno svetloba, ki je potrebna pri preciznem risanju, za osnovne šole je pa seveda prednost, če so učilnice solnčne. V vsaki etaži bo torej 8 učilnic, skupno jih bo potem takem 24. V drugi kleti bo centralna kurjava, zavetišče proti strupenim plinom (šola bo torej tudi v tem pogledu moderna) in pod učilnicami spreha-Iišča, odprta na jug, ki se jih bodo otroci posluževali ob 9labem vremnu. Telovadnica bo imela vse pripadajoče pritikline, imela bo pa tudi moderno odri-šče. — Stanovanjsko poslopje bo tudi eno-nadstropno. V njem bodo tri trisobna stanovanja in otroški vrtec. Gramozna jama ni tako široka kot bo dolgo glavno poslopje, zato jo bodo morali .še precej razširiti proti zahodu, pri tem bodo pa pridobili precej lepega gramoza za beton, ki ga bodo porabili mnogo za tako veliko zgradbo. Sicer bodo zgornje etaže zidane. Porabljali bodo novi format zidnika, ki je obvezen po novih predpisih, l/vedbo novega formata opeke so naši gradbeni in gospodarski krogi skušali preprečiti, ker za nas ni priporočljiva, vendar so bili zaman protesti in strokovne razprave. Gradnja z novim formatom je dražja. Sicer se pa bo najbrž lepo izkazalo pri tej priliki ob tako veliki gradnji, ali je novi format priporočljiv ali ne. Pri gradnji bo zaposlenih precej delavcev; ko začno delati v polnem obsegu, jih bo okrog 150, zdaj jih je še samo nekaj nad 20. Do prihodnjega tedna bodo končali pripravljalna dela. nakar začno delati s polno paro. Danes podirajo mestni delavci v jami v bližini stavbišča barake, ki pa več ne ovirajo gradnje. Iz življenja ameriških Slovencev Številne žrtve prometnih nesreč — Samomori — Novi grobovi — Še o pustolovščinah »milijonarke« Tavčarjeve Tragična amnt je doletela 25. marca lenio Marijo Kovačičevo lz Clevelaaida. Ko se je vračala z obiska, jo je na križišču prometne ulice podrl avtomobilist li» jo vlekel kafcih 30 metrov za seboj. Brez občimi avtotmobllist se ni zmenil za svojo Žrtev m je drvel naprej. Nekdo ai je pa zapomnil njegovo evidenčno š-.evllko m naslednjega dme je policija aretirala iMrleckiepTd cieveJandekega odvetnika, ka terega imena pa noće iadati. Kovaftifcvc »o prepeljali v bomico, kjer je pa podlegla po&kodibairu. Podobna oesreča je doletela tudi Aino Genbec. Ko je 24. marca srtotpila z avtobusa, je pridrvel mimo avtomobilist in jo podrl. Dobila je tama iz Bohinjske Bele. Zapustil je ženo. — 19. marca je v Milwaukeeju umrl France Janežič, star 63 let. Zapustil je ženo in pet nepreskrbljenih otrok, 24. marca je podlegel pljučnici Josip Groanik, eden najstarejših slovenskih naseljencev. V Ameriki je živel 40 let. Pokojni je bil doma nekje s Koroškega, zapustil je ženo, sina in hčerko. — Po dolgotrajni bolezini je 3. marca v Kansas Cityju umrl Anton Strniša. Pokojni je bil star 40 let, doma je bil iz J ume vasi, fara Podgrad pri Novem mestu. V Ameriki je bival 25 let. Zapustil je ženo in hčerko. — Po kratki in mučni bolezni je v Burgettstownu, država Pen-svlvanija. umrl 401etni Josip Pompe, doma iz vasi Robor. občina Loka na štajerskem. V Warrenu. država Ohio, je Alojziju Lovšinu zgorela hiša in si je komaj rešil golo življenje. Ameriški listi poročajo, da je bila ao-zievna milijonarka Frančiška Tavča-;e-va, o kateri smo nedavno poročali, da je bila zaradi nekih čudnih manipulacij s čeki aretirana, iapuečena proti kavciji 3<5O0 dolarjev. Kljub temu pride pred sodišče in se bo raz*prava proti njej vršila 20. t. m Pri tej priliki bodo Tavčarjevi tudi temeljito iaprašali vest glede dozdevne milijonske dedščine, na račun katere je menda delj časa udobno živela pri tujih ljudeh. »Glas Naroda« priobčuje dopis iz Ljubljane v katerem zatrjuje pisec, da je tukaj na račun dedščine po stricu opeharila precej ljudi, ki so ji posodili večje zneske in ji slepo zaupali. Baje se je nek: boljši obrtnik tako zagledal v njo in v njene milijone, da jo je pri slovesu v Ameriko spremil prav do pristanišča. Tavčarjeva je baje v Ameriki dobro prodala tudi fikn, ki ji ga je zaupal nekdo v stari domovini. Vse kaže, da bodo prišle med raapravo proti Tavčarjevi na dan še zanimive stvari. Mariborski okoliški obrtniki Maribor. 16. aprila. V nedeljo dopoldne se je vršila glavna skupščina združenja obrtnikov iz Tczna, katero je vodil zadružni predsednik g. Sa-beder, krojaški mojster na Teznu. Skoraj bolj kakor v mestu, se zavedajo okoliški obrtniki težkega položaja, kar je dokazovalo izredno veliko število zborovalcev tako, da mnogi niti prostora niso dobili. Skupščini sta med drugimi prisostvovala tudi zastopnik zbornice za TOl g. Novak in obrtni nadzornik g. Založnik. Po običajnem uvodu je podal predsednik izčrpno poročilo in podčrtava! kritičen položaj podeželskih malih obrtnikov. G. Šabeder je poročal tudi o tajniškem poslovanju in finančnem stanju obrtne zadruge. Nato je predlagal g. Pfeifer v imenu nadzornega odbora upravi razrešenico, kar »o navzoči soglasno odobrili. Glavna točka skupščine je bil referat zastopnika zbornice za TOI g. Novaka, ki je poudrjal, da se stanje obrtnikov od dne do dne slabša. Ko se je govornik dotaknil vprašanja šušmarstva, so navzoči ogorčeno klicali, da bodo vsi odložili obrtne pravice, če se v tem pogledu ne bo nič ukrenilo. To je zgovoren dokaz, da so prav podeželski obrtniki žrtve šušmarstva. Predavatelj je poudarjal, da bi se položaj znatno zboljšal, če bi merodajni čii ~elji upoštevali tozadevne odredbe banske uprave. V ilustracijo obupnega položaj« zaradi šušmarstva je g. Novak navedel nekaj primerov. Med 25.000 legalnimi obrtniki Je v naši državi nič manj kot 17000 šušmarjev. Se bolj se to razmerje vidi v Sv. Lenartu, kjer je 250 upravičenih obrtnikov, šušmar-jev pa je prijavljenih 4401 Tu je menda vsak komentar odveč. Banska uprava yj sicer izdala odredbo za pobijanje šušmarstva, toda boj proti tem obrtnim parazitom bi bil intenzivnejši, (o bi »e ta odred- ba vnesla v zakon. S tem se pobijajo takozvani mali šušmarji. Obrtniki pa imajo še hujšega uničevalca v mogočnih šušmar-jih, to ao tuja valepodjetja » tujim kapitalom. Proti tem pa je obrtnik brez orožja, zlasti še, ker so oblastva napram njim preveč popustljiva. Nato je povzel besedo obrtni nadzornik g. Založnik, ki je poudarjal potrebo organizacije obrtnikov in slogo v njej. Govoril je o mojstrskih izpitih in podal statistično sliko. Ob zaključku zborovanja je izročil predsednik zadruge g Šabeder Častno diplomo zaslužnemu članu g. Stancu, krojaškemu mojstru, za 40letno delovanje v obrtni zadrugi. Radio kotiček Ljubljana, 17. aprila. -Danes ob IS. prevzame prvič otroški kotiček v radiu naš znani pisatelj Ljudevit Mrzel-Frigld. Doma je iz Trbovelj in Živi v Ljubljani kot novinar. V založbi Jugoslovanske knjigarne je izšla zbirka njegovih črtic in novelet pod naslovom >Luči ob cestic, ki spada med najlepša dela našega sodobnega pripovednega slovstva. Tudi naši mladini je Mrzelovo ime že dobro znano. Njegove črtice, ki izhajajo tupatam v »Našem Rodu« in »Mladem Jutru«, sprejema mladina z velikim zanimanjem. Vse njegovo književno delo priča, kakor od blizu zna Mrzel gledati otroško dušo in jo razumeti. Zato prav nič ne dvomimo, da bodo mali poslušalci radia razumeli in vzljubili njegove drobne povesti. Povedal bo tri ali štiri zgodbe, ki jih je doživel deloma sam. ko je bil še otrok, deloma jih je pa pobral iz življenja drugih ljudi. Roman ene noči Ljubljana, 17. aprila. Prijatelji detektivskih zgodb so s tem fil mom v kinu Matici dobili silno napeto in pestro delo, ki je po vsebini tako bogato, da predoča res pravi roman. Vsem bo ta film všeč, saj v njem nastop Liana Haid. ki ima v Ljubljani nešteto občudovalcev. Ta simpatična igralka igra hčerko policijskega predsednika Helgo. V vlaku se seznani z neznanim pasažirjem in se zaljubi vanj. Med kramljanjem konstatirata, da po naključju citata oba knjigo »Roman ene noči«. V sosednjem kupeju popotuje družba ruskih umetnikov na balalajko. Nenadoma se vlak ustavi na povelje iz glavnega mesta, češ, da se v njem vozi nevaren ruski zločinec. Kriminalni uradnki pri pregledovanju potnih listov spoznajo hčerko predsednika policije in pri tem pozabijo pogledati dokumente njenega znanca, zločinca pa ni nikjer. Doma pove oče Helgi, da gre za nevarnega mednarodnega zločinca, ki dela največje preglavice politični policiji a hčerka mu prizna ljubezen do neznanca iz vlaka, nato pa vsa utrujena od popotovanja s knjigo v roki sladko zadremlje. V duši ji vstaja sum dq je njen neznanec iskani zločinec, in na največje presenečenje se dekle z njim spet sestane na plesu, kjer tudi opazi sum'jivo zvezo med glasbeniki na balalajko in svojim neznancem. Medtem je v državnem arhivu ukraden važen dokument Tatvina je izvedena na najrafiniranejši način, a vendar tujca zagrabijo, ker je polno dokazov za njegovo krivdo, toda Helga dokaže njegov alibi s tem, da je tujec ves čas stal za njenim hrbtom in držal roko na njeni rami. Mladenka namreč ni opazila, da je njen prijatelj na skrivaj odšel in je na njeno ramo položil roko ruski glasbenik. Policijski predsednik zato zavrne svojo hčer. Helgi pa dokažejo da io je zločinec hotel samo izkoristiti zaradi njenega očeta. Ogorčena ga izda policiji, a neznanec ji v tem pove, da hoče pričeti novo življenje in vrniti ukradene listine. Helga spozna neznanievo ljubezen, a prepozno je za beg, ker policija že prihaja s Helginim očetom na čelu. Neznanec strelja na očeta .. . Končno sta neznanec in Helga vendar srečen par. a kako pride do tega, si poglejte pri predstavi. Vedno lepa: Liane Haid vedno kavalirski: Gustav Diessl v filmu razkošja, ljubezni in smeha Roman ene noči pavl kemp, erv bos Elitni kino Matica Telefon 2124 Danes ob 4., Vi8. in 9U uri zvečer Naš zračni promet Ljubljana, 17. aprila. S 1. majnikom dobimo spet zračni promet, a letos bomo is Ljubljane lahko leteli preko Zagreba tudi v Beograd, Skop-lje in Solun in čez Sušak v Zagreb ter tudi Čez Karavanke v Celovec. Danes že lahko objavimo vozni red, ki nam dokazuje, kako praktično so za Ljubljančane urejeni poleti na teh važnih progah, ki nas ▼ Zagrebu in Beogradu ter v Celovcu vežejo z vso Evropo in tudi z ostalimi deli sveta. Novo trimotorno letalo tipa >Spertanc odleti vsako jutro ob 9.10 iz LJubljane in prileti v 120 km oddaljeni Zagreb že ob 9.55, nato pa te ob 10.15 spet leti dalje in prileti ob 12.35 v 380 km oddaljeni Beograd. V Beogradu bomo imeli dosti časa, da si »gledamo v naglici mesto ter opravimo manjše opravke, ker se letalo dvigne spet ob 14. in pristane ob 16.25 v 584 km oddaljenem Skoplju. Iz Skoplja nadaljuje letalo polet že ob 16.40 in prileti v Solun ob 18.10. Iz Ljubljane do Beograda bo torej trajalo potovanje le pičle tri ure in pol. do Skoplja dobrih sedem ur, do daljnega Soluna pa le devet ur. Iz Soluna se bomo vrnili z letalom ob 8.45 in prispeli v Skoplje ob 10.15 ter že čez četrt ure nadaljevali polet v Beograd, kamor prispemo ob 12.55. Iz Beograda se spet dvignemo že ob 13.45 in priletimo ob 16.05 v ZagTeb, nato se spet dvignemo ob 16.30, da bomo že ob 17.15 spet v Ljubljani. Iz Soluna bomo torej na povratku prileteli že celo v osem in pol ure. Na tej progi bo promet do 17. septembra. Tudi dosedanja sušaška proga je podaljšana čez Sušak v ZagTeb. Iz Ljubljane bo od 1. majnika do 15. septembra prevažalo potnike novo trimotorno letalo tipa »Spartan«, ki se bo vsak dan dvignilo na ljubljanskem aerodromu ob 14.35 in bomo že ob 15.10 na 76 km oddaljenem Sušaku, čez četrt ure poleti letalo dalje proti Zagrebu, kamor prispe ob 16.15. Iz Zagreba odleti letalo ob 10.20 in prileti na Sušak ob 11.10, nato se pa spet čez četrt ure dvigne in pristane v Ljubljani že ob 12.10. Končno pa L julije dobimo tudi zračno zvezo s Celovcem, kjer pristajajo tudi potniški avijoni za Avstrijo, Nemčijo in Italijo. V Ljubljani se dvigne trimotorno letalo tipa »Spartan« ob 12.20 in pristane čez pol ure že v 70 km oddaljenem Celovcu. Ob 13.50 se 3>Spartan« v Celovcu spet dvigne in bo Že ob 14.20 spet na ljubljanskem aerodromu. Zračni promet bo gotovo letos se bolj živahen kakor lani zaradi novih zvez z velikimi evropskimi zračnimi linijami bo pa prinesel našim krajem tudi veliko novih ugodnosti in neprecenljivih koristi. SOKOL Lep uspeh vztrajne telovadbe Jeseničani so v minulih mesecih dosegli v raznih panogah sporta in telesne vzgoje celo vrsto krasnih uspehov, ki so sad dolgoletnega napornega in vztrajnega dela in železne volje. Tako je pri tekmah za državno smuško prvenstvo v smuškem teku, ki so se vrSile v Planici, dosegel izmed Ju-goslovenov I. mesto Jeseničan Smolej Franc, a v smuških likih istotam Jeseničan Hubert Heim I. mesto ter pri tekmah za slovansko smuško prvenstvo, ki so se vršile V Zakopanem na Poljskem, je dosegel Hubert Heim v smuških likih I. mesto. Pred kratkim pa s~ se vršile na Jesenicah roko-borbe mednarodnih rokoborcev, pri katerih je porazil amaterski rokoborec Zupan Tine z Jesenic državnega prvaka profesionalnega rokoborca Herzoga. Tem prvakom pa se je pridružil vztrajni sokol, telovadec brat Janko Pristov, ki je pri izbirnih sokolskih tekmah, ki so se vršile v soboto in nedeljo v Ljubljani, za mednarodne telovadne tekme v Budimpešti izmed 22 najboljših sokolskih telovadcev dosegel v hudi borbi I. mesto. Pri prvih izbirnih tekmah, ki so se vršile pred 2 mesecema v Ljubljani, je dosegel I. mesto v predpisanih sestavah, ki so najtežje, kar jih je bilo kdaj pri mednarodnih telovadnih tekmah in ki zahtevajo od telovadcev vsestranske telesne sposobnosti, pridnosti duha, železno voljo in tudi drznost. Pri drugih izbirnih tekmah, ki so se vršile te dni v Ljubljani, pa se je tekmovalo v vseh predpisanih in poljubnih sestavah na vseh glavnih orodjih in v nekaterih disciplinah lahke atletike pa je izšel zopet iz tekme brat Pristov kot zmagovalec. Izmed vseh 22 tekmovalcev je bilo izbranih 12 najboljših, ki bodo skupaj vežbali 6 tednov v Ljubljani do odhoda v Budimpešto. Prepričani smo, da se bo brat Pristov pri skupnem vežbanju v Ljubljani vsestransko izpopolnil in da bo častno zastopal sokolstvo in našo državo na veliki mednarodni telovadni tekmi v Budimpešti. Sokolski oder na Viču Agilni dramski odsek viškega Sokola, ki nam je v letošnji sezoni vprizoril več prav dobro uspelih gledaliških predstav, je v nedeljo 15. t. m. zaključil zimsko sezono z izborno uspelo burko s petjem *Svoje-glavček« v režiji brata Viktorja Ambroža. Vsi igralci so v polni meri storili svojo dolžnost, zato občinstvo, ki je kljub krasnemu dnevu v Častnem številu zasedlo sokolsko dvorano, ni štedilo s priznanjem in odobravanjem ter je vrlim diletatntom prirejalo bučne ovacije celo na odprtem odru. Burka, ki jo poživljajo prav posrečene pesmice, je tekla gladko, brez takozvanega »plavanja«. Posamezni igralci in igralke so se v svoje vloge popolnoma vživeli in dali vse, kar je bilo v njih moči. Prav prijetno presenečenje nam je pripravil s svojim prvim nastopom na odru viškega Sokola brat Stane Sever v vlogi gostilničarja Potokarja. Njegov nastop je bil povsem naraven, miren, res pravi tip gorenjskega gostilničarja. Ugajala je njegova posrečena maska in pa originalna izgovarjava. S svojim prvim nastopom je pokazal vse svoje igralske zmožnosti ter moremo dramskemu odseku čestitati k njegovi pridobitvi. Izvrstno se je zopet odrezala Polonca, sestre Lidije Deisingerjeve, ki od predstave do predstave vidno napreduje. Pri nedeljski predstavi pa je prekosila samo sebe. Svojo vlogo je rešila nad vse častno v vsakem pogledu, zlasti njeno ljubko petje je izzvalo pri občinstvu navdušene ovacije tako. da je morala ponavljati med ponovnimi burnimi ovacijami. Korajžnega gorskega vodnika Toneta je izborno podal brat Avgust Dacar. Tudi on je svojo vlogo rešil odlično tako v prozi, kakor v petju. Njegova maska, lepa izgo- varjava in mimika so bile na višku, znak, da se br. Dacar z ljubeznijo oklepa dramske umetnosti. Nadvse originalen pa je bil brat Pači Galič, zagrebški turist Izak Kohn Njegova zagrebška govorica in nastop sta vzbujala pri občinstvu salve smeha. Sem in tja je bil včasih nekoliko preglasen, kar pa vsplosnem ni motilo igre. Tudi pevski' točke je absolviral prav zadovoljivo med navdušenim odobravanjem gledalcev. Hlapec Jože, brata Viktorja Ambroža je bil podan prav posrečeno ter se je občinstvo, čim sc je pojavil na odru, imenitno zabavalo. Tudi on je moral pevske točke ponavljati med viharnimi ovacijami gledalcev. Dekla Cila. sestre Ančke Erženove, ki jo prvič nastopila na odru, je bila prav dobro podana Njena sicer majhna vloga je mnogo pripo mogla do uspešne uprizoritve. Dramski odsek ni mogel boljše zaključiti letošnje sezone, kakor z vprizoritvijo te burke. Okusna scenerija, dobra razsvetljava in kratki odmori, med katerimi Je pridno sviral sokolski orkester, so napravili najboljši vtis. Končno gre pohvala sestri Zori Slugovi, ki je diskretno spremljala pevske točke pri klavirju, ki je tudi doprinesla svoj delež k tako izborni vprizoritvi. Ob zaključku sezone dramskemu odseku naše čestitke z željo, da bi tudi prihodnja sezona bila tako uspešna, kot letošnja. KOLEDAR Danes: Torek, 17. aprila, katoličani: Rudolf, Anicet, Vitigoj, pravoslavni 4. ap: 1 DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Roman ene noči. Kino t>vor: Zločin. Kino Šiška: Titani neba. Izredni občni zbor Ekskurtijskega fonda akademskega kluba elektrotehnikov ob 15. v mali sejni dvorani magistrata. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bahovec, Kongresni trg 12, Hočevar, Ljubljana Vil, (celovška co^ta 34 in Ustar. Sv. Petra cesta 78. Diktature so moderne, njihovi nssproi-ntki pa ne, zato se morann) tudi v tem prt meru potegniti za diktaturo. Vprav navdušujemo se za njo in štejemo si v čast. da je tudi tu zmagalo načelo avtoritete. Vendar moramo pokazati na rak rano te diktature. Diktatorjev je namreč več. Ne le, da ima vsake ulica svojega diktatorja, temveč »e oglaša tudi r i^aki htšH natmanj po eden, Samodrštvo v hišah bi fim ie človek rad priznal in s požrtvovalnostjo pretrpel pasje koncerte, ki se glase z dvorišč, a gospostvo psov sega tudi na ceste. In to je diktatura v pravem pomenu besede. Celo na glavnih cestah, kakršna je Cest tonionl koncert sklad* An ton im a Trro-fafca v U n ionu. Irveo. Znižane owi». Abonente epi »zar jamu. da imajo p« posehi danšnje operne predstave Libusi popust pri nakupu vstopnic Vsak abonem Narodnega gledališča, ki predloži pri naku pu blagajni abonentsko izkaznico, dobi ae-Aal s 30odstotnim popunom. Povdarjama da se Lrbuša n^ bo igrala v abonmaju. ▼ naslovni vlosri gost j je tudi d revi ga. Zmks Kunčeva. Vea ostala zasedba kakor pri pr*-miferi. Opero dirigira ravnatelj g. Mirka Polič, režija j? g. prof. Altova. i Bratje Fratellini pridejo : pridejo! Iz Kranja — Na svoji turneji po Hrvatski in Sloveniji se bo jutri ustavilo Jugoslovenski akademsko pevsko društvo iz Zemuna tudi v Kranju. Akademski zrbor, ki ga sestavlja 20 pevk in 40 pevcev, prispe v mesto z opoldanskim vlakom vz škofje Loke. Zvečer pa bo izvajal v veliki dvorani Narod nega doma koncert s pestrim in izbranim programom. Mešani in moški rbori bodo izvajali štiri pesmi Milojevića, dve Gotov-čevi Sttri Mokraničeve in po eno Hubado-vo, Pavčičcvo. Prclovčevo Biničkega tn Hrističa. Prepričani smo, da bodo na* meščani drage goste tfostoljubno sprejel m poinoAteviino poeet& cjlhou Jconoert. :tev 87 »SLOVENSKI HA ROD« fe« 17. aprila 1934 I Torek, sreda In četrtek vsakokrat i ob 8. zvečer ■ DVE SIROTI Film po znanem lepem romanu, ki je izšel v »Slovenskem Narodu« Da osvežit« kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Jose-fove« grenčiee. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima lasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 1 to Domeni 2 zavitka sta potrebna za eno pranje po Schichtovi metodi: Ženska hvala za namakanje zvečer, Scbich-tovo terpentinovo milo za enkratno izkuhanje prihodnje jutrc. CELO DELO PR! SCHICHTOVI METODI DNEVNE VESTI — 8prejem gejeneer v nižji tečaj višje pedagoške gole. V I. letnik niž)?ga tečaja višje pedagoške šole v Beogradu bo epreje-tih v šolskem leta 1934— 60 rednih slušateljev in eicer 50 učiteljev in 10 učiteljic ljudskih Sol. Kandidati nai pošljejo prošnje rektoratu šole do 29. junija. — Živahen tujski promet v Hrvatskem Primorju. Včeraj eo imeli na Sušaku že pravo poletno vročino. saj jie kazal toplomer opoldne na solncj 43 stopinj. Vsi vlaki eo ■polni MoviSearjev. Posebno mnogo prihaja Madžarov in Nemcev. Obisk kopališč zlasti Crikvenioe in Raba je letos mnojro večji kakor lani ob tJetm časti. Včeraj je prispelo na Stisak 30 letoviščarfev is Kopenhagna, ki so se odpeljali zvečer proti Zagrebu«. V mahi prispe v Hrvatsko Primorje nad 100 Ie~ tovišČarj-ev iz Brna in 120 iz Prage*. — Švicarski učitelji v Splitu. V Splitu s^ fe mudilo te dni 25 Švicarskih učiteljev ljudskih šol. ki so na potovanfj po našem Primorju. Tz Splita so odpotovali v Dubrovnik. — Zaretek zračnoga prometa na progi Zagreb — Beograd. Jutri se prične na pro-sri Zagreb — Beograd zračni promet. Istočasno kreneta aeroplana v obeh smereh. Do 1. maja bodo leteli na tej progi >Potv zic, po 1. maju pa novi angleški svijenu* v>partan<". — Ponižna prošnja poštni upravi- Od Ljubljane do Litije ni daleč in vendar je sobotni "Slovenski Narode er?Čno priromal tia v ponedeljek ob 10. dopoldne v roke naročnika, ki na \* bil seveda zelo vesel, saj bi s^ utegnilo zgoditi, da bi pri taki nadići med potjo kje obtičal. Poštno upravo ponižno prosimo, naj poskrbi, da ee bo poŠta nekoliko hitreje dostavljala. — Občni zbor beograjskih lekarniških sotradnikov. V Beogradu je bil v nedeljo oh,xni zbor sekcije saveza lekarniških so-trudnikov. Savez j,e bil ustanovljen na sindikalni podlagi in ščiti interese lekarniških sotnidnikov. Prijel fe že večkrat konflikt z lekarnarji, ki so zahtevali od svojih nameščencev, da izstopijo iz sindikalne organi-aetje. To zahtevo so beograjski lekarniški sotrudniki odločno obsodili. — Obrni zbor Zver«* doborovljcev kraljevine Jugoslavije bo v nedeljo dne 22. t. m. v Beogradu. [Umetno ministrstvo ja dovolilo udeležencem polovično voznino. — Borza dela v Ljubljani i£č? za takoj 2 avtokleparja. 1 izdelovalen cementnih cevi, 2 radiomonterja. 1 čevljarja. 1 mojstra oroEničarja. I brivskega pomočnika, 1 trgovskega pniproda.folca, 1 kolarja in 1 čevljarja opankarja. _ Praktični tečaj za molzne nadzirate- lie r Str.-tžišeu pri Kranju. Sreski kmetijski odbor kranjski priredi pri živinorejski selekcijski zadrugi v Stranišču pri Kranju celodnevni oraktični tečaj za molzne nadzirata! je in člane rodovniških komisij. Tečaj bo v sr^do dne 555. aprila t. 1. Pričel se bo ob 7.3H uri dopoldne in bo trajal z odmori do vdčera. Vežbaio se bo v vseh poslih iu delih, ki jih morajo vršiti molzni nadzira-teHj in člani rcKiovne komisije. 5^estanek tečajnikov bo ob 7.30 uri na dvorišču pri Pavlu Rozinami v StražišČj. Tečaj je velike važnosti za pravilno podrobno delo pri živinorejskih zadrugah, k?r se bodo udele-ienci praktično vežbali v vsem, kar morajo znati. Zato je potrebno, da se udeležijo brez izjeme vsi molzni nadzirateiji in vsi Člani rodovnih komisij pri živinorejskih zadrugah kranjskeua sreza, s katerimi eresko načelstvo sodeluje. Tečajniki iz 9ek in Cer-kelj nai prinese s seboj mamine palice. Molzni nad žira tel ii naj prineso k tacam vs> molzno-kontrolne pole letošnjega leta, enako tudi vs? letošnje prijavnice hlevskih sprememb, vse rodovniške skočne zapisnike ter računske pre^l-dnice v evrho pregleda in pojka. t"Mani rodovnih komisij ^ pa naj orinaso vsak zase ocenjevalno knjižico in pripadajoče tabele. Pri tečaju sodelujeta sreslrj referent kmet svetnik Saie-tič" tor pomočnik sr?s. kmet. ref. Martelanc. Teč^ nikj bodo imeli brezplačno kosilo ne račun sreekega kmetijskega odbora. Zastopniki živinorejskih zadrug iz sosednih sr^ov bodo dobrodošli kot gostje-opazovalci. — Zdravnik pod tetko obtežbo. Donee se zagovarja pred zagrebškim okrožnim sodiščem 551etni zobozdravnik dr. Anton Mala-šek. Obtožen je. da je 20. julija 1931 Mariji Pl^vnik umoril živec v levem spodnj.Tn kočniku in da je pustil v kanalu umorjeno pulpo zoba. Posledica je bila razširjenje infekcije in fl?gmona spodnje čeljusti, ki se ie razširila na vrat ter povzročila zastrupljen je krvi, tako da je Plevnikova 22. avgusta umrla. Ker ni izkliučeno, da je njena smrt posledica malomarnega lečenja zoba, je bila proti dr. MalaŠku dvignjena obtožba. Zobozdravnik dr. Cerer je kot izvedenec izjavil, da je obtoženi zobodravnik s svojo malomarnostjo zakrivil smrt Marije Plevnikova. — Sam si je sodil. V vasi Lukovo pri Križevcih sta se sorla te dni kmečka fanta Ivan Martinec in Franjo Mohos, Med prepirom ie Martinec potegnil nož in zabodel Moti osa v prsa. Težko ranjenega fanta so prepeljali v bolnico, kjer je čez dva dni umrl. Yei=t o Mohosovi smrti je Martinca tako prptre^la. da ie odšel v gozd in se obesil. _ Vreme. Vrerrrnska napoved pravi, da bo večinoma jasno in toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Ljubljani, Zagrebu in Splitu 25. v Beogradu 24, v Sarajevu 23, v Mariboru 22.6, v 8kop4ju 22. Davi ie kazal barometer v Ljubljani 766.3, temperatura »e znašala 11.4. — Tragična smrt mlade Eagrebske učiteljice. Včeraj je padla z druge galerije zvonika zagrebške katedrale 211etna absolventka učiteljišča Angela Mantšič, doma iz Gri-žene v Primorju. S svojo prijateljico Zlato Popovič si je hotela ogledati iz zvonika katedrale mesto. Prišli sta do drug* galerije, kjer sta se ustavili. Popovičeva je hitela na hodnik, da bi vpisala svoje in ime svoje prijateljice in Angela ji je še zaklicala, naj razločno zapiše. Ko je zapisale imena, iie poklicala prijateljico, ki se pa ni odzvala. Namestu odgovora je zaslišala Popovičeva zamolkeO padec z dvorišča nadškofijske palače. Pogledala je preko visoke ograje in zagledala svojo prijateljico, kako leži na dvorišču. Ko je prihitela k nji, je ooazila, da ima razbito lobanjo. Padla je 65 m globoko in obležala mrtva. Popovičeva ie izjavila, da njena prijateljica ni im-^la prav nobenega povoda za samomor in da gre nedvomno za nesrečo. Tudi mati Angele MarušiČeve »e verjame, da bi si bila hčerka končala življenje. Bratje Fratellini PRIDEJO! PRIDEJO! Iz Lf&bljans —lj Gradbena sezona se je začela v vtem obsegu, kakršnega pač lahko pričakujemo letos. Več gradbenih del nedvomno ne bo hkrati, kot jih je zdaj. Delajo skoraj že pri vseh stavbah, ki so jih zateli graditi jeseni, tako n. pr. pri cerkvi sv Krištofa, pri dveh dvonadstropnih hišah na bivšem igrišču Ilirije in pri nekaterih manjših zgradbah za Bežigradom, ob Vrtači in drugod. Med večja gradbena dela je treba prišteti tudi kanalizacijo na gn renjskem kolodvoru, kjer grade glavni kanal v predoru pod železnico. Tu In tam tudi obnavljajo fiasade. večjih adaptacijskih del pa doslej še ni. —lj Simfonični koncert pomnoženega opernega orkestra bo v petek dne 20. t m ob 20. uri v umionsru dvorani. Izmed če ških simfonikov stoji prav gotovo na pr vem mestu dr. Antonin Dvorak, ki je proslavil češki narod s svojimi simfonični ji' deli po vsem svetu. Dvofakova dela »• stalno na repertoarju vseh velikih sim fonionih orkestrov vseh narodov Pod vod »tvom ravnatelja Mirka Poliča bomo slišali v petek najpo^apoznejšo Dvofakovo uverturo Carneval, dalje 3 slovanske ples" iz drage serije njegovih plesov. Dvora k Je namreč napisal dve seriji slovanskih plesov številkn 1 do S Najbolj znani oo plesi iz prve serije, predvsem številka 8. dalje 4 in 2. Dela druge serije vsaj pri nas niso bila tako pc?osto izvajana. Ob Val priliiki se izvaja številka 2, 8 in 7- Sklepno točiko sporeda tvori Dvofakova simfonija v G-duru, eno največjih in najpomembnejših (iel vse svetovne literature. K temu delu se še povrnemo. Simfonični koncert se vrsi v okviru češkega tedna na£e cnpere, mišljen je kot ljudski koncert z nizkimi cenami od 6 do 30 Din. Pred-pr^rdaja vstopnic je v knjigam! Glasbene Matice na Kongresnem trgu. —lj Veliki mojster in slavni ruski virtuoz na klavirju Nikolaj Orlov koncertira v srede dne 18. t. m. ob 20. uri v dvorani Filharmonične družbe. Orlov je kot ^Jen najodličnejSih klavirskih virtuozov poznan po peli Evropi t*r celi 6everni Ameriki. — Kritiki pravijo o njem, da on ne igra, temveč kreira glasbo. Vsak takt on doživlja, ravno tako vsako posamezno noto in to brez razlike bodisi, da je napisal dotično delo Mozart, Beethoven, Chopin, Scarlati, Stravi nski, Prokofjev, Skrjabin ali D*buesy. — Orlov jje v resnici umetnik svetovnega slovesa. Ker so koncerti velikih pianistov v Ljubljeni žal r?o v soboto dcie 21. aprila 1934 v salonu »Pri levu« zaključno predavanje XTK. 9ezone. Predava-bo prvič v našem društvu naš rojak g. profesor dr. Lavo čermelj o Jadranu- Dasi tivimo že poMugo tisočletje ob Jadranu, je postalo zanimanje za Jadran in za proMeme, ki so z nJim združeni, aploftn/* meri nažim narodom šele ▼ zadnjih '-sh desetletjih. Prikazati te probleme, ki »o vitalnega interesa »a naš narod in za našo državo v pravi luči in v zgodovinskem razvoju, je t glavnem namen predavanja, s katerim bo društvo »Soča« saključllo svojo XIII. društveno sezono. Vabljeni »Sočani«, prijatelji In člani vseh emigrantskih društev v Ljubljani in okolici. Pričetek ob pol 21. uri. Vstop prost. —lj Zve** akad. izobr. žen javlja, da ee vrši njen redni mesečni sestanek v sredo dne 18. t m. ob 20. uri v kleti kavarne Emone. Razgovor o reorganizaciji Zenske-ca saveza. —lj Redni letni občni zbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon« se vrsi v po- nedeljT'- dne 23. aprila t. 1. v društvenih prostorih v Mestnem domu. SAMO £K DAN K S ob 4., 7. in 9. uri „ZLOČIN" Kriminalni velefilm. — Hipnoza kot sredstvo zločincev! »ZVOČNI KINO DVOR« Telefon 2730 Vstopnina Din 4.50 in 6.50 Z Jesenic — Nov grob. Po dolgotrajni bolezni ireminila v soboto na Plavžu v 73. etu starosti ga. Ivana KoOii: p. d. Žvagnova mati. Po daljši bolezni pa je v nedeljo preminila v cvetju let ga. Marija Kobal, žena g. Petra Kobala, uslužbenca pri K ID na Jesenicah. Zavratna jetlria je ugonobita mlado življenje. Zapušča svojemu možu nepreskrbljenega otroka. Bodi obema po-kojnlcama lahka zemlja. Težko prizadetim preostalim naše iskreno sožalje. — Sport. M. S. K. Primorje I, S. K. Bralstvo 1:8 (0:1). V nedeljo se je predstavilo Jeseničanom kompletno i. moštvo A. S. K. Primorja v borbi proti I. moštvu S. K. Bratstva, ki je to pot po debaklu proti Iliriji — nastopilo v precej spremenjeni postavi, ki se je obnesla zelo dobro. Jeseničani so zaigrali z velikim e.anom, požrtvovalnostjo in znanjem, tako da so porazili svojega renomiranega nasprotnika s 3:1. Primorjaši so zabil, svoj gol 6 minut pred koncem igre. Igrači so bili vsi disciplinirani, tako da je ;.gra potekla v najlepšem redu in v veliaj zadovoljstvo precej številne publike. S tekmo ja Bratetvo pokazalo, da bo v letošnjem prvenstvenem tekmovanju trd oreh vsem svojim nasprotnikom. Tekmo je vodil g. Joža Cinnovic objektivno. V nedeljo dne 22. t. m. nastopi prvič na Pšenicah kompletno prvo moštvo »Villacher Sportverein« iz Beljaka, ki lgTT veJi^o vlogo v letošnjem prvenstvenem tekmo v a nju za naslov y>rvaika Koroške i« smo prepričani, da bo ta te Kina pokazala dovolj zanimanja Ln obiska s strani vseh prijateljev nogometa. Iz Trbovelj — Preselite poštni urad Trbovlje 1* Poslopje poštnega urada Trbovlje I že zdavnaj ne odgovarja svojemu namenu. Morda je bilo primerno pred 50 leti za naš kraj, ko so bile Trbovlje še navadna podeželska vas, toda danes so tretja največja občina v dravski banovini, ki ima velik denarni in poslovni promeft glede na močno razvito gospodarstvo v dolini. Ta promet v največji meri obremenjuje pošto Trbovlje I, ki je nastanjena že dolga leta v poslopju, Id nikakor ne more reprezentirati državnega urada. Poslopje je navaden prizidek k poslopju rudniškega konzuma, dolgo 5 m, široko pa 3 m in visoko okrog 2 in pol metra. V tem poslopju vrši službo 10 poštnih uslužbencev in vsak si lahko predstavlja službovanje v tako tesnih prostorih, zlasti poleti v največji vročini, ko Je često urad natrpan strank, ki prinašajo v urad blato in prah, ter nastaja v nizkem poslopju dušljivo ozračje, ki uničuje zdravje Že itak radi naporne službe izčrpan i m uslužbencem. V zimsksem času pa nameščenci trpe hud mraz, ker je čakalnica premalo zavarovana na zunaj z dvojnimi vrati. Vsekakor je sedanji prostor tako v tehničnem, gospodarskem, kakor tudi higijenskem pogledu povsem neprimeren za državni urad, ki ga niti v notranjosti niti v zunanjosti ne more reprezentirati. Zate apeliramo na direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani, da se za poštni urad v Trbovljah najdejo primernejši lokali. — Občinske volitve n& vidiku. Občina je prejela nalog, da v 14 dneh. sestavi nove volilne imenike ter jih predloži sodišču. Kakor znano, je priključena občini Trbovlje tudi bivša občina Marija Reka, izvzemsi kraj Mala Reka v celjskem sre-zu. V bodočem sestavu trboveljske občine bo tudi sv. Planina, ki Je preje pripadala Zagorju. Izloči pa se kataatralna občina sv. Marko, ter priključi občini Hrastnik-Dol. Teritorijalno občina Trbovlje z odcepitvijo Hrastnika od Trbovelj ne bo mnogo izgubila, pač pa bo pridobila mnogo kmetskega prebivalstva, ki pa je 1.2-dvomno še revnejše kot delavstvo, saj je znano, da so v občini Marija Reki večinoma sami revni kmetje j. bajtarji. Torej občina Trbovlje s tem ne bo prav nič pridobila, k večjemu v goppodarskeni pogledu Se izgubila. — Po vaej priliki bodo nove občinske volitve v juliju, prej pa bo še komasacija na sovo urejenih občin. Čitajte tedensko revijo ' „ŽIVLJENJE IN SVET" JNS v Trbovljah marljivo deluje Glavna skupščina krajevne organizacije JNS — Zanimiv predsednikov govor Trbovlje, 16. apriU. V soboto zvečer se je vršila v dvorani gostilne Forte na Vodah letna skupščina tukajšnje krajevne organizacije JNS. Polna dvorana članstva je najbolje pričala, kako se je zasidrala JN3 v preteklem poslovnem letu v vseh slojih našega delovnega ljudstva, prav posebno pn med rudarskim delavstvom, saj je bilo nad 80 odstotkov navzočih rudarsko delavstvo. Predsednik krajevne JNS g. inž. Iva-novič je uvodoma izrazil veselje nad veliko udeležbo delavstva, ki čedalje bolj uvl-deva, da more ohraniti svoje socialne pridobitve in doseči zboljšanje edinole potom edinstva z ostalimi sloji in stanovi v državi, ki so združeni v vsedrfavni JXS. Velika udeležba delovnega ljudstva pa tudi dokazuje, da žive v Trbovljah dobri državljani, ki ljubijo svojo narodno državo, hočejo pa le dela in kruha (burno odobra-vamje). Govornik je za tem pozdravil za stopnike našega tiska ter se jim zahvalil za vso podporo, ki jo je tisk nacionalne mu pokretu doslej nudil, saj je baš zas;>: ga našega tiska, da je za težko bedo v rudarskih revirjih zaznala najširša javnost in tudi vsi merodajnl činitelji v državi. Govornik je opisoval vse neštete intervencije, posredovanja In prizadevanja kra jevne JNS, da se težaJk položaj delovnega ljudstva v revirjih omili. V kolikor organizaciji to ni uspelo, je pripisati drugim činiteljem, napram katerim je bila do slej krajevna organizacija brez moči. Krajevna onganizaclzja je pri občinskih volitvah, dasiravno ni zmagala, vendarle dosegla velik ustpeh, saj je bilo število glasov le za 200 manjše od onih na listi združenih nasprotnikov. Rezultat občinskih volitev je zgovoren dokaz, da je nacionalizem tudi v rudarskih revirjih na zmago vitem pohodu. Nasprotniki nam očitajo fašizem! Te očitke mirne duše zavračamo, ker Slovani po svoji širokogrudmosti nikoli nismo bili tlačitelji narodov, toda če se gospod Mussolini čez noč preobrne ol največjega internacionalca v najfanatič-nejšega nacionalista, ki naši narodni manjšini v Julijski Krajini ne dovoli moliti v svojem narodnem jeziku, katoliška internacionala pa to mirno tolerira, Ln če se preobračajo največji marksistični veljaki v Nemčiji, kakor so Lobe lm Se-ve- ring, potem nam naj naši narodni nasprotniki vendar dovolijo, da bomo tudi Jugoslovani na svoji zemlji svoboden narod, da se u'bramimo internacionalnih diktatur. Nato je inž. Ivaaovič prešel na gospodarsko krizo, ki tlači vse sloje našega naroda, toda baš te dni vidimo, da se je vlada energično vrgla na delo, da se beda med brezposelnimi množicami omeji. Govornik pripisuje izmed vseh novo se porajajočih družabnih sistemov samo Rooseveltovemu pozitiven usroeh. Svoj govor je inž. Ivano-vič končal s pozivom, da se v bodočem poslovnem letu SJtraejo najširše množice delovnega ljudstva v JNS, ker le tedaj bo imelo vodstvo dovoljno avtoriteto za us-l>< sno izvajanje nalog v rudarskih revir-jh (Burno odobravanje.) Nato je spregovoril predsednik krajevne organizacije JNS g. Rudolf Pleskovič, ki je dejal, da tvori članstvo stranke večinoma delavstvo, zato je tudi organizacija posvečala vse leto največjo pozornost baš težnjam rudarskega delavstva. Socialno delo stranke ni bilo le na jeziku in papirju, marveč tudi v resnici, o čemer je delavstvo saano prepričano. To je priznal tudi g. minister Pucelj zastopniku NSZ g. Strucu ob priliki nedavne intervencije v Beogradu, ko je izjavil, da trboveljska krajevna organizacija JNS marljivo deluje. Krajevna organizacija je posvečala tudi obrtništvu primerno pozornost, toda del obrtništva se je zaradi trboveljskih intrig in spletk priključil taboru naših nasprotnikov, dasiravno jim je nudila lista JNS večje garancije za zaščito obrtniških interesov na občini, nego nasprotniška, sa: so baš obrtniki svojčas najbolj grajali delovanje naših nasprotnikov na občini. Glede brezposelnosti smo mnenja, da ui se lah&o z Ujspehom omilila edinole z večjimi Javnimi deli. Zato se je JNS v apo-raz-uimu 1 drugimi činitelji z vao odločnostjo zavzela za gradnjo nove zasavske ceste od Litije do Radeč. Ta cesta bi p) dosedanjih proračunih stala od Laa do Radeč 56,180.000 Din. Vsi načrti in terenska dela so do podrobnosti že gotovi, tako da se lahko 1 delom ie jutri prične. Vsega je dovou, le finančnih sredstev manjka. Za izvršitev in financiranje gradnje te ceste so se oglasile že nekatere domače finančne skupine, s katerimi se bo po vsej priliki napravil sporazum. Treba bo samo najti kritje za odplačevanje letnih anuitet v znesku po približno 6 milijonov Din. Ml smo zahtevali, da se v to svrho prispeva s strani države, banovin«, sreskih cestnih odborov, občin in iz raznih drugih fon dov. JNS si je zastavila cilj, da izvojuje gradnjo zasavske ceste ter bo poslala posebno deputacijo v Beograd k Nj. Vel kralju (burno odobravanje In žlvio-kiic •kralju!), kajti le na ta način bo mogoče'1 uspehom omiliti brezposelnost ▼ rudarskih revirjih. Po tajniškem poročen. Vf g* J« : 'si učitelj g. mtrem Pavlic, Je poročal blafaj nik tngovec g. Toman Vilko o stanja bJa gajne. U obeh poročil je rasvidoio, d* J*, imela organizacija lansko leto 444 članov in LJ75 Din dohodikov. Pri volitvah je bila soglasno brvoUann Bledeča uprava: predsesinifc g. U, rrano-vič Ivo, podpredsednik učitelj g. Pleskovič Rudolf, tajnik g. Pavlic, nameatnii g. Voučina, blagajnik %. 'Poman, odborniki gm Rozin Miloš, Gonelli, Marin, Levstik, Škrinar, Golob, Snoj, Mrzel, Tratar, JfclaA, Kukenberg, Zelič, Skrbeč, Radej. Nato se je predsednik sahvalti ea m-upanje z željo, da bi bilo delovanje OS—*-zacije v tem letu še pkodonoanejse. Iz Laškega — Pasje znamke. Mestna občina p*s^ lja vse lastnike psov, da si nabavijo pri občini pasje znamke ra leto 1984 proti p5a čilu določne takse SO Din. Sestava pasjega katastra Je tem nujnejša, ker j>e proglašen za ves celjski sodni okraj peaji kontuuiac in je treba paziti, da se ne »a nese steklina tudi v tukajšnji s rt*/., za kar je predpogoj točna evidenca In nadtzor nad psi. — Osebne vesti. Včeraj se je poaloril od Laškega davčni pripravuhk g. Ivan duh ceij, ki j« bil premeščen na VrtmlSKO. Na mesto v Koto ribo premeščenega uradniškega pripravnika drž. železnic g. Antona ZujpaiMI pa je bil premeščen v LaAko s zidanega mosta g. Bogomil SedJačeik. — Nov Inženjer. V soboto je Ml promoviran na ljubljanski univerzi sa kni kemije g. Stanko Benko, sin bsflmjlnjp«* učitelja. Čestitamo! ■— Nara r a je dobiia čez noč pomladansko lice. C res nje, marelice m drugo sadno drevje si je nadelo svatovski nakit. V sicer še hladnih valovih Savinje so m pojavili prvi kopalci. V poznih večernih uiah ter ob rani zori pa žgoli v grmovja drobni slavce*, dočim vabi divji pote 1 m Po gozdovih svoje družice In njegov svatovski aiic je često obenem tudi njegove smrtna pesem. Ti pomladni 6an »o privabili že sedaj številne goste v Lađoo. fta-zija se pričenja! Iz Ptuja — 10dinarski falzlflkati. Trgovtka Debeljak Juiijana v Medribniku v HaJooah je izročila orožnikom ponarejen kovanec sa 10 Din, za katerega je Izjavila, da ga je dobila od nekega Hrvata preko meje, — Orožniki so kovanec zaplenili ln zadevo prijavili sodišču. Kovanec je nekaj voGJL je pa zato tanjši. Da je ponarejen, se ga spozna na prvi pogled, ker ni čisto okrogel. — Nočni alarm gasilcev. V nedeljo ponoči so bili alarmirani ptujski gasilo' ter bili napoteni v smeri polara proti Le&-cevi vasi. Ko pa so prišli na odprto polj«, so opazili, da gori zelo daleč ter da do- iOni kraj ne spada v njihovo področje; zato so se vrnili. — Pritožbe kinoobiskovalcev. Od kfcao-o iskovalcev smo prejeli pritožbo, čefl, daje klnouprava v soboto zvečer med drugim predvajala tudi kulturni film, dočim ga Ja iz neznanega vzroka pri nedeljskih predstavah izpustila. želja kincobiskovaloe* je, da se nudi program vsem enako, ker plačujejo vstopnino vsi enako, zato prosijo kinouipravo, da te njihove upravičena želje upošteva. —lj Uprava Združenja trgovcev v Ljubljani priredi svoj prvi družabni sestane* članstva v soboto dne 21. aprila, t- 1. ob pol 9 uri zvečer v prostorih Trgovske«:* doma: Sodelujejo: Josip Danes, Član dramskega gledališča, slovenski vokalni kvintet Petrovčič ter Cvlrnov Jaza-barH Vabljeni so val gg. trgovci in njihov«* obitelji kakor tudi prijatelji trgovstv — Uprava. Iz Maribora — Obmejni promet v preteklem mesecu. V marcu je prekoračilo severno mejo 12.476 oseb, od katerih Je 2138 Jugoslovanov ln 10.137 inozemcev, ki se porazdela naslednje: AvBtrijcev 2024, Cehosiovakov 6*29, Nemcev 297 in 1491 drugih. Preko se-V« nne mej» pa Je odpotovalo iz naše države 5996 oseb. od katerih je bilo 2559 Jugoslo-venov, 2296 Avstrijcev. 540 Cehosiovakov, 172 Nemcev in 329 drugih. Največji tranzitni promet je zaznamovala proga Preva-lje — Labud. — Vandalizem. V noči na ponedeljek »o neznani zlikovci razbili napisni tabli odvetnikoma dr. Komavliju v Prešernovi ulici Ln dr. Reismanu na Aleksandrovi cesti. Oškodovana sta skupno za 800 Din. — Z noži so obdelali naznani storilci 20-letnega delavca Stanka Marčiča la Makol. Napadli so ga, ko se je ponoči vračal domov. Težko poškodovani Marčič se zdravi v bolnici. — Nezgoda. Delavka Helena Klameo-člčeva, zaposlena v Hutterjevi tovarni, ee je v soboto teiko r>onesrečila. Težak ko? železa ji Je padel na nogo m Jo skoraj po-poi orna zdrobil. Pošfcodovanko «0 -ese-valci prepeljali v bomloo. x* 87 Brejman Zvijača Maskeradno vrvenje je obvladovala lahka melodija, doneča iz orkestra. Pestri pari, kakor da so pogreznjeni v šumeče tone, so se harmonično zibali v valČkovem tempu. Zdelo se je skoraj, da sum in vrvenje karnevala prodira iz zaprtega prostora stene razsvetljenih dvoran z divani in da hoče napolniti z fareBskrbnim veseljem vso okolico. V življenje, lepo kakor pravljica, stkano iz godbe, radosti in barv, je zrl začudeno krasen, nežen Pierot v atlasni obleki z rdečimi, kakor sveža kri naliti-mi gubami Prerival se je in sukal sredi valoveče množice, se smejal in kričal nekaj vsakemu z nenasitnim hrepenenjem po uživanju. Sredi veselja in rajanja se je pa Pierot naenkrat stisnil k stebru v strahu, kakor bi se gledalec ustrašil žareče ga in prasketa jočega ognjemeta, isker, pokanja in treskanja. Brez vzroka se je vznemiril v ozračju nemotenega veselja, ki je iz njega zapihljala nanj pustolovščina. Ustrašil se je svoje radosti nad rajajočo množico in začutil je tesnobno osamljenost. Toda ta slabost je kmalu prešla; hrepenenje po uživanju življenja je premagalo zadrego. Pierot se je obvladal in se znova pogreznil v vrtinec karnevala, ko je naenkrat naletel na Pierot-ko, oblečeno tako kakor on. Prijela sta se, kakor bi se bila iskala med domini in maskami. Odšla sta v sobico z globokim divanom, skritim za zaveso, in tu sta radostno sedla na blazinice. Začela sta nervozno govoriti. Pierot je bil ves srečen pri misli, da je Pierotka pregnala njegovo osamljenost. Ni slutil, kdo se skriva pod masko, toda čutil je v nji sorodnega človeka. — Ne morem ti povedati, kako dobro, kako divno je, da sva se srečala. Ljubila boš, kaj ne? — Seveda, seveda; ti si prav taka kakor jaz, — je odgovoril v tem svečanem in obenem brezskrbnem trenutku Pierot. Pierot kino odkrito in iskreno priznanje, stopnjevano z realnostjo kraja, je vznemirilo poštenega in opreznega Pierota; videl je, da gre iz kroga maškerade. Ostra, trenutna bolest je prešinila njegovo srce. Bil je ljubosumen na lahkomiselno in zaupljivo Pie-rotko, ki se je z nevarno iskrenostjo oklenila prvega, s katerim se je seznanila, čeprav je bil to on sam Sredi hrušča in trušča maskiranih obrazov je začutil Pierot simpatijo do nje in sočutje do njene neodpornosti napram slučajni ljubezni, izrožajoči se v skrivnih poljubih in objemih. Postal je nemiren. Priznal si je, da bi noben drugi na njegovem mestu ne prizanašal Pierotki; utonila bi v tem razuzdanem veselju. Premetena zvijača, rezultat maškerade, se je združila s plemenitim nagibom. Sklenil je nadaljevati nevarno pustolovščino s Pierotko do konca. Šele na robu prepada se razgali in ji pokaže njeno lahkomiselno vedenje. Hrepeni po tem, da bi se prepričal, da ne bo lahkomiselno padla v zapel ji v-eevo naročje. Objel je Pierotko, jo privil na prsa in jo obsul v temi z žgočimi poljubi, Čistimi, toda sladkimi rn vzpodbujajo-čimi. Ko je pa. Pierot spoznal, da se ne bo izognil objemu, da je pripravljena prekoračiti vse meje, je odložil masko, dfe. bi ugasnil plamen strasti. Privil je Pierotko k sebi, se trpko nasmehnil in ji zacepetal na uho: — Draga Pierotka. prevarala sem te, nisem moški, temveč preoblečeno dekle. Pričakovala je razočaranje, začutila je pa vroč, dolg poljub: — Tudi jaz sem te prevaral, dragica, nisem ženska, temveč moški. Postani in ostani čian „Vodnikove družbe" Burno življenje Aleksandra Staviskega Grafologova sodba o Staviskem — Celo s Kitajsko in Sovjetsko Rusijo je imel trgovske stike Oba zdravnika, ki leči ta Staviskega ali mu izdajata izpričevala o težka duševni bolezni, sta pa vedno, kadar mu preti kriminal, mnenja, da ni pri zdravi pameti, da ima fiksno idejo, da ga zasledujejo ali pa da ga muči megalomanija; drugače ga pa pustita cela leta nemoteno delovati. V aktih Staviskega imamo pa še eno dovolj zanimivo sodbo, da jo tu omenimo. Pariški tednik »Vu« je poslal dve vrstici Ale-xandrovega pisma med drugimi rokopisi dunajskemu grafologu Scherman-nu. To je kurijoena sodba, ki jo je pa vredno pročitati, da zvemo, kaj je videl Schermann v pisavi, ki o nji ni vedel, čigava je. »Izredno spreten mož. Gibčen v življenju, kakor bi bil na odru. Ima igralski talent. V trgovskih zadevah je zgovoren in nagnjen k nepoštenim manipulacijam. Zna fascinirati tako, da morajo ljudje delati vse, kar hoče on, kakor da jih vodi hipnotična sila. Ko si pridobi ljudi za svoje načrte, jih zaplete v tako zamotano mrežo, da se premetavajo v nji kakor ujete žrtve in se ne morejo izmotati iz njih. Poleg tega *m* iare-den organizatorski talent. Vsako misel, ki mu šine v glavo ali ki mu jo sproži kdo drugi, premisli in prouči, čim se pa odloči, da jo bo uresničil, zna takoj najti za to potrebne ljudi, da ga pri delu podpirajo. Sicer pa ima dobre zveze in se zna z njimi pobahati, da pridobi nove. Ve, da mora priti katastrofa, in neprestano o tem sanja. Ker pa računa z nesrečo in ker ne more več trezno in strogo misliti o tem, kako rešiti se iz mreže preveč zamotanih kupčij, se vrže vedno znova povešene glave v nove špekulacije in kakor omamljen sprejema vse, kar se mu ponuja. Cim se navduši za nove načrte, se jih loti besno in strastno, dokler ne zmaga. Tako gre od ene kupčije do druge in tvega najdrznejše špekulacije.« To je dobra sličica enega dela značaja Staviskega in njegovih metod. Po vsem tem, kar smo njegovem vsestranskem delovanju že povedali, moramo priznati, da vidimo v zadnjem letu njegovega življenja njega ali sled njegovega sodelovanja v tolikih drugih podjetjih, da bo komaj komu možno ugotoviti podrobno vse, s čimer se je v divjem verižniškem pehanju pečal in kaj je vsaj nekaj časa poskušal. Emil Pau-let, ravnatelj Eldorada v Nizzi, poprej pa ravnatelj Casina v St. Jean-de-Luz, je dobil od nekega kemika patent za izdelovanje plastične snovi, ki omogoča zelo cenene odlitke. Paulet je poznal Staviskega kot premožnega podjetnika in zato mu je ponudil sodelovanje. Sta-visky je ponudbo sprejel in ustanovil s Pauletom družbo, ki je imela laboratorije deloma v Parizu, deloma pa v Nizzi. Bonnaure je izdajal za denar Staviskega v Parizu list »Pariš Trosieme«. Njegov glavni urednik Ory se je zanimal za letalstvo in pozneje je prišel kot tajnik v kabinet letalskega ministra Pierra Cota. Staviskv se je živo zanimal za letalstvo. Nekateri politiki izpovedujejo pred parlamentarno komisijo, da je mislil na Voisinove tovarne. V resnici se je pa spravil nad Weyman-novo letalsko tovarno. Tam je bil njegov glavni pomočnik oni mladi Španec Delgado, ki je podpiral madridske poskuse Staviskega. Guiboud-Ribaud. advokat in podrepnik Staviskega, je izpovedal, da je Staviskv opetovano interveniral pri Pierru Cotu, da bi dobila Weymannova družba državne dobave. Pri tem sta ga podpirala Ory in šef tiskovne službe v ministrstvu Chassagne. Pierre Cot odgovarja pred parlamentarno komisijo, da Chassagne še nikoli ni interveniral in da je dobil Weymann zadnje dobave pred njegovim nastopom. Toda minister označuje pri tem tovarno izrecno: Weymannova podjetja, ki jih je financiral Staviskv. Angleška avtomobilska tovarna Tal-bot ima v Parizu podružnico z lastno proizvodnjo. Od leta 1931 m poteguje za dobave v vojnem mintefcrstom, pa nikoli ne pride v seznam tvrčlk, ki to povabljene k lieitacijL V marcu 1933, ko je vojni minister Francois Albert in državni podtajnik Gaston Hulin, se pojavi v ministrstvu Staviskv, da se informira, zakaj je ta tvrđka prezrta. Povedo mu vzrok: v upravnem svetu so sami tujci. Staviskv se zahvali in v maju sporoči, da ima upravni svet Talbotove tovarne še francosko večino. Nadaljnje intervencije v msniatMtva opravi potem njegov plačani pomagač general BarcU de Fourtou. Ta Bardi de Fourtou in Guiboud-Ribaud, oba kreature Staviskega, sta prosila malo prej vodilne osebnosti družbe Lorsar, saarske jeklarne, da bi bila sprejeta v upravni svet z ustanovnimi deleži. Obljubljala sta za to, da bosta pri visokih osebnostih dosegla, da jeklo ne bo več" obremenjeno z nobenim novim davkom Ta poskus je bil v onih časih še povsem nerazjašnjen, toda gotovo ga je vodil Staviskv. še manj jasna so neka velika pogozdoval-na in stavbna dela, ki jih vodijo družbe Staviskega. Dalje je tu zemljiška in stavbna špekulacija na square Henrv-Pathe, v kateri je imel Staviskv svoje prste. Dalje je pisatelj Joaef Kessel samo površno zabeležil, da mu je Staviskv razlagal, kakšni so glavni viri njegovih dohodkov: špekulacija z žitom, podjetja v Srednji Evropi in dobave orožja. Švicarski listi, ki so po Alexandrovi smrti ugotavljali sledove njegovega delovanja v svoji deželi, poročajo, da se je Staviskv mudil nedavno v Neu-chatelu, kjer je sklenil tajno pogodbo o dobavi streliva Kitajski in da je pozneje prodal švicarski vladi neke vrste pomorski top, predelan v gorski top. Višji brigadir pariške sodne policije Loublie izpoveduje, da mu je Staviskv nekoč ovadil tretjo osebo, s katero je bil sklenil nekakšne dobave za Rusijo in da ji je dal ček za 250.000 frankov za to, da dobava ne bo ocarinjena. Loublie je menil, da pritožba Staviskega ni upravičena, vendar se pa vidi, da je imel Staviskv trgovske stike tudi s sovjeti. S tem je oči vidno v zvezi, da je leta 1932 potoval v baltiške države; o tem potovanju sicer ničesar ne vemo. Scotland Yard v Londonu je ugotovil, da je Staviskv često potoval v to metropolo in se mudil tam pod raznimi psevdonimi. Kako bi bilo mogoče ugotoviti vse to in še mnogo drugih manj jasnih podjetij, ki se v njih pojavlja ime Staviskega? Kaj čuda, da je zapadni tisk zapadel psihozi in spravljal postavo tega pustolovca v zvezo z vsemi zagonetnimi aferami zadnjih let, z vsemi mednarodnimi sleparijami od Kreugerja do roparskih požigov, bandltstva, tihotapstva in vohunstva? Izognili smo se tem razbrzdanim kombinacijam ter se omejili, kolikor pač gre, na dejstva izpovedb poedinih prič in dokumentarnih tekstov. Toda pri tem prizadevanju treznega pripovedovanja in nezaupljivem sprejemanju vseh fantazij nas lovi resničnost z ironičnimi dokazi, da je bil Staviskv kljub temu vendar še vse mnogo več. Tako je v živem spominu primer Franko-mmunske banke, ki je njen defravdantski ravnatelj Danowski pobegnil v Francijo. Z nobenimi skominami v efektih bi ne hoteli pritegniti te zgodbe v afero Staviskega. Toda glej, naenkrat se govori o Franko-rumunski banki v parlamentarnem preiskovalnem odboru. Poslanec Frot se mora tam zagovarjati, kaj je delal nekoč kot pravni zastopnik te banke, in v njegovo izpoved poseže naenkrat predsednik komisije: Franko-rumunska banka je nastala iz dedščine skrahirane Banque de Poi-tou. Ah je vam znano, da je ustanovil Banque de Poitou Chachar, ki je bil družabnik Staviskega, in da je bil prvi pobudnik, udeleženi propagandist Fran-ko-mmunske banke Staviskv? Na da bi čakal, kaj poreče Frot, odgovorimo sami zase: »Tega nismo vedeli! Toda če veste to, častiti gospodje, potem dopustite, da je pri Staviskem že vsako presenečenje možno. Iz Celja će postane človek Francoski tovarnar Athvas iz Oul-nave je dobil pri nedavnem žrebanju francoske državne loterije polovico glavnega dobitka v znesku 5,000.000 frankov, človek bi mislil, da je to največja sreča, posebno v današnjih časih, ko je tako težko dobiti denar. Toda srečni francoski dobitnik se je kaj kmalu prepričal, da tudi nepričakovano bogastvo ne more prinesti človeku miru in zadovoljstva. Doslej je dobil Athvas že nad 31.000 pisem, ki v njim prosilci, sami siromaki, lepo, nekateri pa tudi odločno in preteče prosijo, naj jih s svojim bogastvom resi bede. Mnogi prosilci, ki jim ni hitro odgovoril, so mu že drugič pisali in v pismih ga zmerjajo, češ da mu še ni dovolj, da je zadel milijone, pa si hoče prihraniti še znamko za odgovor. Srečni dobitnik, ki že deset dni noč in dan čita pisma in odgovarja na nje, je poslal 400 prosilcem namestu odgovora nove srečke. Duševno in telesno je že tako izčrpan, da je sklenil odpotovati v inozemstvo, kjer si hoče od počiti. Dolarske princese V Ameriki, kjer so bili že od nekdaj največji bogataši in kjer je denar menda najmogočnejši vladar sveta, so se moški često potegovali za bogate neveste. Tako je bilo v starih časih in kaj čuda, da obletavajo moški bogate neveste posebno zdaj, ko tudi v Ameriki primanjkuje denarja. Kljub slabim časom ima pa Amerika še lepo število zelo bogatih nevest, ki bi se snubači ste-pli za nje drugod po svetu še mnogo bolj, kakor se v Ameriki. Prvo mesto zavzema Barbara Hut-tonova iz rodbine Wolsworthov, Id bo podedovala mnogo milijonov dolarjev. Sicer ji pa ni treba čakati, da bo podedovala milijone, ker ima že zdaj 3,000.000 funtov, ki jih je dobila od svojih staršev za god. Taka darila so običajna v rodbinah ameriških milijarderjev in milijonarjev. Tudi Dorie Du-bieva je dobila za svoj zadnji god nekaj milijonov, ker njena rodbina noče zaostajati za drugimi milijonarsldmi rodbinami Ta dolarska princesa pa ni nič kaj zadovoljna s svojim denarjem, ker ji je prinesel stalno nevarnost, da jo napadejo tolovaji; zato jo detektivi noč in dan stražijo. Tretja najbogatejša nevesta je vnukinja bivšega državnega tajnika Mellona. Po stričevi smrti je podedovala vse njegovo bogastvo. Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON" —o Matineja v gledališču. Poimlade* ..ega križa na državni realni gimna z?ji v Celju bo priredil v nedeljo dsne i2. t. m ob pol 11. dopoldne matinejo v Most neni gledališču. Na sporedu so pevska m orkestralne točtite, deklamacija, igranje ca krjdi.atlcno harmoniko in vprizontev e*i<> dc.anke. Pričakovati je, da bo matineja dobro obiskana. —t Umrla sta v nedeljo dne 15. t- m na Bregu pri Celju 79letni zasebnik Franc Doienc, v Gaberju (Tovarniška ulica 14) pa GOietna zasebnica Marija Petrovčičevi. —c Koncert zemunskih pevcev. Jugu sUivensko akademsko pevsko društvo iz Zanima bo priredilo na svoji rum«ji pc Sloveniji v petek dne 20. t. m. ob 20.30 koncert v veliki dvorani Naro&aega doma v Celju. Koncert bo gotovo nulll lep umetniški užitek. Na sporedu j»o pesmi slovenskih, hrvatskih in srbskih skladateljev. Vstopnice se dobe v preprodaji v knjigarni K. Gorica rja vdove. —c Kolesarsko dirko na progi Celje — Šoštanj (30 km) :bo priredil Kluib slovenskih kolesarjev v Celju v nedeljo line 22. t. m. Start bo ob 14. pri Glaziji v Celju cilj ipa okrog 15. v Šoštanju. Prijave prejema do sobote dne 21. t. m- do 19. trgovec šumer v Prešernovi ulici. Dne 17. jun'ja pa bo klub priredil 1U. zveradno dirko v Celje — Old boya SK Celje. Nogometna sekcija SK Celje namerava ustanoviti oid-bcvsko moštvo, to Je moštvo starejših Igračev, ki bo se svoječasno bavili % nogometom. V to s vrbo bo danes, v toreHc ob 20 sestanek v klubovi sobi goetikie »Pri angelu« v Prešernovi ulici. Iz Litije — Vendar uspešna »portaa nedelja« Zadnjič smo nasvetovah našim športnikom smotreni trening. Sfiaradi slabih treningov so naši novome trnki izgubili več letošnjih tekem. V nedeljo pa so ae res častno postavili za barve našega SK Litija. K "flm »o prišli v posete Člani SK Jadran iz Ljubljane, ki so odigrali z našimi na igrišču v svarčevi hosti prijateljsko tekmo. Rezultat je bil 4:0 za Litijo. Tekmo je sodil domačin g. Jordan. Razumljivo je, da je bilo naše občinstvo zelo navdušeno nad zmago nade enajstorioe. Z nadaljnjim treningom pa bodo naši še bolj napredovali. — Učiteljsko zborovanje. Učiteljstvo, ki je včlanjeno v našem sreskem JTJU, bo zborovalo v soboto 21. t. m. ob 9. v Višnji gori. Med drugim bo predaval trboveljski meščansko šolski učitelj g. Albert žerjav o vprašanju mladinskega slovstva s posebnim ozirom na sodoben mladinski časopis. V zadnjem desetletju je to prvi primer, da zborujejo učitelji iz vsega litijskega sreza v Višnji gori, ki je 'Kitno mesto v srezu. — Priprave »a sokolski slet v Zagrebu. Za sokolske svečanosti, ki bodo prve dni avgusta v Zagrebu, se pripravljajo tudi naši člani. Val, ki žele podrobnejših informacij, naj se obrnejo na društvenega načelnika br. učitelja Vena Tauferja, ki sprejema že rudi prijave. — Poskusen vlom v zidanico. Poznavalci dobre vinske kapljice pravijo, da ima vince še posebno privlačno silo prve tople pomladanske dni. Te misli so prignale žejnega bratca k samotnim zidanicam v Jazbine pri Smartnem. Vlomilec se je polotil vinskega hrama, ki je last ge. Jelikove, posorijiniške uradnice v UtijL Z vlomilskim orodjem, najbrže s krampom, je utrgal »žabice«, male ključavnice, ki so držale preko vrat železne droge. Vlomilec pa menda ni računal, da so varno zaklenjena tudi notranje, vrata. Preden je končal svoj posel, ga je zalotil neki okoličan, nakar je žejni vasovalec pobegnil. Za njim poizvedujejo orožniki. — Rekorden obisk na Sv. Gori. — »V Zasavje in na Sv. Goro!« — to je a-daj parola vseh Iskrenih prijateljev pomladanske narava Včerajšnja nedelja je spet potrdila sloves naše najpriljubljenejse Izletniške točke Sv. Gore. Ze dolgo ne pomnimo tolikšnega obiska. Nad vse častno so se odrezali Litijani, ki so prišli že v soboto in so v prijetnem razpoloženju pričakali krasno nedeljsko jutro; prav Številni so bili tudi ZagTebcani ter Ljubljančani. Med odHčnimi izletniki smo opazili župana dr. Dinka Puca in prosvetnega načelnika Josipa Breznika. Vsi planinci izjavljajo, da je postrežba v svetogoraki koči med najcenejšimi v planinskih kočah. Oh ta ljubezen! — MigKm redko, gospodična, kadar pa že mislim, mislim na vas. POMANJKANJE MOČI Razkrojeni živci povzročajo utrujenost in nervozna stanja depresije, kakor tudi predčasno pomanjkanje najboljših moči. Znanemu učenjaku, zdravstvenemu svetniku dr. Magnusu Hirschfeldu se je posrečilo na podlagi temeljitih preiskav tekom več desetletij sestaviti preparat, ki odpravlja take motnje. Ko so „T I T U S - P E R L E N" kakor se imenuje ta preparat, praktično preizkušali skozi nekaj let, je izročen sedaj javnosti. »TITTJS-PERLEN« je preparat z zajamčeno vsebino hormona v standardizirani obliki, ki vrača moč. >T1T US-PERLEN< se izdelujejo pod stalno kontrolo instituta za seksualno znanost. Zastopnik: mag. farm. Drag. Kajzer, tt. COSMOCHEMIA - ZAGREB 11§ Snričiklaaova ulica 2S DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH O^la« odobren od mLuietrst v« »oc. poL fai sar. xdr«.vj«. hterr. 2.1&2 od 16. j—tjs 108&. M i I [*/ * Večja makulaturnega papirja naprodaj po zala ugoditi ceni Naslov pove oprava Slovenskega Naroda FOTOAPARAT Voigtlander, jubilarko, odlično ohranjeno, z vsem priborom — poceni prodam. — Poizve se v upravi »Slov. Naroda«. 1586 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — »prvovrstne pjevačice«. 29/T MOTORNI ČOLN in Čoln na vesla se bosta prodala na sodni dražbi dne 19. t. m. ob 15. uri: Ižanska cesta štev. 22. 1582 JAJCA, PERUTNINA, MLEČNI IZDELKI IN MED vedno v zalogi. Sveže blago, dobavljeno od članov, se oddaja po konkurenčnih, cenah. Jajca, signirana z datumom, prav sposobna kot pitna — čajna jajca (Trinkeier), dalje jajca za vlaganje in vsakdanjo uporabo. Prvovrstno živo ali vsak dan sproti zaklano štajersko perutnino, celo ali pa po kosih; čajno maslo in za kuho ter kvalitetne sire od raznih sirar-skih zadrug:; tekoči zdravilni hoja-med za bolnike, potem cvetlični in ajdov v manjših in večjih količinah. — Poslovalnica Kmetijske dražbe v Ljubljani, Igriška ulica S. Telefon St. 37-55. 158S MESTO URADNICE je prosto pri g. dentistu Smer-kolju, Celovška cesta 32. 1591 HRANILNO KNJIŽICO z vlogo 80.000 Din prevzamem na prvomestno vknjižbo posestva. — Kuk ovi č Alojz, Kovača vas 87, pošta Slov. Bistrica. 1584 ZELO POCENI se obleče te pri PRESKERJU, LJUBLJANA« Sv. Petra cesta it, 14. 6VT Gladiole, dallje In druge cvetlične korenine nudi SEVER A KOMP„ LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 5. 30/T VLOŽNO KNJIŽICO ljubljanske Kreditne banke za Din 15.000 kupim takoj__Plamene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod > Takoj knjižica 1587«. DAME POZOR! Trajna onduladja od 60—90 dinarjev; novi preparat! — Salon BevčiC, Ljubljana šmartin-ska cesta St- 22. 1576 SMREKOVE SADIKE močne 4—5 letne presajenke, mocesnove sadike močne 2—3 letne, prvovrstno blago nudi graščina HRIB, Preddvor nad Kranjem TRETJA IZBOLJŠANA Df IZPOPOLNJENA IZDAJA JUGOSLOVANSKE CARINSKE TARIFE je ravnokar izšla v nemškem prevodu. Dodana so tudi vsa druga važnejša določila za uvozne tvrdke tu- in inozemstva. Cena broširani izdaji Din 250.--, v platno . vezani Din 270.-. KNJIGARNA TISKOVNE IN ZALOŽNIŠKE D. D., NOVI SAD, KRALJA ALEKSANDRA tJL. 16 1585 :»^>:@!©i@^):^:@:@:@:@:@:@:@:©:@; Oglasi v „Slovenskem Nare«*«' imajo velik uspeh! Urejuje losi j, /.upan^ic Za »Narodne tiskarno«: SVan J — Za diuavo tn itn i dal Usta: (Jtoo -IUrlstot — Vi