zbirka: Analize raziskave in razvoj, ISSN 1854-6196 Ekonomski izzivi: ISSN 1855-0118 EKONOMSKI IZZIVI 2007 Izdajatelj: Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj dr. Janez Šušteršič, direktor Tel: (+386) 1 478 1012 Fax: (+386) 1 478 1070 E-mail: publicistika.umar@gov.si http://www.gov.si/umar Vodja projekta: Lejla Fajić Odgovorni uredniki: Lejla Fajić, mag. Boštjan Vasle, dr. Alenka Kajzer, mag. Marijana Bednaš Lektoriranje: Vesna Jereb, Karla Železnik Izdelava grafikonov: Marjeta Žigman Tehnična urednica: Ema Bertina Kopitar Distribucija: Katja Ferfolja Tisk: Tiskarna Solos, Ljubljana Naslovnica, oblikovna zasnova: Sandi Radovan Naklada: 250 izvodov Ljubljana, julij 2007 © UMAR, 2007. Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Ekonomski izzivi 2007 #UMAR UMAR 4 Ekonomski izzivi 2007 Avtorji Pri pripravi Ekonomskih izzivov 2007 so sodelovali: I. del: Konjunkturna gibanja Lejla Fajić (odgovorna urednica), Jure Brložnik, Barbara Ferk, Marjan Hafner, Katarina Ivas, Rotija Kmet Zupančič, Jasna Kondža, Mojca Koprivnikar Šušteršič, Mateja Kovač, Saša Kovačič, Janez Kušar, Tomaž Kraigher, Jože Markič, Jure Povšnar, Miha Trošt, Ivanka Zakotnik, Eva Zver II. del: Fiskalna gibanja in politika Boštjan Vasle (odgovorni urednik), Lidija Apohal Vučković, Jasna Kondža, Slaven Mićković (zunanji sodelavec), Marko Mršnik (zunanji sodelavec), Andreja Poje III. del: Plače, produktivnost in konkurenčnost Alenka Kajzer (odgovorna urednica), Slavica Jurančič, Saša Kovačič, Tomaž Kraigher, Janez Šušteršič IV. del: Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS Marijana Bednaš (odgovorna urednica), Tanja Čelebič, Barbara Ferk, Marjan Hafner, Marko Glažar, Katarina Ivas, Rotija Kmet Zupančič, Jasna Kondža, Mojca Koprivnikar Šušteršič, Mateja Kovač, Saša Kovačič, Janez Kušar, Tomaž Kraigher, Jože Markič, Jure Povšnar, Metka Stare, Branka Tavčar, Miha Trošt, Ivanka Zakotnik, Eva Zver Tehnična podpora (slike, tabele, obdelava podatkov) Marjeta Žigman, Ema Bertina Kopitar Tehnična urednica Ema Bertina Kopitar UMAR 5 Ekonomski izzivi 2007 Pregled vsebine Kazalo Predgovor I. Konjunkturna gibanja 7 9 Povzetek 1. Gospodarska rast 2. Cenovna gibanja 3. Trg dela 25 3.1. Zaposlenost in brezposelnost 25 3.2. Plače 4. Plačilna bilanca 5. Finančni tokovi Literatura in viri 11 13 21 25 25 29 31 33 38 II. Fiskalna gibanja in politika 41 Povzetek 43 1. Fiskalna gibanja in politika v Evropski uniji 46 2. Fiskalna gibanja in politika v Sloveniji 50 2.1. Prihodki, izdatki in primanjkljaj sektorja država 50 2.2. Ciklična in strukturna gibanja agregatov sektorja država 54 2.3. Finančni tokovi med Slovenijo in proračunom EU 59 2.4. Dolg in jamstva sektorja država 62 3. Dolgoročna vzdržnost javnih financ 66 4. Strukturne spremembe na področju javnih financ 71 5. Ključne ugotovitve in priporočila 74 Literatura in viri 76 III. Plače, produktivnost in konkurenčnost 79 Povzetek 81 1. Uvod 84 2. Pomen fleksibilnosti plač in usmeritve na področju politike plač 85 2.1. Usmeritve na področju gibanja plač v EU 85 2.2. Politika plač v Sloveniji v zadnjih desetih letih 86 2.2.1. Pregled dogovorov o politiki plač 86 3. Plače in produktivnost 88 3.1. Problem merjenja produktivnosti dela 88 3.2. Gibanje plač in produktivnosti 90 4. Stroški dela in konkurenčnost 94 4.1. Razpoložljivi indikatorji stroškov dela v Sloveniji in EU 94 4.2. Stroški dela na enoto proizvoda in konkurenčnost 95 4.2.1. Realni stroški na enoto proizvoda 96 4.2.1.1. Razmerja med stroški dela in bruto domačim proizvodom oziroma bruto dodano vrednostjo (deleži plač) 99 4.2.2. Realni efektivni tečaj 101 5. Zaključek in priporočila 103 UMAR 6 Ekonomski izzivi 2007 Pregled vsebine Priloga: Podrobnejši pregled sklenjenih dogovorov o plačah v Sloveniji v obdobju 1996–2006 105 Literatura in viri 108 IV. Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija 109 Povzetek 111 1. Scenarij SRS 114 2. Scenarij gospodarskega razvoja do leta 2013 v Pomladanski napovedi 2007 in odstopanja od scenarijev v SRS 116 2.1. Spremembe do leta 2006 116 2.2. Scenarij gospodarskega razvoja v obdobju 2007–2013 v Pomladanski napovedi 2007 118 2.3. Prebivalstvo in delovna aktivnost 120 2.4. Investicije v znanje 123 2.4.1. Raziskovalno-razvojna dejavnost in uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij 123 2.5. Izobraževanje 125 2.6. Spremembe v gospodarski strukturi 127 2.7. Krepitev na znanju temelječih dejavnosti 128 2.7.1 Krepitev na znanju temelječih storitev 129 2.7.2 Krepitev visoko in srednje visoko tehnoloških panog v predelovalnih dejavnostih in pospešitev rasti izvoza proizvodov in storitev z visoko dodano vrednostjo 132 2.8. Spremembe v strukturi domače potrošnje 134 3. Priporočila za nadaljnje ukrepe ekonomskih politik v smeri hitrejšega uresničevanja ciljev 138 Literatura in viri 140 UMAR 7 Ekonomski izzivi 2007 Predgovor Predgovor Pred vami so Ekonomski izzivi, nova publikacija Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. V njej bomo vsako leto podrobno raziskali nekaj izbranih tem, ki se nam bodo zdele za ekonomijo in ekonomsko politiko v tistem letu najbolj pomembne. Posebni poglavji bomo vsako leto namenili pregledu konjunkturnih gibanj in makroekonomski analizi javnih financ, ki smo ji doslej posvečali manj pozornosti. V letošnjem fiskalnem poglavju Ekonomskih izzivov tako med drugim podajamo analizo gibanja javnih financ od leta 2001 ter s pomočjo izračunov strukturnega primanjkljaja ugotavljamo ciklično naravnanost fiskalne politike v večini tega obdobja, ocenjujemo pa tudi glavna tveganja na fiskalnem področju v prihodnosti. Takšna od tekoče politike odmaknjena analiza je še zlasti pomembna po vstopu v denarno in gospodarsko unijo, ko se je odgovornost fiskalne politike za uravnavanje gibanj domačega gospodarstva še povečala. Letos smo izbrali dve posebni temi. Prva je podroben pregled podatkov o gibanju plač in stroškov dela ter njihovem razmerju do produktivnosti oziroma o njihovem vplivu na mednarodno konkurenčnost gospodarstva. Čeprav je bila naša ambicija sprva dokaj skromna – razjasniti metodologijo in postaviti jasne kažipote v včasih nepreglednem gozdu različnih kazalnikov s tega področja – smo si na podlagi rezultatov analize na koncu upali oblikovati tudi jasna priporočila za smotrno vodenje plačne politike po vstopu v evro območje. Ta priporočila so že vplivala tudi na pogajanja o novem socialnem sporazumu. V drugi posebni temi dve leti po sprejetju Strategije razvoja Slovenije podajamo prvo oceno o uresničevanju njenega ciljnega makroekonomskega scenarija. S primerjavo sedanjih ocen in napovedi gospodarskih gibanj s scenariji, ki smo jih oblikovali ob sprejemanju strategije, analiziramo učinke sprejetih ukrepov ekonomskih politik in ocenjujemo, v kakšni meri omogočajo gospodarski razvoj, predviden v SRS. Osnovni namen primerjave je opozoriti na večja odstopanja od začrtanih ciljev SRS in potrebne ukrepe ekonomskih politik za njihovo odpravo v prihodnjih letih. Ekonomski izzivi bodo praviloma izhajali na začetku poletja. To nam omogoča, da v konjunkturnem poglavju s pomočjo razpoložljivih podatkov o gospodarskih gibanjih v prvem polletju ugotavljamo morebitne pomembne odmike od naše pomladanske napovedi, ki jo pripravimo marca. Začetek izhajanja Ekonomskih izzivov pomeni tudi slovo od dosedanjega Pomladanskega in Jesenskega poročila. Odločili smo se, da že ob pripravi napovedi razširimo njeno obrazložitev in jo objavimo takoj potem, ko z njo seznanimo vlado, najpomembnejšim temam, ki v poročilih niso prišle dovolj do izraza, pa namenimo več prostora v Ekonomskih izzivih. Upamo, da bo takšen pristop povečal preglednost in dostopnost našega dela ter s tem prispeval k strokovni razpravi o »izzivih« ter seveda k čim boljšim podlagam za oblikovanje ekonomske politike. Janez Šušteršič Konjunkturna gibanja UMAR 11 Ekonomski izzivi 2007 Konjunkturna gibanja Povzetek Visoka mednarodna konjunktura ter vremensko ugodne razmere za gradbeno dejavnost so v začetku leta omogočile še hitrejšo gospodarsko rast (7,2 %), kot je bila dosežena v zadnjem četrtletju lani (5,5 %). Umirjanje gospodarske rasti v najpomembnejših partnericah je bilo v prvem četrtletju letos počasnejše, kot so mednarodne inštitucije ocenjevale še pred nekaj meseci, in medletna rast izvoza se je glede na predhodno četrtletje še okrepila. Visoka poslovna pričakovanja so vplivala tudi na nadaljevanje močne rasti poslovnih investicij. Hkrati so za gradbeno dejavnost ugodne vremenske razmere v letošnji zimi omogočile pospešeno realizacijo načrtovanih projektov v gradbeništvu. Visoke rasti so dosegli tudi v nekaterih segmentih tržnih storitev, ki so z dejavnostjo gradbeništva in izvozno naravnanimi predelovalnimi dejavnostmi tesneje povezani, v javnih storitvah pa se po izrazitejši rasti v obdobju 2003–2005 letos rast dodane vrednosti še naprej postopno umirja. Čeprav smo v Pomladanski napovedi predvideli, da bo gospodarska rast najhitrejša prav v prvem četrtletju, je rast investicij in izvoza nad pričakovanji, zaradi česar ocenjujemo, da bi bila tudi letna gospodarska rast lahko višja od spomladi napovedane. Trg dela sledi visoki konjunkturi, saj se nadaljuje zniževanje brezposelnosti in rast zaposlenosti, letos tudi v predelovalnih dejavnostih, kjer je še vse do lanske jeseni upadala. Upadanje števila registriranih brezposelnih in stopnje brezposelnosti je sicer reden pomladanski sezonski pojav, ki pa je letos še bolj izrazit. Število zaposlenih se še naprej najhitreje povečuje v gradbeništvu in v poslovnih storitvah, kjer okrog četrtino povečanja predstavlja višje število zaposlenih v agencijah za zaposlovanje. Te v zadnjih letih krepijo svojo dejavnost posredovanja delovne sile, kot kažejo podatki v veliki meri predelovalnim dejavnostim, kjer se je zaposlenost do lanske jeseni zniževala, v prvem četrtletju letos pa se je število zaposlenih prvič po letu 2001 povečalo tudi na medletni ravni. Poleg takšnih fleksibilnejših oblik zaposlovanja podjetja naraščajoče potrebe po zaposlenih, in sicer zlasti pri manjkajočih poklicnih profilih, rešujejo tudi z zaposlovanjem tujcev, za katere se v letu 2007 povečuje število delovnih dovoljenj. Sprememba dohodninske zakonodaje, ki je bila uveljavljena januarja 2007, je vplivala na hitrejšo nominalno rast neto plače od rasti bruto plače, ki pa ostaja na podobni ravni kot lani. Zmanjšana progresivnost nove dohodninske zakonodaje je vplivala predvsem na višjo rast neto plač pri zaposlenih z višjo izobrazbo, v povprečju pa se je s spremembo davčne lestvice in novo višino splošne olajšave davčna razbremenitev po naši oceni znižala za 8,8 %. Nominalna rast povprečne neto plače je v prvih štirih mesecih znašala 7,8 % in je bila od rasti povprečne bruto plače višja za 2,3 odstotne točke. Na osnovi podatkov o rasti cen življenjskih potrebščin v prvih šestih mesecih letos smo ugotovili, da je v času od priprave pomladanske napovedi prišlo do pomembnih odstopanj pri nekaterih predpostavkah napovedi inflacije in gibanj posameznih skupin cen, zaradi česar smo v začetku julija ažurirali pomladansko napoved inflacije. Po ažurirani napovedi bo medletna inflacija ob koncu letošnjega leta dosegla 3,2 %, povprečna inflacija pa 3,0 %. Od predvidenih gibanj odstopajo predvsem cene hrane in tekočih goriv za prevoz in UMAR 12 Ekonomski izzivi 2007 Konjunkturna gibanja ogrevanje. Gibanja cen hrane so delno posledica globalnih trendov in gibanja teh cen v državah, od koder največ hrane uvozimo. Glede na nekoliko hitrejšo rast cen hrane pa gre verjetno tudi še za nekatere dejavnike, ki so prisotni v Sloveniji oziroma imajo močnejši vpliv. Te dejavnike je po nekaj mesecih še težko natančno opredeliti, natančnejša analiza bo tako možna šele jeseni, ko bo vidno, ali je bilo povišanje le začasno ali ne. Glede na to, da ekonomske politike ohranjajo svojo protiinflacijsko naravnanost in da gibanja plač letos ne ustvarjajo inflacijskih pritiskov, menimo, da razlogi za hitrejšo rast cen niso posledica sprememb ekonomskih politik. Prav tako bi višjo inflacijo težko pripisali visoki gospodarski rasti, saj v večini skupin indeksa rast cen ni višja kot v prvem polletju lani. Zaradi drugačnega gibanja cen po posameznih mesecih letos pa bo nekoliko višja tudi inflacija v letu 2008 (medletna 2,6 % in povprečna 2,7 %). Nižjo inflacijo v prihodnjem letu pa je možno doseči samo, če letošnja višja rast cen od spomladi pričakovane ne sproži sprememb mehanizmov, ki določajo rast cen na drugih področjih ter na oblikovanje plač (in posledično pokojnin), saj bi to lahko močno povečalo pričakovanja glede gibanja cen v prihodnjih letih. Kreditna aktivnost se v prvih štirih mesecih letos še ne umirja. Čeprav na precej višji ravni se tudi v Sloveniji podobno kot v EMU najbolj krepi zadolževanje podjetij in nedenarnih finančnih institucij, kar lahko pripišemo tudi ugodnim gospodarskim gibanjem. Prav tako ostaja na razmeroma visoki ravni tudi zadolževanje prebivalstva. Slednje se v Sloveniji krepi od leta 2003 naprej, izbrani kazalniki zadolževanja pa kažejo na vidnejši porast zadolženosti slovenskega prebivalstva v letu 2005, ki pa je še vedno med najmanj zadolženimi v EMU. Ocenjujemo, da sedanja zadolženost prebivalstva še ni na ravni, ki bi ogrožala makroekonomsko stabilnost. Trenutne gospodarske razmere so ugodne, vendar pa bi ob nadaljevanju hitre rasti zadolževanja in dvigih obrestnih mer lahko prišlo do likvidnostnih pritiskov na bolj zadolžena gospodinjstva. Analiza konjunkturnih gibanj upošteva podatke, objavljene do 29. junija 2007. UMAR 13 Ekonomski izzivi 2007 Konjunkturna gibanja 1. Gospodarska rast Gospodarska rast, ki je lani dosegla 5,2 % in je bila najvišja po letu 1999, se je v prvem četrtletju še pospešila in znašala 7,2 %. Na hitrejšo realno rast v primerjavi z zadnjim četrtletjem lanskega leta, ko je bila 5,5-odstotna, so poleg mednarodne konjunkture, ki je omogočila nekoliko okrepljeno rast izvoza, vplivali tudi domači dejavniki, ki so prispevali k več kot 20-odstotni rasti investicij v osnovna sredstva. Prispevek rasti izvoza h gospodarski rasti se je tako okrepil drugo četrtletje, prispevek investicij pa tretje četrtletje zapored. Rast zasebne potrošnje je bila le rahlo višja kot v zadnjem četrtletju, rast potrošnje države pa se je prepolovila, tako da je bil njun prispevek h gospodarski rasti precej skromnejši (Slika 1). Slika 1: Prispevki posameznih komponent povpraševanja h gospodarski rasti po četrtletjih 20 15 10 5 0 -5 -10 F^ 8 6 4 Q1 2006 Q2 2006 Q3 2006 Q4 2006 Q1 2007 Spremembe zalog in v red. predmeti Država Gospodinjstv a Izv oz blaga in storitev Bruto inv esticije v osnov na sredstv a Uv oz blaga in storitev Bruto domači proizv od (desna os) Vir: Bruto domači proizvod po četrtletjih, SI-Stat podatkovni portal; preračuni UMAR. Med investicijami v osnovna sredstva so najhitreje naraščale investicije v zgradbe in objekte, ki so dosegle najvišjo realno rast v zadnjih desetih letih (29,7 % medletno). Povečanje stanovanjskih investicij (18,1 %) je bilo v okviru napovedi na letni ravni, povečanje investicij v druge zgradbe in objekte (34,3 %) pa jih je preseglo. Rast v tem segmentu je bila povezana z vremenskimi razmerami, ki so omogočile pospešeno realizacijo načrtovanih projektov, zlasti avtocest. Na visoko medletno rast je pomembno vplivala nizka raven investicij v lanskem prvem četrtletju, ko so bile za gradnjo vremenske razmere neugodne. Da gre za močan sezonski vpliv kažejo desezonirani podatki, po katerih se rast investicij v zgradbe in objekte drugo četrtletje zapored umirja (glej tudi poglavje 2.1, Sliko 6).1 V prvem četrtletju se je nadaljevala visoka realna rast investicij v opremo in stroje (13,4 % medletno). Rast je bila tako na podobni ravni kot v letu 2006, višja pa je bila pri investicijah v transportno opremo (22,5 %), kjer ocenjujemo, da se krepijo investicije tako v cestno-blagovnem transportu kot v železniškem in zračnem transportu. Investicije v drugo opremo in stroje so se okrepile za 10,8 %, 2 1 Po desezoniranih podatkih se je aktivnost v gradbeništvu v prvem četrtletju povečala za 1,8 % glede na četrtletje pred tem, kar je najnižja četrtletna rast v zadnjem letu (povprečna rast v prejšnjih četrtletjih je bila nad 9 %). UMAR 14 Ekonomski izzivi 2007 Konjunkturna gibanja kar je sicer manj kot v povprečju lanskega leta, a več kot v predhodnem četrtletju. Njihova rast je še naprej spodbujena z ugodnimi razmerami v mednarodnem okolju in posledično visokimi poslovnimi pričakovanji in s tem povezanimi zapolnjenimi proizvodnimi kapacitetami, predvsem v predelovalnih dejavnostih (Slika 2). Slika 2: Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti v predelovalnih dejavnostih 88 86 84 82 80 78 76 Vir: Poslovne tendence v predelovalnih dejavnostih, SI-Stat podatkovni portal. Realno povečanje izvoza in uvoza blaga je bilo zelo izenačeno; v primerjavi s predhodnim četrtletjem se je precej pospešila realna rast izvoza storitev. Izvoz blaga je bil v prvem četrtletju realno za 13,6 % večji kot v istem obdobju lani, regionalni podatki pa kažejo na precej izenačeno povečanje izvoza v države EU in v ostale države. Z vidika strukture izvoza po SMTK je k rasti izvoza v tem obdobju največ prispeval izvoz cestnih vozil, kovinskih izdelkov ter medicinskih in farmacevtskih izdelkov. Še precej bolj kot rast izvoza blaga se je glede na zadnje četrtletje leta 2006 pospešila rast izvoza storitev (13,8 %), na kar je vplival visok izvoz storitev posredovanj (v okviru skupine ostalih storitev) ter transportnih storitev (glej tudi poglavje 5 in Okvir 6). Uvoz blaga se je realno povečal za 14,1 %, tako kot že nekaj let tudi letos bolj uvoz iz držav, ki niso članice EU. Iz strukture uvoza po SMTK2 je razvidno, da so k rasti največ prispevali uvoz železa in jekla, cestnih vozil ter barvnih kovin. Realna rast uvoza storitev je bila na podobni ravni (10,1 %) kot v zadnjem četrtletju lani. K njej je največ prispevalo povečanje uvoza transportnih in gradbenih storitev v povezavi z visoko rastjo blagovnega uvoza in gradbene aktivnosti. 2 SURS je z letošnjim letom prenehal objavljati podatke o blagovni menjavi po ekonomskem namenu in stopnji obdelave. Zaradi uskladitve z Eurostatom bodo po novem objavljeni podatki o izvozu in uvozu po klasifikaciji širokih ekonomskih kategorij. Serija podatkov bo objavljena od leta 2000, podatki za leto 2006 pa bodo razpoložljivi šele po končni objavi podatkov o blagovni menjavi za leto 2006. UMAR 15 Ekonomski izzivi 2007 Konjunkturna gibanja Slika 3: Izvoz cestnih vozil in ostalega blaga (v EUR) 50 40 30 20 10 0 Izv oz cestnih v ozil Izv oz ostalih proizv odov Izv oz blaga skupaj Q2 2005 Q3 2005 Q4 2005 Q1 2006 Q2 2006 Q3 2006 Q4 2006 Q1 2007 Vir: Izvoz in uvoz blaga, SI-Stat podatkovni portal; preračuni UMAR. Rast zasebne in državne potrošnje je precej zaostajala za rastjo ostalih agregatov povpraševanja. Rast zasebne potrošnje je bila v prvem četrtletju letos (3,4 %) na podobni ravni kot v povprečju lanskega leta, čeprav so nekateri tekoči kazalniki trošenja, predvsem zaupanje potrošnikov in registracije novih vozil, nakazovali večjo rast, zaradi sprememb dohodninske zakonodaje pa se je okrepila tudi rast neto plač (glej poglavje 3.2). Podatki o prihodku v trgovini na drobno potrjujejo naša pričakovanja o povečevanju nakupov trajnih in poltrajnih dobrin v povezavi z močno stanovansko gradnjo. Rast državne potrošnje je bila še skromnejša (2,2 %). Okvir 1: Gospodarska gibanja v mednarodnem okolju V začetku leta je bila v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije in še nekaterih pomembnih svetovnih gospodarstvih dosežena gospodarska rast, ki še nekoliko presega pričakovanja mednarodnih inštitucij izpred nekaj mesecev, ko smo pripravljali pomladansko napoved. Gospodarska rast evrskega območja se je v prvem četrtletju sicer umirila, vendar manj od prvotnih pričakovanj. Ugodnejša so bila tudi gibanja na Kitajskem in v Rusiji. Tudi v državah nekdanje Jugoslavije gibanja v industrijski proizvodnji potrjujejo nadaljevanje gospodarske rasti na ravni lanskoletne, v Makedoniji pa pospešitev, ki je nad pomladanskimi pričakovanji. Po drugi strani podatki o stanju nepremičninskega trga v ZDA nakazujejo, da bo recesija v tem segmentu gospodarstva trajala dlje, kot je bilo pričakovano še pred nekaj meseci, s tem pa bo večja tudi upočasnitev gospodarske rasti. V evro območju naj bi bila gospodarska rast po zadnjih napovedih mednarodnih inštitucij (Consensus, junij 2007; OECD, maj 2007) tako prvič po letu 2001 večja od rasti v ZDA. Gospodarska rast je v prvem četrtletju v vseh najpomembnejših partnericah Slovenije z evrskega območja – Nemčiji, Italiji, Franciji, Avstriji – presegla pomladanska pričakovanja. V Nemčiji je bil po prvih ocenah negativen učinek zvišanja stopenj DDV na zasebno potrošnjo manjši od pričakovanega, hkrati pa je bila dosežena najvišja rast investicij v opremo in stroje v zadnjih sedmih letih. Rast investicij je bila v vseh omenjenih državah razen v Italiji in tudi v evro območju kot celoti najhitreje rastoča komponenta bruto domačega proizvoda. Poleg investicij v opremo in stroje je podobno kot v Sloveniji zaradi ugodnih vremenskih razmer k temu prispevala tudi visoka rast aktivnosti v gradbeništvu. UMAR 16 Ekonomski izzivi 2007 Konjunkturna gibanja Slika 4: Gospodarska rast v pomembnejših partnericah EMU in v ZDA po četrtletjih 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 -0,5 '""*- /^X ""-***'* Jx^0"^ ^^v^"^ //^\l*^ , \Vv == v^?^^5<: ^^^<^< * * ^^^ ^v * ^*^^^ Nominalne plače i^^^^^"~ |~*^ \ ^^^^ Nominalni BDP/delov no aktiv nega po ADS * 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Vir: Nacionalni računi; delovno aktivno prebivalstvo po anketi o delovni sili; plače in stroški dela, SI-Stat podatkovni portal; izračuni UMAR. Za konkurenčnost gospodarstva na tujih trgih so pomembna tudi gibanja stroškov dela in produktivnosti v drugih državah. Zaradi tega v nadaljevanju predstavljamo indikatorje stroškov dela in konkurenčnosti ter prikazujemo njihovo gibanje v obdobju 1996–2006. 8 6 2 0 UMAR 94 Ekonomski izzivi 2007 Plače, produktivnost in konkurenčnost 4. Stroški dela in konkurenčnost 4.1. Razpoložljivi indikatorji stroškov dela v Sloveniji in EU Za ugotavljanje trendov v makroekonomskih gibanjih v Sloveniji in EU uporabljamo več indikatorjev stroškov dela. Primernost uporabe posameznega indikatorja je odvisna od namena analize in pomena časovne dostopnosti, obsega pokritosti, stopnje usklajenosti s podatki EU in možnosti razčlenitve na nižje ravni. V tem poglavju predstavljamo razpoložljive indikatorje stroškov dela in ocenjujemo njihovo uporabnost. Četrtletni podatek o strošku dela za dejansko opravljeno uro (indeks stroška dela) je usklajen na ravni EU, vendar je v Sloveniji še metodološko problematičen. Vsi statistični uradi članic EU vsake štiri leta opravijo anketo o stroških dela.9 Te štiriletne raziskave so osnova za četrtletne ocene stroškov dela za dejansko opravljeno delovno uro. V Sloveniji za oceno stroškov dela ni posebne četrtletne statistične raziskave, temveč so v uporabi obstoječi statistični viri: za gibanje bruto plače podatek mesečnega poročila o plačah (SURS), za delodajalčeve socialne prispevke in za davek na izplačane plače podatek vplačil javno finančnih prihodkov (UJP) ter podatki iz Ankete o delovni sili ter iz Ankete o stroških dela (SURS). Osnovni problem izračuna tega indikatorja je ocena števila dejansko opravljenih ur, kjer SURS metodologijo še razvija in dopolnjuje. Problem indikatorja je tudi, da sledi izplačilom v mesecu, kar pomeni, da so lahko v četrtletju upoštevana tudi več kot tri izplačila. Indikator zato uporabljamo predvsem za ugotavljanje razmerja med stroški plač in ostalimi stroški (v glavnem so to delodajalčevi socialni prispevki, v Sloveniji še davek na izplačane plače), kar omogoča spremljanje rezultatov reform na trgu dela. Indikator o bruto plači za zaposlene na zaposlenega, ki temelji na državnih statistikah, se najbolj pogosto uporablja za spremljanje gibanja plač. Indikator na ravni EU ni usklajen in zato bolj odraža specifično okolje posameznih držav članic; praviloma ga odlikuje kratek časovni zamik pri razpoložljivosti podatka. Tudi v Sloveniji se uporablja za spremljanje gibanja plač in za ugotavljanje učinkov plačne politike. Podatek o izplačilu mesečne bruto plače na zaposlenega ima v Sloveniji skoraj popolno pokritje s prejemniki plač. Podatek daje možnosti razčlenitve po nižjih nivojih SKD do nivoja razreda, kar omogoča izračun bruto plače na zaposlenega za zasebni in javni sektor ter za posamezne proizvodne in storitvene skupine. Časovna serija je dosegljiva za obdobje 16-ih let. Za podrobnejšo analizo so enkrat letno razpoložljivi podatki o zaposlenih po višini bruto plače, kar omogoča izračun indikatorjev distribucije plač. Poleg tega je enkrat letno na razpolago tudi statistika bruto plač glede na spol in raven strokovne usposobljenosti ter po dejavnostih SKD. Ker so objavljeni podatki tudi v neto zneskih je možno ocenjevati učinke davčnih sprememb. Nekatere države EU in ECB za spremljanje gibanja plač uporabljajo indikator o izpogajanih bruto plačah. Indikator na ravni EU ni usklajen. Največkrat se uporablja za ugotavljanje razlike med izpogajano rastjo plač in dejansko rastjo 9 Za Slovenijo je bila raziskava prvič opravljena leta 2000 in nato še leta 2004. Podatki iz obeh raziskav se zaradi metodoloških sprememb ne morejo primerjati. Največja metodološka sprememba je bila, da so nadomestila plač za čas bolezni izločili iz delodajalčevih prispevkov in jih vključili med bruto plače. UMAR 95 Ekonomski izzivi 2007 Plače, produktivnost in konkurenčnost bruto plače na zaposlenega (t. i. »wage drift«). Za Slovenijo lahko o razliki med izpogajano in dejansko rastjo plače sklepamo iz Tabele 1, ki jo prikazujemo v poglavju 2.2.1. Indikator o sredstvih zaposlenih na zaposlenega temelji na podatkih iz nacionalnih računov in je metodološko usklajen na ravni EU. Lahko ga tudi razčlenimo na področja standardne klasifikacije dejavnosti. Velika omejitev pri uporabi tega indikatorja je podvrženost podatkov revizijam in časovna dostopnost podatkov za njegov izračun, saj so ti razpoložljivi le na letni ravni. Zaradi tega indikator ni primeren za spremljanje plačne politike. Pomemben pa je za primerjavo gibanja stroškov dela glede na gibanje produktivnosti dela (Slika 3) oziroma za izračun stroškov dela na enoto proizvoda. Slika 3: Gibanje indikatorja nominalnih sredstev za zaposlene na zaposlenega in nominalne produktivnosti v Sloveniji v obdobju 1996–2006 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 Nominalna sredstv a za zaposlene/zaposlenega po SNR Nominalni BDP/zaposlenega po SNR 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Vir: Nacionalni računi, SI-Stat podatkovni portal; izračuni UMAR. Razmerje med rastjo produktivnosti in sredstev za zaposlene na zaposlenega je pomembno z vidika konkurenčnosti gospodarstva. V zadnjih desetih letih je nominalna rast sredstev za zaposlene na zaposlenega prehitevala rast nominalne produktivnosti močneje v letih 2000, 2001 in nekoliko v letih 2004 ter 2005. V nadaljevanju predstavljamo indikatorje stroškovne konkurenčnosti in prikazujemo njihovo gibanje v obdobju 1996–2006. 4.2. Stroški dela na enoto proizvoda in konkurenčnost Stroški dela na enoto proizvoda so eden izmed indikatorjev stroškovne konkurenčnosti. Kažejo na odnos med stroški za zaposlene na eni strani in vrednostjo, ki jo zaposleni ustvari, tj. produktivnostjo, na drugi. Hkrati so tudi indikator distribucije dohodkov med delom in kapitalom in s tem indikator dobičkonosnosti. Za proučevanje stroškovne konkurenčnosti se najpogosteje uporabljajo realni stroški dela na enoto proizvoda in realni efektivni tečaji, deflacionirani z relativnimi stroški dela na enoto proizvoda. Eurostat realne stroške dela na enoto proizvoda definira kot razmerje med nominalnimi sredstvi za zaposlene na zaposlenega in nominalnim bruto UMAR Ekonomski izzivi 2007 96 Plače, produktivnost in konkurenčnost domačim proizvodom na zaposlenega.10 So strukturni indikator, saj kažejo na spremembe deležev sredstev za zaposlene v bruto domačem proizvodu. Realni se imenujejo zato, ker so enaki nominalnim stroškom dela na enoto proizvoda,11 deflacioniranim z implicitnim deflatorjem bruto domačega proizvoda. Izraženi v odstotku od bruto domačega proizvoda12 se običajno poenostavljeno imenujejo kar deleži plač. Zaradi večje jasnosti bomo v nadaljevanju raje uporabljali izraz razmerje med stroški dela in bruto domačim proizvodom. Realni efektivni tečaj, deflacioniran s stroški dela na enoto proizvoda, kaže na stroškovno konkurenčnost domačega gospodarstva v primerjavi s pomembnejšimi trgovinskimi partnericami. Je indikator mednarodne stroškovne konkurenčnosti. Na njene spremembe razen domačih in tujih stroškov ter produktivnosti vpliva tudi gibanje nominalnega tečaja, zato indeks domačih nominalnih stroškov dela na enoto proizvoda, ki smo ga delili z indeksom tujih, delimo še z indeksom nominalnega tečaja. 4.2.1. Realni stroški dela na enoto proizvoda Tako kot v večini članic EU-25 so tudi v Sloveniji realni stroški dela na enoto proizvoda v obdobju 1996–2006 upadali. Upadanje je bilo v drugi polovici devetdesetih let hitrejše, z letom 2000 pa se je precej upočasnilo tudi pod vplivom poslabšanih pogojev menjave (Slika 4). Še posebej v letu 2000 in tudi v letih 2004 in 2005 se je nižja rast izvoznih cen v primerjavi z uvoznimi odrazila v nižji nominalni rasti bruto domačega proizvoda na eni strani in v višji rasti stroškov vmesne porabe na drugi. Realni stroški dela na enoto proizvoda so se zato v letu 2000 nekoliko izraziteje povečali, v letih 2004 in 2005 pa le rahlo povečali. To je vodilo v nižjo dobičkonosnost gospodarstva. Še izraziteje kot v povprečju celotnega slovenskega gospodarstva so se pogoji gospodarjenja v omenjenih letih zaostrili v predelovalnih dejavnostih, ki so med vsemi dejavnostmi najbolj izvozno naravnane. V preostalih letih so bili učinki izboljšanih pogojev menjave na gibanje realnih stroškov dela na enoto proizvoda ravno nasprotni. Padec realnih stroškov dela na enoto proizvoda je bil nekoliko izrazitejši, na tej osnovi pa je bila višja tudi dobičkonosnost gospodarstva. 10 V tržnih cenah. 11 Nominalni stroški dela na enoto proizvoda so definirani kot razmerje med nominalnimi sredstvi za zaposlene na zaposlenega in realnim bruto domačim proizvodom na zaposlenega. 12 V faktorskih cenah. UMAR 97 Ekonomski izzivi 2007 Plače, produktivnost in konkurenčnost Slika 4: Realni stroški dela na enoto proizvoda (RULC) in pogoji menjave za blago in storitve (TT) 105 6 TT * (desna os) RULC–gospodarstvo RULC–predelovalne dej. 100 95 90 85 80 75 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Vir: Nacionalni računi, SI-Stat podatkovni portal; preračuni UMAR. -3 -6 -9 -12 Slovensko gospodarstvo je zaradi svoje majhnosti in večje odprtosti za spremembe pogojev menjave relativno bolj občutljivo. Spremembe pogojev menjave vplivajo na deflator bruto domačega proizvoda oziroma na razliko med nominalno in realno stopnjo gospodarske rasti. Zaradi tega se lahko v razmerah poslabšanih pogojev menjave, kljub restriktivni plačni politiki, stroškovna konkurenčnost gospodarstva poslabša. Tudi obratno v razmerah izboljšanih pogojev menjave manj restriktivna plačna politika ne vodi nujno v poslabšanje stroškovne konkurenčnosti gospodarstva. Tabela 5: Realni stroški dela na enoto proizvoda po sektorjih slovenskega gospodarstva Sektor Stopnja rasti v obdobju 1996–2005, v % Skupaj Gospodarstvo -12,4 Skupaj brez A, B Gospodarstvo brez kmetijstva -9,7 A, B Kmetijstvo in ribištvo -16,1 C, D, E Industrija brez gradbeništva -20,1 D Predelovalne dejavnosti -18,6 F Gradbeništvo -5,2 G, H, I Trgovina, gostinstvo in promet -12,7 J, K Finančno posredništvo, nepremičnine in poslovne storitve 14,9 J Finančno posredništvo 31,0 K Nepremičnine in poslovne storitve 11,5 L do P Javne storitve -4,7 Vir: National Accounts, Eurostat; nacionalni računi, SI-Stat podatkovni portal; preračuni UMAR. Realni stroški dela na enoto proizvoda celotnega gospodarstva so v obdobju 1996–2005 upadali predvsem zaradi upadanja realnih stroškov dela na enoto proizvoda v industriji (Tabela 5). Nekoliko več so k njihovemu upadanju prispevali tudi trgovina, gostinstvo in promet, bistveno manj pa gradbeništvo in javne storitve. Na drugi strani pa so se realni stroški dela na enoto proizvoda v finančnem posredništvu, nepremičninah in poslovnih storitvah povečali, kar je stroškovno konkurenčnost slovenskega gospodarstva poslabševalo. Za politiko plač in konkurenčnost slovenskega gospodarstva so pomembna tudi gibanja realnih stroškov dela na enoto proizvoda drugih držav. Podatki za obdobje 1996–2006 kažejo, da so realni stroški dela na enoto proizvoda upadali v UMAR 98 Ekonomski izzivi 2007 Plače, produktivnost in konkurenčnost Slika 5: Realni stroški dela na enoto proizvoda v državah EU v obdobju 1996–2006 2 1 -j— 1 - I----- -1 -1 -2 -2 nn, on Vir: National Accounts, Eurostat; preračuni UMAR. Opomba: *Podatki za obdobje 1996–2005. večini posameznih članic in tudi v povprečju EU-25 in evro območja. Večji povprečni padec v primerjavi s slovenskim je bil zabeležen le na Poljskem, Irskem in v Estoniji (Slika 5 in Tabela 6), kar kaže na precejšnje izboljšanje slovenske stroškovne konkurenčnosti v okviru EU. Z vidika takšnih gibanj v drugih državah je bila slovenska politika plač ustrezna in je podpirala cilj povečevanja konkurenčnosti gospodarstva. Tabela 6: Komponente realnih stroškov dela na enoto proizvoda (v tekočih evrih) Povprečne letne stopnje rasti v obdobju 1996–2006, v % Produktivnost dela Sredstva za zaposlene na zaposlenega EU-25 3,6 3,1 EMU-12 2,6 2,0 Belgija 2,5 2,2 Češka 9,6 10,2 Danska 3,6 3,7 Nemčija 1,3 0,7 Estonija 14,9 13,0 Irska 7,3 6,0 Španija 3,5 2,6 Francija 2,6 2,5 Italija 3,9 3,4 Ciper 4,6 4,4 Latvija 13,3 12,8 Litva 15,6 15,8 Madžarska 8,5 8,0 Nizozemska 3,2 2,6 Avstrija 2,5 1,6 Poljska 9,2 7,7 Portugalska 4,1 5,3 Slovenija 6,1 4,9 Slovaška 10,2 9,1 Finska 3,2 2,8 Švedska 3,8 4,1 Združeno kraljestvo 6,4 Vir: National Accounts, Eurostat; izračuni UMAR. 6,6 UMAR 99 Ekonomski izzivi 2007 Plače, produktivnost in konkurenčnost 4.2.1.1. Razmerja med stroški dela in bruto domačim proizvodom oziroma bruto dodano vrednostjo (deleži plač) Kljub precejšnjemu zmanjšanju realnih stroškov dela na enoto proizvoda v preteklem desetletnem obdobju je bilo razmerje med stroški dela in bruto domačim proizvodom v slovenskem gospodarstva (71,8 %) v letu 2006 še vedno precej višje kot v povprečju evro območja (63,9 %). Med članicami EU-25 je bilo v letu 2006 le v Združenem kraljestvu (73,7 %) in na Portugalskem (73,1 %) razmerje med stroški dela in bruto domačim proizvodom višje kot v Sloveniji.13 Slika 6: Razmerja med stroški dela in bruto domačim proizvodom v faktorskih cenah (»deleži plač«) v letu 2006 75 70 65 60 55 50 45 40 Vir: Statistical Annex of European Economy, European Commission. Odstopanja od povprečij evro območja so bila v precejšnji meri posledica specifičnosti slovenskega kmetijskega sektorja.14 Z izločitvijo kmetijskega sektorja se namreč razlike v doseženih razmerjih v primerjavi z evro območjem več kot prepolovijo (razmerje za slovensko gospodarstvo znaša 66,4 %, za evro območje 62,7 %; Slika 7). Ne glede na to je bilo med dvajsetimi članicami EU, za katere so podatki dosegljivi, v letu 2005 le v Belgiji in na Švedskem razmerje med stroški dela in bruto domačim proizvodom v gospodarstvu brez kmetijskega sektorja višje kot v Sloveniji.15 Med preostalimi sektorji so se slovenska industrija, trgovina, gostinstvo in promet ter javne storitve v letu 2005 po doseženih razmerjih precej približali povprečju evro območja. Gradbeništvo, še zlasti pa sektor finančnega posredništva, nepremičnin in poslovnih storitev sta od povprečja evro območja še vedno izraziteje odstopala. 13 Po ocenah Evropske komisije, Statistical Anex of European Economy (Spring 2007). 14 Z velikim številom majhnih kmetij in bistveno večjim deležem samozaposlenih. 15 Podatki za Združeno kraljestvo in Portugalsko niso razpoložljivi. UMAR 100 Ekonomski izzivi 2007 Plače, produktivnost in konkurenčnost Slika 7: Razmerja med stroški dela in bruto dodano vrednostjo (»deleži plač«) v slovenskem gospodarstvu in evro območju (12) po sektorjih v letu 2005 100 80 60 40 20 Skupaj Skupaj brez A,B A, B C, D, E G, H, I J, K L do P Vir: National Accounts, Eurostat; nacionalni računi, SI-Stat podatkovni portal; preračuni UMAR. Razlike so deloma tudi posledica različne strukture slovenskega gospodarstva v primerjavi s povprečjem evro območja. Še posebej izstopa bistveno manjši delež bruto dodane vrednosti finančnega posredništva, nepremičnin in poslovnih storitev v bruto dodani vrednosti celotnega gospodarstva (11,2 %, v evro območju 15 % v letu 2005), kjer so razmerja med stroški dela in bruto dodano vrednostjo relativno nižja, ne glede na že omenjena precejšnja odstopanja za evro območjem. Relativno nižji je tudi delež trgovine, gostinstva in prometa (21,7 % v primerjavi s 24,9 %). Hkrati je v slovenskem gospodarstvu bistveno večji delež industrije (28,4 % glede na 17,7 %) z nadpovprečno velikim deležem delovno intenzivnih panog, kar pa razmerja med stroški dela in bruto dodano vrednostjo v slovenskem gospodarstvu zvišuje. Na odstopanja od povprečij evro območja je vplivala tudi višja obdavčitev dela v Sloveniji. Delež davkov in prispevkov na delo v celotnih davkih in prispevkih je v Sloveniji nadpovprečno visok. V letu 2004 (zadnji razpoložljivi mednarodno primerljivi podatki) je znašal 54,4 %, kar je za 3,8 o. t. več od povprečja EU-25 (50,6 %). Višji delež so imeli le še na Švedskem, v Nemčiji in v Avstriji. Po drugi strani je delež davkov na kapital v Sloveniji nizek (v letu 2004 je znašal 10,6 %), saj predstavlja le dobro polovico deleža, ki ga dosegajo v povprečju države EU-25 (19,8 %). Nižji delež so imeli le še v Estoniji, približno enakega sta imeli Latvija in Litva, le nekoliko višjega pa Švedska, Nemčija, Finska in Avstrija. Tudi izračun in primerjava implicitnih davčnih stopenj na delo kaže, da je delo v Sloveniji nadpovprečno obremenjeno. V letu 2004 je bila izračunana implicitna davčna stopnja na delo 37,8 %, kar je za 1,9 o. t. več od povprečja držav EU-25 (35,9 %). Višjo implicitno davčno stopnjo na delo med članicami je imelo deset držav (več v Poročilu o razvoju 2007).16 D F J K 16 Po letu 2004 se je obdavčitev dela v Sloveniji sicer začela postopoma zmanjševati, vendar je podoben proces potekal tudi v drugih državah, za katere pa po letu 2004 še ni razpoložljivih podatkov, zato novejšega položaja še ni mogoče oceniti. UMAR 101 Ekonomski izzivi 2007 Plače, produktivnost in konkurenčnost 4.2.2. Realni efektivni tečaj V obdobju 1996–2002 je bilo izboljšanje slovenske stroškovne konkurenčnosti v primerjavi s pomembnejšimi trgovinskimi partnericami posledica višje rasti slovenske produktivnosti in nominalne depreciacije slovenske valute. Rast relativnih sredstev za zaposlene na zaposlenega, tj. slovenskih v primerjavi s pomembnejšimi trgovinskimi partnericami, popravljena z gibanjem tečaja, je bila v tem obdobju za približno tri četrtine nižja. Tabela 7: Realni efektivni tečaj do 17 trgovinskih partneric*, deflator stroški dela na enoto proizvoda (ULC), letne stopnje rasti v % Nominalni efektivni tečaj 1996-2000 -6,1 2001 -5,7 2002 Realni efektivni tečaj, deflator ULC–gospodarstvo in komponente -3,6 Realni efektivni tečaj Relativni stroški dela na enoto proizvoda v nacionalni valuti** -2,0 -0,3 0,7 2003 -0,5 1,5 2004 -1,3 1,6 2005 2006 ocena -0,7 0,2 -0,2 -0,1 4,4 5,8 4,5 1,9 3,0 0,6 -0,2 Relativna sredstva na zaposlenega v nacionalni valuti*** Relativna produktivnost dela**** 7,7 3,2 7,5 1,6 7,6 3,1 4,0 2,1 4,9 1,9 3,2 2,6 2,2 2,4 Realni efektivni tečaj, deflator ULC–predelovalne dejavnosti in komponente Realni efektivni tečaj -3,4 -1,6 -2,4 0,0 2,9 1,9 -1,7 Relativni stroški dela na enoto proizvoda 2,8 4,4 1,3 0,5 4,3 2,7 -1,8 v nacionalni valuti Vir: BS; Main Economic Indicators, OECD; National Accounts, Eurostat; nacionalni računi, SI-Stat podatkovni portal; preračuni UMAR. Opombe: Relativni pomeni slovenski v primerjavi s trgovinskimi partnericami. *Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, VB, Danska, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska. **Nominalna sredstva za zaposlene na zaposlenega v primerjavi z realnim bruto domačim proizvodom (dodano vrednostjo) na zaposlenega. ***Nominalna sredstva za zaposlene na zaposlenega. ****Realni bruto domači proizvod na zaposlenega. Z umirjanjem nominalne depreciacije tolarja do evra na eni strani in inflacije na drugi se je postopno umirjala tudi rast relativnih stroškov dela na enoto proizvoda v nacionalni valuti. Ob stabilnem tečaju tolarja do evra vse od vstopa v ERM II se je rast relativnih sredstev za zaposlene na agregatni ravni v letu 2005 močno približala rasti relativne produktivnosti, v letu 2006 pa je po oceni za njo rahlo zaostajala. Zaradi tega je bila v primerjavi s pomembnejšimi trgovinskimi partnericami stabilna tudi stroškovna konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Realni efektivni tečaj tolarja, merjen z relativnimi stroški dela na enoto proizvoda, je do 17-ih pomembnejših trgovinskih partneric v letih 2005 in 2006 rahlo depreciiral (Tabela 7), do pomembnejših trgovinskih partneric iz evro območja pa rahlo apreciiral (Slika 8). UMAR 102 Ekonomski izzivi 2007 Plače, produktivnost in konkurenčnost Slika 8: Realni efektivni tečaj do 7 evro trgovinskih partneric*, deflator ULC gospodarstva in komponente, letne stopnje rasti v % 12 10 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 R elativ na sredstv a na zaposlenega (v nac. v aluti) Realni ef ektiv ni tečaj Relativna sredstv a na zap./nom. efektivni tečaj Relativ na produktiv nost Vir: BS; National Accounts, Eurostat; nacionalni računi, SI-Stat podatkovni portal; preračuni UMAR. Opomba: Padec pomeni izboljšano konkurenčnost in obratno. *Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija. Slovenija s prevzemom evra kar 60 % zunanje trgovinske menjave opravi v nacionalni valuti. Če v primerjavah s trgovinskimi partnericami iz evro območja rast plač prehiteva produktivnost, se slovenska stroškovna konkurenčnost poslabša in obratno nižja rast slovenskih relativnih plač v primerjavi z rastjo relativne produktivnosti vodi v njeno izboljšanje. Evro na mednarodnih valutnih trgih niha, kar v razmerah njegove nominalne apreciacije slovensko stroškovno konkurenčnost do trgovinskih partneric izven evro območja poslabšuje oziroma v primeru depreciacije izboljšuje. 8 6 0 -2 -4 -6 UMAR 103 Ekonomski izzivi 2007 Plače, produktivnost in konkurenčnost 5. Zaključek in priporočila Za politiko plač v zadnjih desetih letih je bila značilna usmeritev o zaostajanju rasti realnih plač za produktivnostjo. Realna rast plač je v zadnjih desetih letih v glavnem zaostajala za rastjo produktivnosti, merjeno z realno rastjo bruto domačega proizvoda na zaposlenega po SNR, se je pa v zadnjih letih ta razlika nekoliko zmanjšala. Politika plač je tako v zadnjih desetih letih prispevala k znižanju inflacije in izboljšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Pri oblikovanju politike plač v naslednjih letih je smiselno izhajati iz splošne smernice ekonomske politike, vendar je pri njeni uporabi potrebno upoštevati tudi specifične razmere slovenskega gospodarstva, mednarodni kontekst in metodološke posebnosti. Splošna smernica, ki govori o tem, da naj bo rast plač v srednjeročnem obdobju skladna s ciljem cenovne stabilnosti in s trendom rasti produktivnosti, je primerno izhodišče za oblikovanje politike plač v prihodnje, vendar je treba pri njenem uvajanju upoštevati tudi naslednje specifične vidike: • Razmerje med rastjo plač in produktivnosti je potrebno ugotavljati na podlagi nominalnih stopenj rasti. Analiza kaže, da bi bilo smiselno spremljati nominalna gibanja plač in produktivnosti iz dveh razlogov: (i) da se izognemo problemu različnih deflatorjev rasti plač in produkta, ki popači dejansko razmerje med gibanjem produktivnosti in plač ter (ii) da se upoštevajo spremembe v pogojih menjave, ki vplivajo na razdelitev dohodka med delom in kapitalom ter na stroškovno konkurenčnost. To pomeni, da moramo pri oblikovanju in spremljanju politike plač upoštevati nominalno rast plač in rast trendne produktivnosti, merjene z rastjo nominalnega BDP na zaposlenega po statistiki nacionalnih računov. • Upoštevanje načela cenovne stabilnosti pomeni, da je potrebno pri oblikovanju plač kot pričakovano inflacijo upoštevati inflacijski cilj Evropske centralne banke. Indeksiranje plač na preteklo inflacijo ali na kratkoročna cenovna gibanja lahko povzroči, da se enkratni inflacijski impulzi spremenijo v trajnejše odmikanje inflacije od ravnovesne ravni. To lahko zmanjša konkurenčnost in v naslednjem obdobju zato zahteva močnejšo prilagoditev plač navzdol, da bi se konkurenčnost ponovno vzpostavila. Ker je inflacija v srednjeročnem obdobju odvisna predvsem od denarnih kategorij in denarne politike in ker je v evro območju denarna politika naravnana k doseganju ciljne 2-odstotne inflacije, je to tudi najverjetnejša predpostavka glede pričakovane inflacije v naslednjih letih. To tudi pomeni, da bi morali nominalno trendno rast produktivnosti izračunavati z uporabo ciljne 2-odstotne inflacije in se s tem izogniti nevarnosti, da bi prek izračunane višje nominalne rasti produktivnosti plače posredno indeksirali na kratkoročna nihanja inflacije. Ker za slovensko gospodarstvo velja, da je zaradi višje gospodarske rasti od evro območja tudi ravnovesna inflacija nekoliko višja (ocenjujemo, da na ravni okrog 2,5 %), bi bilo prehod na upoštevanje inflacijskega cilja ECB smiselno izvesti postopno v obdobju nekaj let. • Pri oblikovanju plačne politike je potrebno upoštevati tudi gibanja v drugih članicah evro območja. Po prevzemu evra je za stroškovno konkurenčnost slovenskega gospodarstva še bolj pomembno tudi gibanje relativnih plač in relativne produktivnosti dela, tj. slovenskih v primerjavi s pomembnejšimi UMAR 104 Ekonomski izzivi 2007 Plače, produktivnost in konkurenčnost trgovinskimi partnericami. Slovenija namreč s prevzemom evra kar 60 % zunanje trgovinske menjave opravi v nacionalni valuti. Zato bi bilo priporočljivo, da se pri vodenju politike plač upoštevajo tudi pretekla in pričakovana gibanja plač in produktivnosti v drugih državah evro območja. • Raven razvitosti in struktura slovenske ekonomije zahtevata, da je povečevanje konkurenčnosti še naprej pomembno vodilo pri oblikovanju plačne politike. Analiza indikatorjev stroškovne konkurenčnosti, ki kljub desetletnemu upadanju kaže na še vedno visok delež stroškov dela v dodani vrednosti (glej poglavje 4.2.1.1.), ter analiza razmerja med gibanjem sredstev za zaposlene na zaposlenega in produktivnosti v drugih državah EU (glej Tabelo 6), pokažeta, da je usmeritev o skladni rasti plač s produktivnostjo potrebno uvajati postopno v nekajletnem obdobju. • Poleg politike plač lahko konkurenčnost bistveno povečajo ukrepi za povečevanje dodane vrednosti in za zmanjševanje drugih stroškov dela. Stroški dela so pomemben dejavnik stroškovne konkurenčnosti, vendar na konkurenčnost gospodarstva vplivajo tudi drugi dejavniki. Predvsem gre tu za politike, ki lahko prispevajo k hitrejšemu dvigu dodane vrednosti. Gre zlasti za ukrepe in politike, ki bi spodbudili raziskovalno-razvojni in inovacijski potencial ter hitrejši razvoj podjetništva, saj bi lahko prispevali k hitrejšemu prestrukturiranju gospodarstva v smeri višje dodane vrednosti in hitrejše rasti produktivnosti. Pomembno pa je tudi nadaljnje zniževanje davčne obremenitve dela saj lahko poleg zmerne rasti plač tudi davčni ukrepi pomembno prispevajo k upadanju realnih stroškov dela na zaposlenega. Splošno načelo o razmerju med rastjo plač in produktivnosti je smiselno uporabljati predvsem kot usmeritev in merilo ustreznosti gibanja plač, ne smemo pa ga neposredno vgraditi v mehanizem usklajevanja plač. Avtomatično usklajevanje plač s produktivnostjo na ravni celotnega gospodarstva bi omejilo prostor za rast plač na osnovi individualne delovne uspešnosti ali pa bi, če bi se ohranila enaka razlika med izpogajanimi in dejanskimi plačami, povzročilo rast celotnih plač nad rastjo produktivnosti. V obdobju zniževanja gospodarske rasti bi usklajevanje plač s preteklo rastjo (višjo) produktivnosti pomenilo zniževanje konkurenčnosti gospodarstva. Usklajevanje vseh plač s splošno produktivnostjo bi pomenilo tudi prevelike stroškovne pritiske za tista podjetja ali dejavnosti, ki povprečne rasti produktivnosti ne dosegajo. Zaradi tega je pri dejanskem oblikovanju plač potrebno upoštevati tudi specifične razmere v posameznih sektorjih in podjetjih, saj so med njimi velike razlike tako v dosedanjih gibanjih in strukturi kot tudi v pričakovani rasti produktivnosti. Drugače povedano to pomeni, da morajo dogovori o načinu in obsegu upoštevanja rasti produktivnosti pri oblikovanju plač potekati decentralizirano in ne prek neke splošne uskladitvene formule. UMAR 105 Ekonomski izzivi 2007 Plače, produktivnost in konkurenčnost Priloga: Podrobnejši pregled sklenjenih dogovorov o plačah v Sloveniji v obdobju 1996–2006 Prvi socialni sporazum je bil sklenjen leta 1995. Na področju plač je bilo v sporazumu dogovorjeno, da naj bi bruto plača na zaposlenega ohranjala realno raven glede na predhodno leto ob rasti produktivnosti dela med 3 in 4 %.17 Uvedena je bila minimalna bruto plača, da bi varovala najnižje izplačilo za opravljeno delo, in določena njena raven v višini najmanj 40 % povprečne bruto plače. Za doseganje tako zastavljenih ciljev in vzpostavljanje makroekonomske stabilnosti se inflacija pri usklajevanju plač ni upoštevala v celoti. Usklajevalni mehanizem je v obeh sektorjih določal četrtletno usklajevanje na osnovi pretekle dejanske rasti cen življenjskih potrebščin, vendar le okoli 85 % te rasti (upoštevani so bili različni odstotki v odvisnosti od višine inflacije). Leta 1996 je bil sprejet drugi socialni sporazum, ki ni bistveno spremenil usklajevalnega mehanizma za plače. Leta 1997 je bila plačna politika opredeljena v Zakonu o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač, in sicer prvič za dve leti. Zaradi znižanja inflacije je bilo v mehanizmu usklajevanja možno preiti iz četrtletnega na letno usklajevanje. Bruto plače so se v mesecu januarju 1997 in 1998 v javnem in zasebnem sektorju uskladile za 85 % dejanske rasti cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. Dogovor o politiki plač v obdobju 1999–2001 je določil podoben usklajevalni mehanizem. Dogovor je določil, da se v mesecu januarju plače uskladijo za 85 % dejanske rasti cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. Izjemna uskladitev je bila izvedena sredi leta 1999 zaradi uvedbe DDV.18 Plače so se dodatno uskladile tudi sredi leta 2000, kot posledica v usklajevalnem mehanizmu vgrajene varovalke, v primeru visoke rasti cen življenjskih potrebščin v tem letu. Za leto 2001 dogovor zaradi sprememb v usklajevalnem mehanizmu ni veljal. Z letom 2001 se je postopoma prešlo na usklajevanje plač s predvideno inflacijo, usklajevalna mehanizma za plače v zasebnem in javnem sektorju pa se začneta razlikovati. Uskladitev dvakrat letno se je v usklajevalnem mehanizmu obeh sektorjev ohranjala do vključno leta 2003. Z Dogovorom o načinu usklajevanja plač v javnem sektorju je v letu 2001 usklajevalni mehanizem upošteval 90 % predvidene rasti cen življenjskih potrebščin za tekoče leto pri izplačilu plač za januar in avgust.19 Avgustovski del uskladitve se je izplačal selektivno, da bi zmanjšal nesorazmerja med plačami zaposlenih javnega sektorja. Določen je bil s kolektivnimi pogodbami dejavnosti v obliki dodatkov, kar ni vplivalo na izhodiščno plačo. Tudi za zasebni sektor so se socialni partnerji dogovorili za nekoliko spremenjen usklajevalni mehanizem v letu 2001. Z Aneksom k dogovoru o politiki plač za obdobje 1999–2001 se je plača za avgust 17 Konkretni usklajevalni mehanizem za plače je bil določen v Dogovoru o politiki plač in drugih prejemkov zaposlenih v gospodarstvu ter je veljal za zasebni sektor. 18 Dogovorjen je bil tudi dodatek za nižje plače, ki pa ni bil del plače, zato se od njega niso plačevali prispevki. Izplačevanje dodatka se je ukinilo na koncu leta 1999. 19 V primeru višje ali nižje inflacije od predvidene bi se razlika upoštevala v plači za januar v naslednjem letu. UMAR 106 Ekonomski izzivi 2007 Plače, produktivnost in konkurenčnost 2001 uskladila za 92,5 % inflacije, dosežene v prvi polovici leta (za nazaj), za januar 2002 pa je bila dogovorjena uskladitev plač za 2,7 %, kar naj bi bilo 90 % inflacije, predvidene v drugi polovici leta 2001. To je bil začetek prehoda na usklajevalni mehanizem plač, ki upošteva predvideno inflacijo. Dogovorjeni mehanizem je bil za zasebni sektor prvič ugodnejši kot za javni sektor. Tudi če bi se upoštevalo povečanje osnovnih plač v javnem sektorju za drugi (avgustovski) del uskladitve, bi bil tako »dopolnjen« usklajevalni mehanizem še vseeno ugodnejši za zasebni sektor. V mehanizmu je bila prvič vgrajena tudi varovalka v primeru preseganja dejanske rasti cen življenjskih potrebščin nad ocenjeno rastjo cen, ki se je ohranila tudi v vseh naslednjih med socialnimi partnerji dogovorjenimi usklajevalnimi mehanizmi. Razlike v usklajevalnih mehanizmih za zasebni in javni sektor so se nadaljevale v letih 2002 in 2003. Z Aneksom h kolektivni pogodbi za negospodarstvo je bil dogovorjen usklajevalni mehanizem, ki je upošteval okoli 90 % ocenjene rasti cen življenjskih potrebščin. Uskladitev je bila določena dvakrat letno, in sicer pri plačah za januar in za avgust. Avgustovski del uskladitve za leto 2003 v višini 2,4 % se ni izvršil, temveč je bil preusmerjen v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje zaposlenih v javnem sektorju. V zasebnem sektorju je bil v Dogovoru o politiki plač za obdobje 2002–2004 sprejet usklajevalni mehanizem, ki je prav tako določal uskladitev dvakrat letno (v januarju in v avgustu), upoštevaje ocenjeno rast cen življenjskih potrebščin za leti 2002 in 2003. Tudi za ti dve leti je bil dogovorjeni mehanizem ugodnejši za zasebni sektor. Leta 2003 je bil sprejet Socialni sporazum za obdobje 2003–2005. Na področju plačne politike je predvidel, da se pri usklajevalnem mehanizmu poleg ocenjene rasti cen življenjskih potrebščin za Slovenijo upošteva še ocenjeno rast cen življenjskih potrebščin za EU in razmerje med tečajem EUR/SIT. Socialni partnerji so tudi eksplicitno zapisali cilj zaostajanja rasti plač za rastjo produktivnosti. Za leti 2004 in 2005 je v usklajevalnem mehanizmu tako za zasebni kot javni sektor upoštevana usmeritev is Socialnega sporazuma za obdobje 2003–2005 in uskladitev plač enkrat letno. V zasebnem sektorju je bil sklenjen Dogovor o politiki plač v zasebnem sektorju v obdobju 2004–2005, ki je pri plači za avgust predvidel uskladitev v enotnem znesku. Namen uskladitve v znesku je bil zmanjšati razpone med najvišjimi in najnižjimi bruto plačami po kolektivnih pogodbah in da bi ta dodatek dobili vsi zaposleni. Usklajevalni mehanizem v zasebnem sektorju je bil v teh dveh letih ugodnejši kot v javnem. V javnem sektorju sprejet Dogovor o višini in načinu uskladitve osnovnih plač ter višini regresa za letni dopust za leti 2004 in 2005 je v usklajevalnem mehanizmu že predvidel, da bo v letu 2004 sprejeta tudi Kolektivna pogodba za javni sektor z vsemi kolektivnimi pogodbami dejavnosti in ostalimi predpisi, potrebnimi za začetek izplačevanja plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. Izhajajoč iz zakona je dogovor predvidel uskladitev osnovnih in ne več izhodiščnih plač, usklajevalni mehanizem pa je upošteval delitev uskladitvenega odstotka na polovico, ki se nameni za splošno uskladitev plač in drugo polovico, ki se nameni za odpravo nesorazmerij med plačami v javnem sektorju. Splošna uskladitev plač je bila izvedena v juliju. V spremembah zakona o sistemu plač javnega sektorja za leti 2004 in 2005 pa je bil dogovorjen nekoliko višji odstotek (upošteval je 87 % rasti cen v letu 2004 in 87 % rasti cen v letu 2005) za splošno uskladitev UMAR 107 Ekonomski izzivi 2007 Plače, produktivnost in konkurenčnost plač in temu ustrezno nižji odstotek za odpravo nesorazmerij v plačah javnega sektorja. V tem obdobju se plače še niso izplačevale na osnovi novega sistema plač, zato se tudi tekoče niso mogla odpravljati plačna nesorazmerja. Sprostitev tako zbranih sredstev za odpravo nesorazmerij med plačami v javnem sektorju bo omogočena tedaj, ko se bodo plače izplačevale po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. Za leto 2006 je v spremembah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju usklajevalni mehanizem določal uskladitev julijskih plač v javnem sektorju za 2,35 %. Od tega so se plače v javnem sektorju v juliju 2006 povečale za 1,35 %, ostali del uskladitvenega odstotka pa je bil namenjen za odpravo plačnih nesorazmerij. V zasebnem sektorju je bil za leti 2006 in 2007 uskladitveni mehanizem določen v Kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust. Mehanizem določa, da se plače za mesec avgust v obeh letih uskladijo za 2 %. Kolektivna pogodba velja za vse zaposlene, po dejavnostih pa so se lahko delodajalci in delojemalci dogovorili tudi za višji odstotek uskladitve. UMAR 108 Ekonomski izzivi 2007 Plače, produktivnost in konkurenčnost Literatura in viri Erlandsson, M. (2002). Nominal wage flexibility in a Monetary Union. Working papers in Economics No. 80. Goteborg: Goteborg University. Eurostat Portal Page – Economy and Finance – Main Economic Indicators and National Accounts. (2007). Pridobljeno maja 2007 na http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=0,1136173,0_45570701&_dad=portal&_sc hema=PORTAL. Fritche, U. in ostali. (2004). Macroeconomic Consequneces of Differences in Wage and price Trends in Euro Area. Berlin: DIW. Integrated Guidelines for Growth and Jobs (2005–08). Brussels: European Commission. Pridobljeno na http://ec.europa.eu/growthandjobs/pdf/integrated_guidelines_en.pdf. OECD Economic Outlook. (maj 2007). Annual and quaterly data Vol. 2007 Release 01 (Interactive addition). Pridobljeno na http://new.sourceoecd.org/rpsv/statistic/s3_about.htm?jnlissn=16081153. Main Economic Indicators. (2007). Paris: OECD. Measuring productivity – OECD Manual. (2001). Paris: OECD. Poročilo o razvoju 2007. (2007). Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Statistical Anex of European Economy. Spring 2007. (maj 2007). Brussels: European Commission. Pridobljeno junija 2007 na http://ec.europa.eu/economy_finance/publications/european_economy/2007/statannex0107_en.p df. Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS UMAR 111 Ekonomski izzivi 2007 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS Povzetek Dve leti po sprejetju Strategije razvoja Slovenije (SRS) podajamo prvo oceno o uresničevanju makroekonomskega scenarija SRS, kjer analiziramo učinke sprejetih ukrepov ekonomskih politik in ocenjujemo, v kakšni meri omogočajo gospodarski razvoj, predviden v SRS. V analizi primerjamo najnovejše ocene in napovedi gospodarskih gibanj za obdobje 2005–2013, ki temeljijo na dejanskih podatkih za leti 2005 in 2006 ter Pomladanski napovedi 2007, z dvema scenarijema gospodarskih gibanj v obdobju 2005–2013, ki smo ju pripravili leta 2005 ob sprejetju SRS: (i) s scenarijem SRS, to je scenarijem gospodarskega razvoja ob optimalni implementaciji ukrepov SRS, in (ii) z »nižjim« scenarijem iz leta 2005, ki je temeljil na predpostavki ohranjanja tedanjih ekonomskih politik (se pravi brez strukturnih reform in ukrepov, predvidenih v SRS) in je predstavljal osnovni scenarij Pomladanskega poročila 2005. V analizi so izpostavljeni predvsem vplivi ukrepov, ki imajo neposredni ali relativno močan posredni vpliv na bilančne projekcije makroekonomskih agregatov. Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS temelji na ugotovitvah že objavljenih dokumentov UMAR: Poročila o razvoju 2007 in Pomladanske napovedi 2007. Ugotovitve obeh dokumentov tu prikazujemo s kvantitativnega vidika, in sicer skozi primerjave projekcij nacionalnih računov in drugih makroekonomskih kategorij iz scenarija SRS na eni in Pomladanske napovedi 2007 na drugi strani. Osnovni namen primerjave je opozoriti na večja odstopanja od začrtanih ciljev SRS in potrebne ukrepe ekonomskih politik za njihovo odpravo v prihodnjih letih. Prva ocena o uresničevanju makroekonomskega scenarija SRS na osnovi projekcij v Pomladanski napovedi 2007 kaže, da sprejeti ukrepi ekonomskih politik omogočajo dvig potencialne rasti bruto domačega proizvoda, ki pa še zaostaja za scenarijem SRS. To nakazuje, da sprejeti ukrepi delujejo v pravi smeri, vendar pa brez aktivnejšega ukrepanja ekonomskih politik, ki bi pospešil tempo sprememb, ni možno pričakovati predvidenega razvojnega preboja in dviga potencialne gospodarske rasti na raven višjo od 5 %. Projekcije kažejo, da je v obdobju 2007–2013 možno pričakovati približno 4,4-odstotno povprečno gospodarsko rast, kar je za 0,6 odstotne točke več, kot smo predvideli v nižjem scenariju SRS in hkrati za približno pol odstotne točke manj, kot bi bilo potrebno za uresničitev gospodarskega cilja SRS. Odstopanja od optimalne smeri razvoja so posledica dveh skupin dejavnikov. V prvi skupini dejavnikov, ki vplivajo na odstopanja stopenj in strukture gospodarske rasti v prihodnjih letih od scenarija SRS, je tempo sprejemanja in izvajanja ukrepov ekonomskih politik, ki ne sledi v celoti SRS. V drugi skupini so drugačna konjunkturna gibanja kot smo jih za obdobje zadnjih dveh in prihodnjih dveh let predvideli leta 2005, vključno z vplivom revizij statističnih podatkov za obdobje do leta 2004. Rast investicij v znanje je počasnejša od predvidene v SRS, kar pomembno vpliva na predvideno dinamiko gospodarske rasti. V obdobju 2001–2004 so investicije v znanje praktično stagnirale predvsem zaradi padca deleža izdatkov za raziskovalno-razvojno dejavnost v BDP leta 2003. Ocenjujemo, da bi rast UMAR 112 Ekonomski izzivi 2007 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS skupnih izdatkov za RRD ob dosledni implementaciji sprejetih ukrepov v zadnjih petih letih izvajanja strategije omogočila hitrejše približevanje cilju SRS, vendar ne tudi njegovo uresničitev. Na področju spodbujanja inovativnosti in podjetništva je prišlo do pozitivnih premikov, vendar so odstopanja od usmeritev SRS, zlasti na področju inovativnosti, še precejšnja. Krepitev na znanju temelječih dejavnosti zato zaostaja za predvidevanji SRS, zlasti na področju inovacij in uvajanja visokotehnološke industrije in storitev z visoko dodano vrednostjo, odstopanja pa so manjša tam, kjer je razvoj intenzivneje vpet v globalne procese razvoja tehnologije in integracijskih tokov (finančni sektor in informacijsko-komunikacijska tehnologija). Spremembe v gospodarski strukturi potekajo počasneje od predvidenih v SRS predvsem na tistih področjih, ki so najbolj povezana z investicijami v znanje. Pri projekcijah rasti dodane vrednosti v skupini na znanju temelječih storitev v Pomladanski napovedi 2007 do večjih odstopanj od usmeritev SRS tako prihaja v dejavnostih poslovnih storitev, zdravstva in izobraževanja, kar je v veliki meri povezano z manjšim prispevkom investicij v znanje kot smo predvidevali. Projekcije rasti dodane vrednosti v dejavnosti finančnega posredništva pa so precej skladne s scenarijem SRS, pri čemer privatizacija in izboljševanje kakovosti finančnih storitev kot podpore hitrejšemu gospodarskemu razvoju potekata počasneje od predvidevanj. Investicije v znanje so ključne tudi za krepitev deleža visoko in srednje visoko tehnoloških dejavnosti v strukturi predelovalnih dejavnosti, kjer je v zadnjih letih prišlo do pozitivnih sprememb z razvojnega vidika, ki pa potekajo počasneje, kot smo predvideli v SRS in so tudi v večji meri spodbujene s konjunkturnimi dejavniki in manj z dejavniki na znanju temelječe družbe. Posledično bo zaradi slabše strukture po tehnološki zahtevnosti in počasnejše krepitve konkurenčnosti in izvoza na znanju temelječih storitev tudi rast izvoza blaga in storitev do leta 2013 zaostajala za projekcijami v scenariju SRS. Ob manjšem povečanju stopnje gospodarske rasti bo počasnejše tudi povečevanje rasti zaposlenosti in plač. Projekcije rasti zaposlenosti in brezposelnosti v Pomladanski napovedi 2007 se kljub nespremenjenim predpostavkam demografskih projekcij razlikujejo od projekcij v scenarijih SRS, kar je predvsem posledica drugačne dinamike gospodarske rasti v prihodnjih letih od predvidene s SRS. Rast zaposlenosti se bo v obdobju 2007–2013 v povprečju tako gibala med 0,7 in 0,8 %, kar je za štiri desetinke odstotne točke manjše povišanje stopnje rasti, kot smo predvideli v scenarijih SRS. Ob nižji gospodarski rasti od predvidene v scenariju SRS se bo tudi realna rast plač povečevala počasneje. Pomladanska napoved 2007 predvideva počasnejšo rast zasebne potrošnje in hitrejšo rast investicij v osnovna sredstva od predvidenih v scenariju SRS. Rast zasebne potrošnje bo nižja od predvidene v scenariju SRS, saj bo skladno s predvideno dinamiko gospodarskega razvoja v Pomladanski napovedi 2007 nižja tudi rast razpoložljivega dohodka. Zniževanje deleža državne potrošnje v BDP je precej skladno s predvidenim v scenariju SRS. Realna rast investicij v osnovna sredstva do leta 2013 bo višja od projekcij v scenariju SRS, predvsem zaradi večjega obsega infrastrukturnih projektov iz Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih v obdobju 2007–2023. UMAR 113 V prihodnjih letih bo gospodarska rast v veliki meri odvisna od nadaljnjega izvajanja reformnih ukrepov in predvidenih infrastrukturnih projektov. Za močnejšo in vzdržno pospešitev gospodarske rasti ter doseganje zastavljenega gospodarskega cilja SRS bo treba okrepiti predvsem tiste strukturne dejavnike gospodarske rasti in konkurenčnosti, ki temeljijo na znanju in inovativnosti, spodbudnejšem podjetniškem okolju, večjih prilivih neposrednih tujih naložb, ki omogočajo prenos znanja in tehnologije ter odpiranje novih delovnih mest. Pri tem bo imelo pomembno vlogo usklajeno delovanje reformnih ukrepov, saj je le tako možno doseči njihov sinergičen učinek. Ekonomski izzivi 2007 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS UMAR 114 Ekonomski izzivi 2007 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS 1. Scenarij SRS Ob sprejetju Strategije razvoja Slovenije junija 2005 je UMAR pripravil scenarij makroekonomskega razvoja, ki kvantificira pot do zastavljenega cilja SRS, to je doseganje povprečne ekonomske razvitosti EU-25 do leta 2013 (merjeno z BDP na prebivalca v pariteti kupne moči)1. Dohitevanje povprečne razvitosti EU do leta 2013 je ob tedanji izhodiščni stopnji razvitosti zahtevalo, da Slovenija v obdobju 2005–2013 v povprečju presega stopnjo rasti razvitejših članic EU za tri odstotne točke. V razvojnem scenariju SRS smo obdobje od leta 2005 do leta 2013 z vidika učinkov predvidenih ukrepov razdelili na tri podobdobja z različnimi dinamikami gospodarske rasti. V prvem obdobju do leta 2007, ko naj bi se izvajali kratkoročni ukrepi, predvideni v strategiji, in bi bilo delovanje makroekonomskih politik naravnano stabilizacijsko zaradi izpolnjevanja maastrichtskih konvergenčnih kriterijev, je bilo predvideno zmerno pospeševanje gospodarske rasti. Rast produktivnosti v tem obdobju naj še ne bi bistveno odstopala od rasti, dosežene v predhodnih desetih letih. Tudi v sami strukturi bruto domačega proizvoda (BDP) nismo predvideli bistvenih sprememb. V scenariju SRS so ključni dejavnik preboja na višjo razvojno raven investicije v znanje. Predvideli smo, da bi bil preboj na višjo razvojno raven in preseganje 5-odstotne gospodarske rasti ob optimalni implementaciji ukrepov SRS možen po letu 2007, ko bi kratkoročni ukrepi, predvideni v strategiji, že začeli dajati prve rezultate in bi vplivali na hitrejšo rast produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva, prav tako pa tudi na hitrejšo rast zaposlenosti. Obdobju pospešene gospodarske rasti, ki bi se zaključilo okrog leta 2011, bi sledilo obdobje relativne umiritve na ravni približno 5 %. To bi z uresničevanjem ukrepov SRS predstavljalo novo raven potencialne rasti BDP, inflacija pa bi se približala evropskemu povprečju. Med ključnimi dejavniki, ki bi pripomogli k uresničevanju ambicioznega gospodarskega cilja, je strategija predvidela večji obseg investicij v znanje, zlasti hitro rast izdatkov za raziskave in razvoj, ter vlaganja v človeški kapital. Scenarij je predvideval, da bi se ob pospešeni gospodarski rasti pospešilo tudi zaposlovanje, tako da bi v obdobju 2007–2013 povprečno letno presegalo 1-odstotno letno rast. Takšna rast zaposlenosti, ki bi jo omogočil tudi bolj prožen trg dela, bi omogočila približevanje zastavljenim lizbonskim ciljem na področju zaposlovanja. Na ponudbeni strani je bilo predvideno prestrukturiranje gospodarstva v smeri krepitve na znanju temelječe proizvodnje. Scenarij ponudbene strani je temeljil na predpostavki, da bi bilo na področjih, kjer Slovenija še ne dosega razvitejših držav, z ukrepi SRS možno doseči hitrejše približevanje ciljnim ravnem. To bi hkrati pomenilo prestrukturiranje gospodarstva v smeri krepitve storitvenih dejavnosti,2 kjer bi se obseg na znanju temelječih storitev povečeval znatno hitreje od obsega ostalih storitev. V strukturi dejavnosti izobraževanja, ki bi rasla po zmernih stopnjah,3 pa bi prišlo do premika v korist krepitve deleža 1 Objavljen v Izhodiščih za ciljni razvojni scenarij SRS. 2 Delež storitev bi se do leta 2013 v strukturi dodane vrednosti povečal na 67 % in v strukturi BDP na 59 %. 3 Celotna dejavnost izobraževanja v BDP, ki prav tako sodi med na znanju temelječe storitve, bi v tej skupini edina naraščala počasneje od povprečja ostalih storitev, predvsem zaradi upadanja generacij. UMAR 115 Ekonomski izzivi 2007 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS visokošolskega izobraževanja in vseživljenjskega učenja. Hkrati bi z optimalno implementacijo ukrepov v SRS tudi v slovenski predelovalni industriji spodbudili razvojni preboj visoko in srednje visoko tehnoloških panog, ki bi okrepile delež v skupni ustvarjeni dodani vrednosti dejavnosti na približno polovico. Višja konkurenčnost in okrepljena rast razpoložljivega dohodka bi vplivali tudi na spremembe v strukturi povpraševanja. Na strani povpraševanja bi prišlo do krepitve rasti izvoza oziroma tujega povpraševanja, ki bi ga ob implementaciji ukrepov strategije dodatno spodbudil bolj konkurenčen izvoz proizvodov in storitev z višjo dodano vrednostjo. Krepilo bi se tudi domače povpraševanje, tako zasebno kot investicijsko. Do pospeška rasti zasebne potrošnje bi prišlo v drugem scenarijskem podobdobju, torej po letu 2007, ko bi bili že vidni učinki prvih ukrepov strategije, ki bi tudi dvignili povprečno raven razpoložljivega dohodka prebivalstva. Pri investicijah v osnovna sredstva je bila pričakovana dinamika rasti nekoliko drugačna kot pri zasebni potrošnji: v povprečju naj bi bila rast relativno močnejša do leta 2007, nato pa bi se umirila. UMAR 116 Ekonomski izzivi 2007 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS 2. Scenarij gospodarskega razvoja do leta 2013 v Pomladanski napovedi 2007 in odstopanja od scenarijev SRS Dve leti po sprejetju SRS podajamo prvo oceno o uresničevanju makroekonomskega scenarija SRS, kjer analiziramo učinke sprejetih ukrepov ekonomskih politik in ocenjujemo, v kakšni meri omogočajo gospodarski razvoj, predviden v SRS. V analizi primerjamo najnovejše ocene in napovedi gospodarskih gibanj za obdobje 2005–2013, ki temeljijo na dejanskih podatkih za leti 2005 in 2006 ter Pomladanski napovedi 2007,4 z dvema scenarijema gospodarskih gibanj v obdobju 2005–2013, ki smo ju pripravili leta 2005 ob sprejetju SRS: (i) s scenarijem SRS, to je scenarijem gospodarskega razvoja ob optimalni implementaciji ukrepov SRS, in (ii) z »nižjim« scenarijem iz leta 2005, ki je temeljil na predpostavki ohranjanja tedanjih ekonomskih politik in je predstavljal osnovni scenarij Pomladanskega poročila 2005. V analizi so izpostavljeni predvsem vplivi ukrepov, ki imajo neposredni ali relativno močan posredni vpliv na bilančne projekcije makroekonomskih agregatov. Oprli smo se na ugotovitve Poročila o razvoju 2007, ki je uradni dokument, s katerim spremljamo uresničevanje Strategije razvoja Slovenije, na ugotovitve analize gospodarskih gibanj in projekcij v okviru Pomladanske napovedi 2007 ter na Poročilo o uresničevanju Programa reform za izvajanje lizbonske strategije v Sloveniji,5 ki ga je vlada sprejela oktobra 2006. 2.1. Spremembe do leta 20066 V obdobju 2004–2006 so bili z vidika uresničevanja gospodarskega cilja SRS doseženi zadovoljivi rezultati. V obdobju 2004–2006, ko je bila v scenarijih SRS predvidena rahla pospešitev gospodarske rasti, sta se dejansko okrepili obe komponenti bruto domačega proizvoda na prebivalca7, pri čemer je bila pospešitev rasti produktivnosti skladna s pričakovanji, rast zaposlenosti pa je bila celo nekoliko višja. Do pospešitve gospodarske rasti je prišlo tako v Sloveniji kot v EU, pri čemer se je razlika v stopnji gospodarske rasti med Slovenijo in EU povečala (glej Sliko 1). V letih 2004–2006 je bila realna rast BDP v Sloveniji tako v povprečju za 2,4 o. t. višja kot v povprečju EU-15, kar je za eno odstotno točko več kot v obdobju 2001–2003 in pomeni približevanje cilju SRS glede prehitevanja stopnje gospodarske rasti razvitejših članic. Slovenija je leta 2005 po 4 Pomladanska napoved 2007 upošteva učinke sprejetih ukrepov ekonomskih politik do marca 2007 ter predpostavke gospodarskih gibanj v mednarodnem okolju, ki so bili na voljo do sredine marca 2007. 5 Poročilo o uresničevanju Programa reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji je prvi letni pregled spremljanja uresničevanja prednostnih nalog, ukrepov in ciljev programa reform sprejetega oktobra leta 2005. Poročilo je strukturirano po prednostnih nalogah določenih v Strategiji razvoja Slovenije in povzetih v Programu reform za izvajanje Lizbonske strategije. 6 Povzeto iz Poročila o razvoju 2007. 7 Izračun realnih stopenj rasti BDP (in BDP na prebivalca) iz časovnih serij BDP po kupni moči, ki je primeren kazalec za mednarodne primerjave, ne pripelje nujno do istih rezultatov, kot jih kaže neposredni izračun stopenj realne rasti bruto domačega proizvoda z deflacioniranjem nominalnih kazalcev. Vendar tako primerjave Eurostata kot tudi rezultati posebne statistične študije kažejo, da kljub številnim razlogom za ta razhajanjaja lahko za Slovenijo kot državo, ki nima izrazitih posebnosti v gospodarski strukturi, te razloge zanemarimo (podrobneje gl. Bregar, L., Repotočnik, Z. in Bavdaž Kveder, M., 2004). UMAR 117 Ekonomski izzivi 2007 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS kazalcu BDP na prebivalca po kupni moči dosegla že 82 % povprečja EU, v letu 2006 po prvi oceni Eurostata pa že 84 % povprečja EU, kar je za 7 odstotnih točk več kot leta 2003 in nekoliko več od pričakovanj od pripravi scenarija SRS (glej opombo 7). Slika 1: Povprečna stopnja realne rasti BDP v Sloveniji in skupinah držav znotraj EU v obdobjih 1996–2000, 2001–2003 in 2004–2006 6 3 EU-9* EU-9* Slov enija ¦ Slovenija EU-15 EU-9* Slov enija 1 EU-15 EU-15 ¦ ¦ 1996–2000 2001–2003 2004–2006 Vir: Poročilo o razvoju 2007. Opomba: *Podatkov za Malto do leta 2000 ni na razpolago, zato v izračun niso vključeni. Najmočnejši učinek na gospodarsko rast in zaposlovanje v obdobju 2004–2006 so imeli konjunkturni vplivi in makroekonomska stabilizacija, prispevek strukturnih reform pa je bil relativno manjši in se je kazal predvsem v poenostavitvi poslovnega okolja in zmanjševanju davčne obremenitve. V obdobju 2004–2006 so gospodarsko rast pospešili predvsem makroekonomski dejavniki, zlasti ugodna mednarodna konjunktura, pozitivni so bili tudi vplivi vstopa Slovenije v EU, stabilizacije gospodarstva pred uvedbo evra in povečanega obsega javnih investicij. Na investicijsko aktivnost je pozitivno vplivalo tudi zmanjševanje davčne obremenitve (postopno zniževanje davka na izplačane plače), poleg tega se je prispevek posameznih strukturnih reform odrazil predvsem v izboljšanju poslovnega okolja s sprejetjem nekaterih ukrepov za spodbujanje podjetniške dejavnosti.8 Ni pa še prišlo do bistvenega premika pri vrsti dejavnikov, ki predvsem na daljši rok opredeljujejo konkurenčnost gospodarstva, saj so kazalniki za obdobje do leta 2005 in deloma leto 2006 za to področje pokazali le počasne premike ali celo nazadovanje (tehnološka zahtevnost izvoza, vhodne neposredne tuje investicije, razvitost poslovnih in finančnih storitev, stopnja inovacijske dejavnosti, raven vlaganj v raziskave in razvoj, kakovost izobraževanja). 5 4 2 1 0 8 Podrobneje glej Poročilo o uresničevanju Programa reform za izvajanje lizbonske strategije v Sloveniji (2006, str. 22–26). UMAR 118 Ekonomski izzivi 2007 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS 2.2. Scenarij gospodarskega razvoja v obdobju 2007–2013 v Pomladanski napovedi 2007 Projekcije v Pomladanski napovedi 2007 kažejo, da sprejeti ukrepi ekonomskih politik omogočajo dvig potencialne rasti bruto domačega proizvoda, ki pa še zaostaja za scenarijem SRS. Pomladanska napoved 2007 za obdobje 2007–2013 upošteva konjunkturne dejavnike gospodarske rasti, že sprejete ukrepe SRS in izvedbo večjih projektov v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih v obdobju 2007–2023, ki so predvideni do leta 2013.9 Projekcije na tej osnovi kažejo, da je v tem obdobju možno pričakovati približno 4,4-odstotno povprečno gospodarsko rast, kar je za 0,6 odstotne točke več, kot smo predvideli v nižjem scenariju SRS in hkrati za približno pol odstotne točke manj, kot bi bilo potrebno za uresničitev gospodarskega cilja SRS.10 To nakazuje, da je v zadnjih nekaj letih prišlo do dviga potencialne gospodarske rasti, kar potrjujejo tudi novi izračuni proizvodne funkcije (glej Okvir 1). Kot kaže Tabela 1, je do izboljšanja prišlo predvsem pri rasti zaposlovanja, kar je delno posledica ugodne konjunkture, delno pa lahko to povežemo tudi z manjšo davčno obremenitvijo in povečanimi spodbudami za sprejemanje dela. Hkrati pa to tudi pomeni, da za scenarijem SRS bolj zaostajamo pri cilju povečevanja produktivnosti, zato brez aktivnejšega ukrepanja ekonomskih politik, ki bi pospešilo tempo sprememb, ni možno pričakovati predvidenega razvojnega preboja in dviga potencialne gospodarske rasti na raven višjo od 5 %. Slika 2: Scenarij gospodarske rasti do leta 2013 – primerjava scenarijev SRS in Pomladanske napovedi 2007 6 5 0 2003–2006 2007–2010 2011–2013 Vir: Nacionalni računi, SI-Stat podatkovni portal; Izhodišča za ciljni razvojni scenarij Strategije razvoja Slovenije (UMAR, 2005); Pomladanska napoved 2007 (UMAR, 2007); projekcije UMAR. Opomba: PP 2005 – Pomladansko poročilo 2005; PN 2007 – Pomladanska napoved. 9 Vlada RS je Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 sprejela oktobra 2006. Resolucija predstavlja operacionalizacijo Okvira gospodarskih in socialnih reform na področju predlogov ukrepov za učinkovitejšo porabo sredstev EU za hitrejši razvoj in zajema ključne razvojno-investicijske projekte, pri uresničitvi katerih bo sodelovala država. 10 Glede na to, da je bila v obdobju do leta 2006 v povprečju dosežena višja gospodarska rast od pričakovane v scenariju SRS, je višja tudi v tem obdobju dosežena rast BDP v PPS na prebivalca (za 0,2 odstotne točke) od tedaj ocenjene. Potrebna povprečna letna realna rast BDP, ob kateri bi leta 2013 dohiteli povprečje EU, je zato nižja od predvidene v SRS (5,2 %), in sicer v povprečju za približno 0,3 odstotne točke. 4 2 1 UMAR 119 Ekonomski izzivi 2007 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS Realni BDP Produktivnost Zaposlenost 4,2 3,8 0,4 3,8 3,4 0,4 3,6 3,3 0,3 Realni BDP Produktivnost Zaposlenost 4,4 4,4 3,8 3,5 0,6 0,8 4,3 3,5 0,7 Realni BDP Produktivnost Zaposlenost 4,2 3,8 0,4 5,3 4,1 1,2 5,0 3,9 1,1 Odstopanja od predvidene smeri razvoja so posledica dveh skupin dejavnikov. V prvi skupini dejavnikov, ki vplivajo na odstopanja stopenj in strukture gospodarske rasti v prihodnjih letih od scenarija SRS, je tempo sprejemanja in izvajanja ukrepov ekonomskih politik, ki ne sledi v celoti SRS. V drugi skupini pa so drugačna konjunkturna gibanja kot smo jih za obdobje zadnjih dveh in prihodnjih dveh let predvideli leta 2005.11 V tej skupini je na določenih segmentih prisoten tudi vpliv revizij statističnih podatkov za obdobje do leta 2004, ki bi tudi ob drugih nespremenjenih okoliščinah vplivale na scenarij SRS, saj so spremenile izhodišče za pripravo napovedi in tako vplivale na spremembe v razumevanju gospodarskih gibanj za nazaj, v določeni meri pa tudi na njihovo predvideno dinamiko za naprej. Tabela 1: Primerjava med projekcijami rasti BDP in njegovih komponent, povprečne stopnje rasti, v % Pomladansko poročilo 2005 (brez ukrepov SRS) 2003–2006 2007–2010 2011–2013 Pomladanska napoved 2007 (z že sprejetimi ukrepi SRS) 2003–2006 2007–2010 2011–2013 Scenarij SRS (ob optimalni implementaciji ukrepov) 2003–2006 2007–2010 2011–2013 Vir: Eurostat, New Cronos, Pomladanska napoved 2007, Izhodišča za ciljni razvojni scenarij SRS. V nadaljevanju sledi podrobnejša analiza, v kateri primerjamo predpostavke in projekcije Pomladanske napovedi 2007 z razvojnim scenarijem SRS in «nižjim« (osnovnim) scenarijem, ki smo ga naredili ob pripravi SRS. Analiza skuša čim bolj slediti strukturi obrazložitve scenarijev SRS iz leta 2005, pri čemer posebej izpostavljamo ključne dejavnike, ki smo jih v tej primerjavi upoštevali. Okvir 1: Ocena gospodarske rasti s proizvodno funkcijo in možnosti za njen dvig Metodološki pristop za izdelavo projekcij možne gospodarske rasti temelji na analizi možnosti ponudbe s pomočjo analize agregatne proizvodne funkcije Slovenije, to je analize učinkov proizvodnih dejavnikov. Pri dolgoročnejših projekcijah je analiza možnosti ponudbe zmeraj osnovni pristop. V prvem koraku izdelave projekcij je bila na podatkih za tranzicijsko obdobje opredeljena in testirana proizvodna funkcija slovenskega gospodarstva, ki temelji na štirih proizvodnih dejavnikih: delu (zaposlenosti), človeškem kapitalu (izobrazbi), fizičnem kapitalu (osnovnih sredstvih) in tehničnem napredku (splošni faktorski produktivnosti). V naslednjem koraku je bila narejena osnovna projekcija gospodarske rasti, ki ne upošteva možnih učinkov sprememb razvojne politike. Izračuni ob pripravi scenarija SRS leta 2005 so pokazali, da se potencialna rast slovenskega gospodarstva giblje okrog 3,7 %.12 V tretjem koraku pa je bila 11 Za leti 2005 in 2006 so upoštevani podatki SURS (SI-Stat podatkovni portal – Nacionalni računi. Bruto domači proizvod, letni podatki; 2007), za obdobje 2007–2009 pa predpostavke mednarodnega okolja, ki so bile upoštevane pri pripravi Pomladanske napovedi 2007 in se razlikujejo od predpostavk ob pripravi scenarija SRS. 12 Preverili smo tudi občutljivost osnovne projekcije na negotovost glede dejanskega učinka posameznih dejavnikov na rast. Pri tem gre predvsem za metodološka vprašanja kakovosti zgodovinskih podatkov oziroma njihovih ocen ter za vprašanje statistične zanesljivosti projekcij. UMAR 120 Ekonomski izzivi 2007 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS narejena še analiza odzivnosti gospodarske rasti na spremembe v predvideni rasti tistih proizvodnih dejavnikov, na katere je možno v prihodnje vplivati s spremembami razvojne politike. Ta je pokazala, da bi bilo z zaprtjem vrzeli v prispevkih dela, človeškega in fizičnega kapitala, to je z višjo stopnjo zaposlenosti, dvigom izobrazbene ravni in poglabljanjem kapitala, možno povečati stopnjo gospodarske rasti za slabo odstotno točko. Preostanek potrebnega povišanja potencialne gospodarske rasti, ki bi omogočila dohitevanje povprečne razvitosti EU do leta 2013, pa bi zagotovili s hitrejšo rastjo skupne faktorske produktivnosti. Med dejavniki, ki pospešujejo rast skupne faktorske produktivnosti, so zlasti pomembni spodbujanje inovativnosti in podjetništva, povečanje obsega vlaganj v naložbe v raziskave in tehnološki razvoj, podpora internacionalizaciji gospodarstva, povečanje izobraženosti prebivalstva, povečanje institucionalne konkurenčnosti in učinkovitosti države ter razvojno prestrukturiranje javnih financ. Vse to pa so tudi temeljne razvojne prioritete SRS, katerih uresničenje bi omogočilo želeni razvojni preboj.13 Po dveh letih smo na osnovi novih podatkov naredili nov izračun produkcijske funkcije, ki predstavlja prvo oceno spremembe možne gospodarske rasti. Upoštevajoč zadnje podatke za leta 2003–2006 in revizije statističnih podatkov za obdobje do vključno leta 2002, smo v izračunu poleg tehničnih predpostavk14 kot eksogeno spremenljivko upoštevali projekcije rasti zaposlenosti iz Pomladanske napovedi 2007, ki so višje od predpostavljenih pri prejšnjem izračunu produkcijske funkcije leta 2005 (glej Tabelo 1). Revidirani podatki za obdobje do leta 2002 in dejanski podatki o dejavnikih gospodarske rasti v letih 2003–2006 kažejo, da je izhodiščno stanje za projekcije gospodarske rasti v obdobju 2007–2013 nekoliko boljše od predvidenega ob prejšnjem izračunu (višja rast skupne faktorske produktivnosti). Glede na metodološke značilnosti izračuna produkcijske funkcije že to vpliva na višje ocenjeno potencialno rast, ki po novih izračunih preseže 4,5 %. Ključen pa je prispevek višje napovedi rasti zaposlenosti in investicij, kar je tudi skladno z ugotovitvijo, da je z višjo rastjo zaposlenosti in kapitalskim poglabljanjem možno zapreti vrzel v prispevku dela, človeškega in fizičnega kapitala ter povečati gospodarsko rast, vendar za največ eno odstotno točko. Za opaznejši dvig potencialne gospodarske rasti nad 5 % je tako tudi na osnovi analize s pomočjo proizvodne funkcije ključen hitrejši razvoj dejavnikov, ki vplivajo na rast skupne faktorske produktivnosti (predvsem dejavniki konkurenčnosti in na znanju temelječe družbe). 2.3. Prebivalstvo in delovna aktivnost Demografske projekcije do leta 2013 se od priprave razvojnega scenarija SRS niso spremenile, kljub manjšim razlikam med dejanskimi podatki za leto 2004 in ocenjenimi v scenariju SRS. Za prebivalstvo v obdobju do leta 2013 je uporabljena projekcija prebivalstva, ki jo je za Slovenijo do leta 2050 pripravil Eurostat.15 Dejanski podatki za leti 2004 in 2005 kažejo, da je bilo pričakovano trajanje življenja malo nad oceno iz scenarija SRS. Selitveni prirast je bil še precej nižji, vendar se je že v letu 2005 močno povečal, zato spremembe demografskih projekcij do leta 2013 v Pomladanski napovedi 2007 niso bile 13 Podrobnejša analiza proizvodne funkcije in možnosti za dvig potencialne gospodarske rasti v Sloveniji je objavljena v delovnih zvezkih UMAR (Jongen, 2004a, 2004b). 14 Skupna faktorska produktivnost naj bi rasla tako kot v obdobju 1995–2006; razmerje med kapitalom in proizvodom doseže 2,4 v letu 2013. 15 Eurostat je pripravil projekcije prebivalstva za obdobje do leta 2050 za vse članice EU, za Slovenijo jo je na svoji spletni strani objavil tudi SURS: http://www.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/07_05197_projekcije/07_05197_projekcije.asp UMAR 121 Ekonomski izzivi 2007 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS potrebne. Projekcija predvideva nadaljnje upočasnjevanje umrljivosti in nekoliko višjo rodnost, zmanjševanje domačega delovno sposobnega prebivalstva pa naj bi nekoliko ublažil povečan selitveni prirast, ki bi se po sprostitvi trga dela v EU po letu 2010 nekoliko zmanjšal. Pri projekciji rodnosti je upoštevana predpostavka, da se bo nadaljeval trend zviševanja rodnosti žensk v starosti 27 let in več ter upadanja rodnosti žensk, mlajših od 27 let. S tem bi se stopnja celotne rodnosti do leta 2013 povečala na približno 1,34. Pričakovano trajanje življenja bi se do leta 2013 lahko pri moških podaljšalo na 74,6 leta, pri ženskah pa na 81,7 leta. Tabela 2: Osnovne predpostavke demografske projekcije 2000 2004 2005 2013 Pričakovano trajanje življenja (leta) - moški 71,9 73,5 74,1 74,6 - ženske Koeficient rodnosti 79,1 1,26 81,1 1,25 81,3 1,26 81,7 1,34 Selitveni prirast (število) 2.615 1.902 6.436 3.542 Selitveni prirast (v % od števila prebivalcev) 0,13 0,10 0,32 0,18 Vir: projekcije Eurostat. Tudi projekcije starostne strukture prebivalstva do leta 2013 so ostale enake kot v scenarijih SRS. Ob predpostavki povečane rodnosti, neto migracij in povečanega pričakovanega trajanja življenja bi se prebivalstvo Slovenije do leta 2013 povečalo (glede na leto 2004) za 21.800 (oziroma za 1,1 %), pri čemer bi se še naprej povečeval delež starejših od 65 let in zmanjševal delež otrok, prav tako bi že v začetku naslednjega desetletja začelo upadati tudi delovno sposobno prebivalstvo (v starosti 15–64 let). Tabela 3: Starostna struktura prebivalstva 2000 2004 2005 2013 Število prebivalcev (v tisoč) 30. 6. 1.990,3 1.997,0 2.001,1 2.018,8 Starostna struktura prebivalstva v % Prebivalstvo 0–14 let 15,9 14,5 14,2 13,4 Prebivalstvo 15–64 let 70,1 70,4 70,3 69,4 Prebivalstvo 65 in več let 14,0 15,2 15,5 17,2 Vir: projekcije Eurostat. Projekcije rasti zaposlenosti in brezposelnosti v Pomladanski napovedi 2007 se kljub nespremenjenim predpostavkam demografskih projekcij razlikujejo od projekcij v scenarijih SRS. To je predvsem posledica drugačne dinamike gospodarske rasti v prihodnjih letih od predvidene s SRS, delno pa tudi boljše realizacije v letu 2006 in tudi revizij statističnih podatkov za obdobje do leta 2004.16 Rast zaposlenosti se bo v obdobju 2007–2013 v povprečju tako gibala med 0,7 in 0,8 %, kar je za štiri desetinke odstotne točke počasneje kot smo predvideli v scenariju SRS in hkrati za ravno toliko več kot v »nižjem« scenariju. Slovenija bi se leta 2013 tako zelo približala zastavljenemu lizbonskemu cilju zaposlenosti prebivalstva v starosti 15–64 (70 %), ne bi ga pa še dosegla, kot smo predvideli v scenarijih SRS. Zaostajanje za lizbonskim ciljem zaposlenosti prebivalstva v starosti 55–64 let (50 %) pa je v Pomladanski napovedi 2007 precej večje kot v scenariju SRS, saj dosedanji tempo sprememb in predvidena 16 Revizija podatkov o nacionalnih računih je precej povišala rast zaposlenih po SNA predvsem v letu 2004 (z 0,1 % na 0,5 %; vključeni so bili še zaposleni po pogodbah o delu), kar pomeni višje izhodišče kot ob pripravi scenarija SRS. UMAR 122 Ekonomski izzivi 2007 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS gibanja na področju vseživljenjskega učenja in vključevanja odraslih v formalno izobraževanje ne omogočajo predvidenega dviga aktivnosti. Nekoliko višji od predvidenih sta tudi stopnja brezposelnosti in stopnja brezposelnosti mladih, slednja tudi v povezavi s počasnejšim povečevanjem zanimanja za študij naravoslovno tehničnih ved. Tabela 4: Osnovni kazalci trga dela 2000 2004 2005 2013 PN 2007 SRS Stopnja zaposlenosti (prebivalstvo 15-64 let) – Skupaj 62,9 65,3 66,0 69,4 70,4 – Moški 67,2 70,0 70,4 73,6 71,3 – Ženske Stopnja zaposlenosti starejših (55-64 let) 58,5 22,5 60,5 29,0 61,3 30,8 65,1 38,6 69,4 43,5 Stopnja brezposelnosti (ILO) 7,0 6,3 6,5 3,9 3,3 Stopnja brezposelnosti mladih 16,8 16,2 16,0 9,4 8,8 Vir: SURS, Pomladanska napoved 2007, Izhodišča za ciljni razvojni scenarij SRS. Opomba: PN 2007 – Pomladanska napoved 2007. Ob manjšem povečanju stopnje gospodarske rasti bo počasnejše tudi povečevanje rasti plač. Glede na projekcije izobrazbene strukture v zasebnem sektorju (podrobneje glej poglavje 2.5) je v Pomladanski napovedi 2007 manjša tudi razlika med rastjo plač v zasebnem in javnem sektorju. Skupna rast plač v obdobju do leta 2013 bo nižja od projekcij v scenariju SRS, saj Pomladanska napoved 2007 predvideva manjši pospešek gospodarske rasti in nižjo rast produktivnost v primerjavi s scenarijem SRS. V scenariju SRS smo predvideli tudi, da bi se večje zaposlovanje bolj izobraženih v zasebnem sektorju odrazilo v hitrejši rasti povprečne bruto plače na zaposlenega v tem sektorju, kar bi glede na visoko donosnost izobraževanja17 v Sloveniji lahko prineslo za približno 1 odstotno točko hitrejšo rast povprečne bruto plače na zaposlenega v zasebnem sektorju v primerjavi z javnim sektorjem. Ta razlika bo glede na nekoliko počasnejše spremembe v izobrazbeni sestavi zaposlenih v zasebnem sektorju manjša od predvidene. Slika 3: Realna rast bruto plače na zaposlenega v obdobju 2007–2013 v Pomladanski napovedi 2007 in scenariju SRS 4 3 2 1 PN 07 SRS bruto plača na zaposlenega skupaj bruto plača na zaposlenega zasebni sektor bruto plača na zaposlenega jav ni sektor Vir: Pomladanska napoved 2007, Izhodišča za ciljni razvojni scenarij SRS. 17 Privatna donosnost izobraževanja se običajno meri kot vpliv izobrazbe na višino plače. 0 UMAR 123 Ekonomski izzivi 2007 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS 2.4. Investicije v znanje Dejavniki razvoja na znanju temelječe družbe na nekaterih področjih kažejo prepočasen napredek. SRS je predvidela večji obseg investicij v znanje, zlasti hitro rast izdatkov za raziskave in razvoj, ter vlaganja v človeški kapital, kar bi omogočilo prestrukturiranje predelovalnih dejavnosti in krepitev na znanju temelječih storitvenih dejavnosti. Za doseganje ciljne vrednosti izdatkov za raziskovalno- razvojno dejavnost (3 % BDP v letu 2010) bi se morala rast teh izdatkov pospešiti in v obdobju 2003–2010 znašati približno 13,7 % realno povprečno na leto. Na področju izobraževanja in usposabljanja, ki imata pomembno vlogo pri odgovoru na izzive tehnoloških in strukturnih sprememb in tudi na problem staranja prebivalstva, je bila predpostavka scenarija povečanje povprečnega števila let šolanja delovno aktivnih z 11,8 v letu 2003 na 12,6 v letu 2013, pri čemer bi se diplomanti terciarnega izobraževanja zaposlovali predvsem v zasebnem sektorju. Kot pomemben dejavnik so bile izpostavljene tudi spodbude za vlaganja v ljudi za delodajalce, ki bi delovale v smeri povečanja vključenosti odraslih v izobraževanje in uveljavitve koncepta vseživljenjskega učenja, ki je potrebno tudi za dvig stopnje zaposlenosti starejših. Poročilo o razvoju 2007 ugotavlja, da dejavniki razvoja na znanju temelječe družbe kažejo sorazmerno ugodno stanje in tendence na področju izboljševanja človeškega kapitala, dostopa in uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), premajhen napredek pa je bil dosežen pri kakovosti in učinkovitosti terciarnega izobraževanja ter na področju raziskav in razvoja ter inovacij. Tabela 5: Investicije v znanje v Sloveniji v letih 2001 in 2004, delež v BDP, v % Izdatki za RR Programska oprema Terciarno izobraževanje* Investicije v znanje (1) (2) (3) (4)=(1)+(2)+(3) SLOVENIJA 2001 1,6 0,4 1,1 3,1 SLOVENIJA 2004 1,5 0,5 1,2 3,2 Vir: Bruto domači proizvod, Temeljni agregati nacionalnih računov in zaposlenosti, 1995–2005 (SURS), september 2006, Statistične informacije št. 206 (SURS), december 2006. Opomba: *Da bi se izognili večkratnemu zajemanju istovrstnih izdatkov, je iz podatkov za terciarno izobraževanje izločena raziskovalno razvojna komponenta (ki je že zajeta v izdatkih za RR). 2.4.1. Raziskovalno-razvojna dejavnost in uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij Stagnacija rasti investicij v znanje v obdobju 2001–2004 je predvsem posledica padca deleža izdatkov za raziskovalno-razvojno dejavnost v BDP leta 2003. Pri pripravi ciljnega razvojnega scenarija SRS smo razpolagali s podatki o skupnih investicijah v znanje za leto 2001, ko je ta delež za Slovenijo znašal 3,1 % BDP, kar je Slovenijo uvrščalo v spodnjo polovico dvajsetih evropskih držav, vključenih v analizo. Zadnji razpoložljivi podatki za leto 2004 kažejo, da je v obdobju 2001–2004 delež izdatkov za investicije v znanje v BDP ostal skoraj nespremenjen (povečal se je za pol desetinke strukturne točke), predvsem zaradi znižanja deleža izdatkov za raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD), ki je posledica padca v letu 2003, medtem ko sta se deleža izdatkov za terciarno izobraževanje in investicije v programsko opremo nekoliko povečala. V letih 2004 in 2005 so izdatki za RRD v primerjavi z BDP sicer naraščali (z 1,32 % UMAR 124 Ekonomski izzivi 2007 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS BDP leta 2003 na 1,45 oziroma 1,49 % BDP18 v letu 2005), vendar so bili še vedno nižji kot pred letom 2003. Pri tem pa je spodbudno, da zaposlovanje raziskovalcev v zasebnem sektorju narašča hitreje kot v državnem. V drugi polovici leta 2005 in v letu 2006 je bila na podlagi razvojnih dokumentov (Strategija razvoja Slovenije, Nacionalni razvojno-raziskovalni program) uvedena vrsta ukrepov, ki bi lahko v bodoče izboljšali položaj na področju raziskav in inovacijske dejavnosti. Sprejeti ukrepi so po naši oceni že nekoliko pospešili rast izdatkov za raziskave in razvoj v letu 2006 v primerjavi z rastjo v obdobju 2002– 2005 (2,5 % realno). V prihodnjih letih naj bi bil ob doslednem uresničevanju pozitiven predvsem vpliv večjega sodelovanja med javnimi raziskovalnimi institucijami in poslovnim sektorjem (npr. skupni razvojno-raziskovalni programi, izboljšanje raziskovalne infrastrukture v tehnoloških parkih/centrih),19 boljšega dostopa malih in srednje velikih podjetij do virov financiranja za modernizacijo ter okrepitve človeških virov v RRD (programi usposabljanja mladih raziskovalcev). Prav tako pričakujemo pozitiven vpliv davčne olajšave za podjetja za naložbe v RRD, ki je bila uvedena v letu 200620 in znaša 20 %.21 Upravičeni stroški vključujejo tako nakup opreme in nove tehnologije za raziskovalno-razvojne namene kot tudi stroške dela in nakup licenc. Pozitiven vpliv, zlasti v zasebnem sektorju, bi se lahko izraziteje okrepil po letu 2008, ko bo sinergija sprejetih ukrepov lahko dala vidnejše rezultate. Sprejetje različnih političnih dokumentov in zavez za večja vlaganja v RRD se namreč šele po določenem času lahko odrazi v njihovih dejanskih učinkih, saj je uresničevanje takšnih ciljev dolgoročen proces, ki zahteva koordiniranje in sodelovanje različnih politik in akterjev. K rasti javnih sredstev za raziskave in razvoj bo v prihodnjih letih poleg vlaganj v raziskave in razvoj iz državnega proračuna prispevalo tudi financiranje raziskav in razvoja s sredstvi iz strukturnih skladov EU, okvirnih programov EU za raziskave in lokalnih skupnosti oziroma regijskih razvojnih agencij. Za sredstva iz strukturnih skladov je na področju raziskav in razvoja v finančni perspektivi 2007–2013 predvideno postopno povečevanje, tako da bi do leta 2009 oziroma 2010 dosegla zneske v višini 0,20 oziroma 0,25 % BDP. Pozitiven bo tudi vpliv delovanja Sklada za razvoj kadrov in štipendijske sheme, ki je predviden v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih. Implementacija sprejetih ukrepov na področju RRD bi omogočila približevanje cilju SRS, ne pa tudi njegove uresničitve. Ocenjujemo, da bi se povprečna letna realna rast skupnih izdatkov za RRD na osnovi sprejetih ukrepov lahko pospešila in omogočila nekoliko hitrejše približevanje cilju SRS.22 Delež izdatkov za RRD 18 V času od priprave razvojnega scenarija SRS leta 2005 so bili podatki o izdatkih za RRD za obdobje pred letom 2004 popravljeni navzdol. Prejšnji podatki, ki so temeljili na prvi oceni SURS, pridobljeni z ekstrapolacijo trendov, so kazali precej višji delež izdatkov za RRD (1,53 % BDP leta 2003 in 1,61 % leta 2004); podrobneje glej tudi kazalnik Bruto domači izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost v Poročilu o razvoju 2007. 19 Ukrepi industrijske politike za spodbujanje sodelovanja med raziskovalno in razvojno dejavnostjo ter poslovnim sektorjem so vsebovani v Programu ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007–2013 (glej Poročilo o uresničevanju Programa reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji, 2006). 20 Do leta 2006 je veljala 10-odstotna davčna olajšava za vse investicije, vključno s stroški razvoja in raziskav, vendar se je osredotočala v glavnem na stroške opreme. 21 V statističnih regijah, kjer je BDP na prebivalca nižji od povprečja države za do 15 %/nad 15 %, se olajšava lahko poveča na 30 %/40 %. 22 Zaradi popravljenih podatkov o izdatkih za RR za obdobje pred letom 2004 se je v primerjavi s predpostavkami scenarija SRS znižala izhodiščna raven. Tako tudi ob realizaciji rasti izdatkov za RR, predvidene v SRS (13,7 %), ne bi bilo možno doseči zastavljenega cilja izdatkov za RR v višini 3 % BDP do leta 2010. UMAR Ekonomski izzivi 2007 125 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS bi se tako lahko gibal med 2 in 2,5 % BDP, kar bi bilo odvisno od učinkovitosti izvajanja ukrepov, doseganje še višje ravni pa bi bilo mogoče le ob odločitvi za dodatno in bolj odločno ukrepanje. Med poglavitnimi razlogi za počasnejšo rast izdatkov za RRD od predvidene sta predvsem zaostajanje rasti izdatkov za RRD v obdobju 2003–2006 ter dosedanja nizka stopnja koordiniranja in sodelovanja različnih politik in akterjev pri izvajanju že sprejetih strateških dokumentov in ukrepov na področju spodbujanja raziskovalno-razvojne dejavnosti. Pri tem Slovenija ni osamljena, saj so podobne tendence opazne tudi drugje v EU in so prispevale k redefiniranju barcelonskega cilja v številnih državah. V obdobju do leta 2013 pričakujemo tudi dinamičen razvoj na področju IKT. V zadnjih letih dosežen napredek na področju krepitve konkurence na trgih elektronskih komunikacij ter glede uvajanja storitev e-uprave predstavlja dobro osnovo za nadaljnje pospešeno širjenje uporabe IKT tako med prebivalstvom kot v podjetjih. Nadaljnjo krepitev investicij v programsko opremo in hitrejši razvoj IKT pričakujemo tudi z vse večjo vpetostjo slovenskih podjetij v globalne tokove, saj bodo morala podjetja za ohranjanje konkurenčnosti slediti tendencam v drugih razvitih državah in zmanjševati razkorak v izkoriščanju prednosti IKT.23 K temu bodo pozitivno prispevali tudi projekti, predvideni v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2023 (izgradnja nacionalne širokopasovne mreže, projekta e-zdravje in e-pravosodje), kar bo spodbudilo tudi večjo uporabo IKT v gospodinjstvih. 2.5. Izobraževanje Spremembe na področju izobraževanja v zadnjih letih so pozitivne, vendar potekajo prepočasi za optimalno uresničitev ciljev SRS, zlasti na področju spremembe financiranja visokega šolstva. SRS poudarja pomembno vlogo izobraževanja in usposabljanja pri odgovoru na izzive tehnoloških in strukturnih sprememb in na problem staranja prebivalstva. Poročilo o razvoju 2007 ugotavlja, da je stanje na področju izobraževanja relativno ugodno, vendar pa doseženi premiki v zadnjih letih in sprejeti ukrepi na tem področju ne zagotavljajo v celoti uresničevanja vloge izobraževanja in usposabljanja, predvidene v SRS. Pri povečevanju pomena študija naravoslovja in tehnike so bili narejeni prvi koraki s spodbujanjem večjega vpisa v naravoslovno tehnične smeri, vendar zanimanje za ta študij narašča relativno počasi, zato bodo tudi konkretni rezultati tovrstnih znanj, sposobnosti in veščin lahko vidni šele čez nekaj let. Tudi izboljševanje kakovosti terciarnega izobraževanja poteka prepočasi. V strukturi javnih izdatkov za terciarno izobraževanje, katerih delež v BDP je sicer že zdaj nad evropskim povprečjem, je visok delež namenjen štipendijam in drugim oblikam socialnih ugodnosti študentom, razmeroma nizek pa je obseg javnih izdatkov, ki so namenjeni neposredno izobraževalnim ustanovam na terciarni ravni. Pozitivni premiki pri povečevanju števila višje in visokošolskih zavodov ter nadaljnje spodbujanje ustanavljanja novih visokošolskih zavodov v regionalnih središčih, predvidena nadaljnja prenova programov na višjih in visokih šolah ter izvedba projekta Politehnika iz Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih v obdobju 2007–2023 bodo omogočili pospešitev rasti javnih in zasebnih izdatkov za terciarno izobraževanje v primerjavi z obdobjem 1995–2004. To bo omogočilo Poročilo o razvoju 2007, str. 39. UMAR 126 Ekonomski izzivi 2007 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS povišanje njihovega deleža v BDP vendar za največ 0,2 o. t. do leta 2013, kar pa je nekoliko manj, kot je bilo predvideno v scenariju SRS, predvsem zaradi prepočasnega uvajanja sprememb v sistemu financiranja visokega šolstva, ki so pomembne za dvig kakovosti izobraževanja in njegov prispevek h krepitvi rasti na znanju temelječe proizvodnje. Prav tako so tudi spremembe na področju vseživljenjskega učenja, zlasti vključevanja odraslih v formalno izobraževanje počasnejše od predvidenih v scenarijih SRS. Tabela 6: Izobrazbena struktura delovno aktivnega prebivalstva leta 2003 in 2013 2005 2013 od tega: Vsi delovno zas. javni aktivni sektor sektor Vsi delovno aktivni Izobrazbena sestava (v %): 100,0 100,0 100,0 - s podiplomsko izobrazbo 1,7 1,1 4,1 - s končano visoko izobrazbo 13,7 9,6 29,8 - s končano višjo izobrazbo 6,2 4,7 12,1 PN 07 S terciarno izobrazbo 21,6 15,4 45,9 100,0 3,4 20,9 7,8 32,1 zasebni sektor od tega: javni sektor SRS PN 07 SRS PN 07 SRS 100,0 100,0 100,0 6,0 2,6 5,7 17,8 16,0 11,9 8,8 7,7 8,6 32,6 26,3 26,2 52,1 100,0 100,0 6,0 7,0 38,1 38,2 8,0 9,8 55,0 - s končano strokovno ali splošno srednjo šolo - s končano srednjo poklicno izobrazbo - s končano nižjo poklicno izobrazbo 34,1 34,3 33,6 31,5 25,6 29,0 12,4 21,8 2,3 2,6 0,9 1,9 33,8 34,5 34,3 32,5 32,2 20,2 24,9 23,6 10,9 8,3 1,8 2,4 2,2 0,5 0,5 11,0 13,3 13,1 5,0 4,0 0,5 1,7 0,6 0,0 0,0 12,6 12,1 12,2 13,5 13,7 - s končano osnovno šolo 14,9 16,8 7,2 11,4 - brez končane osnovne šole 1,5 1,9 0,0 1,3 Število let šolanja 11,9 11,5 12,8 12,5 Vir: SURS, Pomladanska napoved 2007, Izhodišča za ciljni razvojni scenarij SRS. Opomba: PN 2007 – Pomladanska napoved 2007. Število let šolanja raste precej v skladu s pričakovanji SRS, v obdobju 2007– 2013 pa bodo večja odstopanja v predvideni izobrazbeni sestavi. V scenariju SRS je bilo predvideno nadaljnje naraščanje števila let šolanja in postopno zmanjševanje razlik ter približevanje deležev zaposlenih s terciarno izobrazbo v javnem in zasebnem sektorju. Zadnji razpoložljivi podatki in na njih utemeljene projekcije v Pomladanski napovedi 2007 kažejo, da bi se po številu let šolanja lahko zelo približali projekcijam iz scenarija SRS, nekoliko drugačna pa je predvidena izobrazbena sestava, saj bo delež zaposlenih s srednjo šolo večji od predvidenega. Delež delovno aktivnih s terciarno izobrazbo bo nižji predvsem zaradi nižjega deleža zaposlenih s podiplomsko izobrazbo24 od predvidenega, medtem ko bo delež zaposlenih z visoko izobrazbo višji. Posledično bo to vplivalo tudi na nekoliko počasnejšo rast na znanju temelječe proizvodnje od predvidene v scenarijih SRS, zlasti na področju inovacij in uvajanja visokotehnološke industrije in storitev z visoko dodano vrednostjo (več v naslednjem poglavju). 24 Upoštevana je dosedanja (stara) definicija, ki kot podiplomske šteje izobrazbene ravni, dosežene po končanem 4–5-letnem dodiplomskem študiju. UMAR 127 Ekonomski izzivi 2007 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS 2.6. Spremembe v gospodarski strukturi Spremembe v gospodarski strukturi potekajo počasneje od predvidenih v SRS, predvsem na tistih področjih, ki so najbolj povezana z investicijami v znanje. V scenariju SRS je bilo v obdobju do leta 2013 na ponudbeni strani predvideno hitrejše dohitevanje razvitejših držav na področjih, kjer so zaostanki še veliki. To bi pomenilo prestrukturiranje gospodarstva v smeri krepitve na znanju temelječe proizvodnje, kjer bi bil ključen prispevek hitrejše rasti investicij v znanje. Okrepil bi se delež na znanju temelječih storitev in delež visoko in srednje visoko tehnoloških panog v predelovalnih dejavnostih, znotraj katerih bi prišlo do prestrukturiranja, njihov skupni delež v BDP pa se ne bi povečeval oziroma bi proti koncu obdobja rahlo upadel. Rast osnovnih dejavnosti bi bila relativno počasnejša, njihov delež v BDP pa bi se postopno zniževal (kmetijstvo, ribištvo, rudarstvo, energetika) oziroma ohranjal na nespremenjeni ravni (gradbeništvo). Podobno velja tudi za del tržnih storitev, ki se ne uvrščajo med na znanju temelječe (trgovina, del dejavnosti promet, skladiščenje in zveze) in del javnih storitev (javna uprava). Izjema je gostinstvo, katerega delež bi se okrepil skladno z usmeritvami SRS na področju turizma. Podatki za leti 2005 in 2006 ter projekcije v Pomladanski napovedi 2007 kažejo, da spremembe v gospodarski strukturi potekajo počasneje od predvidenih v SRS, predvsem na tistih področjih, ki so najbolj povezana z investicijami v znanje, v nekaterih dejavnostih pa so na odstopanja od scenarija SRS vplivala tudi pretekla gibanja, ki se razlikujejo od predpostavk scenarija SRS.25 Med pomembnimi dejavniki povečanja konkurenčnosti gospodarstva, ki bi med drugim prispeval k prestrukturiranju v skladu z usmeritvami SRS, je tudi spodbujanje inovativnosti in podjetništva, kjer je prišlo do pozitivnih premikov, vendar so odstopanja od usmeritev SRS, zlasti na področju inovativnosti, še precejšnja. Poročilo o razvoju ugotavlja, da je na področju podjetništva v letu 2006 prišlo do pozitivnih premikov, ki se kažejo v ponovnem povečanju zgodnje podjetniške aktivnosti in pospešeni rasti števila podjetij v poslovnem sektorju,26 izboljšuje se tudi kakovost podjetniškega procesa, saj se relativno povečuje delež podjetnikov iz priložnosti, ki so v primerjavi s tistimi iz nuje praviloma bolj razvojno naravnani. Sprejeti ukrepi na področju spodbujanja podjetništva27 in povečanje sredstev za mala in srednje velika podjetja bodo še pospešili razvoj na tem področju, kar bo ugodno vplivalo predvsem na rast dodane vrednosti poslovnega sektorja. Manjši pa je dosedanji napredek pri sprejemanju in koordinaciji ukrepov inovacijske politike, tako pri podpori financiranja tveganih inovativnih podjetniških projektov kot pri povečevanju inovativnosti v storitvah, kar bo tudi vplivalo na počasnejše spremembe v strukturi gospodarstva od predvidenih v scenariju SRS, še zlasti pri krepitvi na znanju temelječe proizvodnje (več v naslednjem poglavju). 25 Predvsem v dejavnostih gradbeništva, prometa skladiščenja in zvez, finančnega posredništva ter ribištva so bila gibanja v letih 2005 in 2006 boljša od predvidenih, v dejavnostih zdravstva in socialnega skrbstva, gostinstva in poslovnih storitev nekoliko slabša. V dejavnostih finančnega posredništva, predelovalnih dejavnosti, prometa ter javne uprave so na spremembe deležev v letu 2013 vplivale tudi revizije podatkov za obdobje do leta 2004. 26 Po Standardni klasifikaciji dejavnosti so to dejavnosti od C do K. 27 Na področju zmanjševanja administrativnih ovir so bile izvedene nekatere posodobitve in (e-) poenostavitve administrativnega in poslovnega okolja (npr. uvedba pristopa »vse na enem mestu« za samostojne podjetnike). Poenostavljena je bila davčna zakonodaja, uveljavljen nov zakon o gospodarskih družbah (več glej v Poročilu o razvoju 2007). UMAR 128 Ekonomski izzivi 2007 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS Tabela 7: Rast dodane vrednosti po dejavnostih v obdobju 2007–2013 in struktura BDP leta 2013, v % 2007–2013 (povprečna realna rast) 2013 (delež v BDP) PP 05 PN 07 SRS PN 07 SRS A Kmetijstvo, gozdarstvo, lov 0,1 1,6 0,5 2,0 1,8 B Ribištvo -0,3 1,4 0,0 0,0 0,0 C Rudarstvo -0,8 -1,0 -0,3 0,2 0,2 D Predelovalne dejavnosti 4,6 4,8 6,2 20,5 22,9 E Oskrba z elektriko, plinom, paro in vodo 0,6 1,3 0,8 1,9 2,0 F Gradbeništvo 3,2 4,8 4,9 6,5 5,1 G Trgovina in popravila motornih vozil 3,2 3,4 4,5 10,3 10,4 H Gostinstvo 4,3 4,7 6,1 2,3 2,2 I Promet, skladiščenje in zveze 4,0 5,8 6,4 8,2 7,3 J Finančno posredništvo 6,6 7,5 7,7 4,4 5,6 K Nepremičnine, najem in poslovne storitve 4,1 4,4 6,0 14,3 15,5 L Javna uprava, obramba, soc. zavarovanje 1,9 2,2 2,1 4,3 4,9 M Izobraževanje 2,3 2,5 3,6 5,0 4,6 N Zdravstvo in socialno skrbstvo 3,9 3,8 5,8 4,5 4,9 O Druge javne, skupne in osebne storitve 3,5 5,2 4,8 3,3 4,2 Vir: Pomladanska napoved 2007, Izhodišča za ciljni razvojni scenarij SRS. Opomba: PP 05 – Pomladansko poročilo 2005; PN 2007 – Pomladanska napoved 2007. 2.7. Krepitev na znanju temelječih dejavnosti Krepitev na znanju temelječih dejavnosti zaostaja za predvidevanji SRS. SRS je kot enega izmed dejavnikov povečevanja skupne faktorske produktivnosti predvidela večje vlaganje v znanje, kar bi omogočilo krepitev relativnega prispevka na znanju temelječih dejavnosti h gospodarski rasti skozi pospešene rasti njihove dodane vrednosti v obdobju po letu 2007. Projekcije v Pomladanski napovedi kažejo, da do večjih odstopanj prihaja v dejavnostih, kjer sta okrepljena raziskovalno-razvojna dejavnost in višja kakovost v izobraževanju ključni za pospešek rasti, do manjših pa tam, kjer je razvoj intenzivneje vpet v globalne procese razvoja tehnologije in integracijskih tokov. Na nižje napovedi rasti dodane vrednosti na znanju temelječih in tudi drugih storitev v Pomladanski napovedi pa vpliva tudi dosedanje zanemarjanje inovacijskega potenciala v teh dejavnostih, na kar opozarja Poročilo o razvoju, ki v tem kontekstu poudarja tudi pomen netehnoloških inovacij za rast dodane vrednosti v storitvah. UMAR 129 Ekonomski izzivi 2007 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS Slika 4: Realna rast posameznih komponent na znanju temelječih dejavnosti v obdobju 2007– 2013; primerjava Pomladanske napovedi 2007 in Scenarija SRS 12 10 PN 07 SRS id del I del K Visoko in srednje v isoko tehnol.zahtev na industrija Vir: Pomladanska napoved 2007, Izhodišča za ciljni razvojni scenarij SRS. Opomba: Del dejavnosti I: poštne in telekomunikacijske storitve, del dejavnosti K: poslovne storitve. 2.7.1. Krepitev na znanju temelječih storitev Pri projekcijah rasti dodane vrednosti v skupini na znanju temelječih storitev28 v Pomladanski napovedi 2007 do večjih odstopanj od usmeritev SRS prihaja v dejavnostih poslovnih storitev, zdravstva in izobraževanja, kar je v veliki meri povezano z manjšim prispevkom investicij v znanje od predvidenega. Poročilo o razvoju 2007 ugotavlja, da je prišlo v teh storitvah do izboljševanja in približevanja standardom v EU, vendar pa so spremembe zlasti v nekaterih storitvah še prepočasne. Poleg tega ostaja inovacijska aktivnost v storitvenih dejavnostih zelo šibka ne samo v primerjavi s predelovalnimi dejavnostmi, pač pa tudi glede na povprečno stopnjo inovacijske dejavnosti v storitvah v EU.29 Z ozirom na prevladujočo vlogo storitev v kreiranju dodane vrednosti in potrebo po hitrejšem razvoju na znanju temelječih storitev bi moralo biti povečanje inovacijske dejavnosti v storitvah ena od prioritet bodočih razvojnih usmeritev. V projekcijah Pomladanske napovedi 2007 na osnovi sprejetih ukrepov in predvidenega obsega investicij v znanje pričakujemo pospešek rasti dodane vrednosti na znanju temelječih storitev, ki pa bo, zlasti na področju poslovnih storitev, zdravstva in izobraževanja, manjši od predvidenega. 28 V skupino na znanju temelječih storitev po metodologiji OECD uvrščamo dejavnosti finančnega posredništva, izobraževanja in zdravstva v celoti, prav tako pa tudi del telekomunikacijske dejavnosti znotraj dejavnosti prometa in zvez ter poslovnih storitev v dejavnosti nepremičnin, najema in poslovnih storitev. 29 Glej Poročilo o razvoju, str. 31. 8 6 4 2 0 J M N UMAR 130 Ekonomski izzivi 2007 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS Projekcije rasti dodane vrednosti v dejavnosti finančnega posredništva so precej skladne s scenarijem SRS, počasneje od predvidevanj pa poteka privatizacija in izboljševanje kakovosti finančnih storitev kot podpore hitrejšemu gospodarskemu razvoju. Rast dodane vrednosti finančnega posredništva je v letih 2005 in 2006 nekoliko presegla stopnje rasti, ki smo jih predvideli v scenarijih SRS, prav tako so bili navzgor popravljeni podatki za obdobje 2000-2004. Razlogi za visoko rast dodane vrednosti dejavnosti finančnega posredništva v zadnjih letih so predvsem povezani s pozitivnimi učinki makroekonomske stabilizacije v procesu prevzema evra in postopnim zapiranjem razvojne vrzeli na področju deleža kreditov v BDP, kjer Slovenija še vedno močno zaostaja za evropskim povprečjem (glej Sliko 5).30 V obdobju 2007-2013 predvidevamo le nekoliko nižjo rast dodane vrednosti finančnega posredništva kot v SRS. Kljub temu, da še ni prišlo do privatizacije v predvidenem obsegu in da se kapitalski trg poglablja prepočasi, odstopanja od scenarijev SRS niso velika31 predvsem zato, ker bodo na razvoj finančnega posredništva vplivali procesi, povezani z odpiranjem in integracijo slovenskega bančno-zavarovalniškega in kapitalskega trga v evropski prostor. Slovenski finančni sektor bo moral slediti evropskim trendom in razvoju novih produktov, če želi ohranjati konkurenčen položaj na domačem trgu. V prihodnjih letih bo pozitiven tudi učinek nekaterih sprejetih zakonov s področja hipotekarnih in komunalnih obveznic in javno zasebnega partnerstva (tudi v povezavi z uresničevanjem projektov v Resoluciji za obdobje 2007-2023), pomemben bo tudi vpliv nadaljevanja procesa privatizacije, ki je v zadnjih dveh letih stagniral, ter tudi razvoja skladov tveganega kapitala,32 ki bo vplival predvsem na izboljšanje pogojev financiranja malih in srednjih podjetij. Slika 5: Delež kreditov glede na BDP v letu 2005 300% 250% 200% 150% 100% 50% 0% Snn Krediti --------EU-25 nn i—i nnnnn nnr nnm Vir: European Banking Federation, New Cronos, za Slovenijo: Banka Slovenije, SURS. 30 V letu 2006 je delež kreditov v BDP v Sloveniji znašal 67,5 %, podatkov za povprečje EU pa še ni razpolago. 31 Precejšnja razlika v deležu dodane vrednosti dejavnosti finančnega posredništva v BDP leta 2013, ki se meri v tekočih cenah, je bolj tehnične narave in je predvsem posledica nizke nominalne rasti dejavnosti v letih 2004 in 2005, ko je bila vrednost deflatoja ob padajočih obrestnih merah negativna. 32 Vlada RS je maja 2007 sprejela Zakon o družbah tveganega kapitala, ki bo pozitivno vplival na okrepitev tovrstnega načina financiranja malih perspektivnih podjetij. UMAR 131 Ekonomski izzivi 2007 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS V poslovnih storitvah so odstopanja od scenarija SRS povezana z nižjo rastjo investicij v znanje, kot smo predvideli in počasnejšimi spremembami na področju sprostitve zemljišč. Odstopanja rasti dodane vrednosti v dejavnosti nepremičnin, najema in poslovnih storitev od scenarija SRS so večja, saj so poslovnih storitvah dejavniki rasti močneje neposredno povezani z investicijami v znanje, kjer je razvoj počasnejši od predvidenega v SRS. Prav tako še ni prišlo do sprostitve zemljišč za gradnjo v pričakovanem obsegu, kar bi pozitivno vplivalo na dejavnost prostorskega načrtovanja, projektiranja in tehničnega svetovanja. Deloma je na nižje projekcije v Pomladanski napovedi 2007 vplivala tudi nižja rast dodane vrednosti poslovnih storitev v letih 2001–2006 od ocenjene v scenarijih SRS, saj to implicitno pomeni, da bi bil za doseganje predvidene rasti iz scenarija potreben bistveno večji razvojni preboj, ki pa je ob danih predpostavkah neuresničljiv. Delež dejavnosti nepremičnin, najema in poslovnih storitev v BDP bo leta 2013 po projekcijah Pomladanske napovedi 2007 zato nižji od predvidenega v scenarijih SRS. Tudi razvoj dejavnosti izobraževanja ne sledi predvidevanjem v scenarijih SRS, rast je tako le nekoliko nad »nižjim« scenarijem SRS. Med glavnimi razlogi za odstopanje je nižja stopnja rasti dodane vrednosti celotne dejavnosti v letu 2006 od pričakovane, pomemben pa je tudi vpliv prepočasnih sprememb v njeni strukturi, saj je šele lani prišlo do umiritve rasti dodane vrednosti v osnovnem šolstvu in pospešitve v visokem šolstvu in pri izobraževanju odraslih, kar bi se po scenarijih SRS moralo zgoditi že prej. Delež osnovnega šolstva je bil v letu 2006 tako celo višji kot leta 2004, kar je bilo izhodišče za pripravo scenarija SRS. V prihodnjih letih skladno s sprejetimi ukrepi in trendi pričakujemo, da se bo ob nadaljnji umirjeni rasti osnovnega in srednjega šolstva še naprej krepila dejavnost terciarnega izobraževanja, hitreje pa naj bi se začelo širiti tudi področje izobraževanja odraslih, kar že nakazujejo povečana vlaganja in rast števila udeležencev v letu 2006. Gre za pozitiven premik v smeri nadaljnje krepitve pomena obeh produktivnejših dejavnosti v strukturi dejavnosti izobraževanja (visoko šolstvo in vseživljenjsko učenje), vendar počasneje od predvidevanj v scenarijih SRS. Delež dejavnosti se bo do leta 2013 tako ohranil na razmeroma visoki ravni, ki pa bo nekoliko nižja od pričakovane. Projekcije rasti dodane vrednosti v dejavnosti zdravstva do leta 2013 so nižje od predvidenih v scenarijih SRS predvsem zaradi dosedanjega prepočasnega razvoja. Veliki popravki stopenj rasti dodane vrednosti navzdol v letih 2003 (0,6 o. t.) in 2004 (1,2 o. t.) in nizka rast dodane vrednosti v letih 2005 in 2006 kažejo, da je izhodiščna raven precej nižja, kot smo predvidevali in da bi bil za doseganje stopenj rasti iz scenarija SRS potreben bistveno večji pospešek, ki ga ne bo možno uresničiti. Na hitrejšo rast dejavnosti zdravstva v prihodnjih letih bo vplivalo hitrejše podeljevanje koncesij, vse večje povpraševanje po storitvah in hitrejše uvajanje novih načinov zdravljenja ter zasebnega dela. Vendar pa javna in zasebna sredstva za zdravstvo naraščajo počasneje, kot je bilo predvideno v scenarijih SRS, tako da prihaja do zaostankov z uvajanjem nove opreme, tehnologije in zdravil. Nižja od predvidene je tudi rast zaposlenosti in plač v zdravstvu, kar vpliva na oceno rasti dodane vrednosti. Pomen socialnega skrbstva se bo glede na demografske projekcije krepil v skladu s predvidevanji SRS, kjer se pričakuje nadaljnja širitev kapacitet institucionalnega varstva, podeljevanje koncesij na področju izvajanja storitev za starejše, širitev pomoči na domu, dnevnih centrov in oskrbovanih stanovanj. UMAR 132 Ekonomski izzivi 2007 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS 2.7.2. Krepitev visoko in srednje visoko tehnoloških panog v predelovalnih dejavnostih in pospešitev rasti izvoza proizvodov in storitev z visoko dodano vrednostjo Tudi za krepitev deleža visoko in srednje visoko tehnoloških dejavnosti v strukturi predelovalnih dejavnosti so ključne investicije v znanje. Scenarij SRS je predvidel, da bi s povečanjem razvojnih izdatkov, zlasti podjetniških vlaganj v raziskave in razvoj ter z močnejšo povezanostjo raziskovalnega sektorja in podjetij, večjimi in bolj učinkovitimi vlaganji v človeški kapital ter povečanjem tujih neposrednih investicij v slovenski predelovalni industriji do leta 2013 prišlo do intenzivnega prestrukturiranja v smeri povečanja deleža visoko in srednje visoko tehnoloških dejavnosti, ki bi presegel 50 % celotne dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti. Pri tem smo izhajali iz ocene, da bi optimalna implementacija ukrepov SRS omogočila podoben razvojni preboj v tej dejavnosti, kot sta ga v obdobju 1993–2003 dosegli Finska in Madžarska, prva z angažiranjem človeškega kapitala in velikimi ter učinkovitimi vlaganji v raziskave in razvoj in druga s pomočjo velikih neposrednih tujih investicij in vlaganj v človeški kapital. Tabela 8: Realne letne stopnje rasti dodane vrednosti Realizacija SRS 2005 2006 Povprečje 2005 2006 Povprečje Predelovalne dejavnosti skupaj 2,8 7,4 5,1 4,5 4,8 4,7 Visoko in srednje visoko tehnološko zahtevne panoge 4,4 10,0 7,2 6,6 6,9 6,8 Srednje nizko tehnološko zahtevne panoge 4,9 10,4 7,7 4,3 4,5 4,4 Nizko tehnološko zahtevne panoge -0,9 1,1 0,1 2,0 2,1 2,1 Vir: SURS, Izhodišča za ciljni razvojni scena rij SRS. Opomba: Stopnje rasti dodane vrednosti po tehnološki zahtevnosti za leto 2006 so ocena, ki temelji na podatkih o rasti industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, saj podatki o strukturi dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti še niso bili objavljeni. Struktura rasti predelovalnih dejavnosti v zadnjih letih kaže na pozitivne spremembe z razvojnega vidika, ki pa so v večji meri spodbujene s konjunkturnimi dejavniki in manj z dejavniki na znanju temelječe družbe, zato bodo potekale počasneje, kot smo predvidevali v SRS. Podatki za leti 2005 in 2006 kažejo, da je rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih v tem obdobju (v povprečju 5,1 %) presegla pričakovanja SRS (4,7 %), predvsem zaradi izrazitega pospeška v letu 2006. Na osnovi ocene strukture rasti po tehnološki zahtevnosti ugotavljamo, da se je v letu 2006 okrepila predvsem rast dodane vrednosti v visoko in srednje visoko ter srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, rast v nizko tehnološko zahtevnih panogah pa je bila nižja od že tako skromnih pričakovanj (glej Tabelo 8). V Pomladanski napovedi 2007 ob postopnem umirjanju konjunkture v naslednjih letih pričakujemo postopno upočasnitev rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnosti. V strukturi rasti naj bi se še naprej povečeval prispevek tehnološko zahtevnejših dejavnosti, kar bodo spodbudila tudi pričakovana večja vlaganja v raziskave in razvoj, spodbujena zlasti z davčno olajšavo, ki je bila uvedena v letu 2006. Ker pa bo krepitev na znanju temelječih dejavnikov počasnejša od predvidene v SRS (glej poglavji 2.4 in 2.5), v projekcijah Pomladanske napovedi do leta 2013 predvidevamo nižjo rast dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti in nekoliko UMAR 133 Ekonomski izzivi 2007 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS drugačno strukturo kot v scenarijih SRS. Delež nizko srednje tehnološko zahtevnih panog naj bi bil tako večji, delež visoko in srednje visoko tehnoloških panog pa nižji od predvidevanj v scenariju. Poleg prepočasne rasti investicij v znanje, ki se kaže tudi v nizki inovativnosti podjetij33 k temu prispeva tudi skromen priliv neposrednih tujih naložb, ki bi prinesel prenos znanja, tehnologije in menedžerskih izkušenj, kar je bila prav tako ena izmed predpostavk scenarija SRS. Pri tem velja opozoriti, da bi bil z razvojnega vidika tudi hiter razvoj predelovalnih dejavnosti v skupini srednje nizko tehnološko zahtevnih industrij lahko pozitiven, če bi šlo za visoko kakovostne izdelke z visoko dodano vrednostjo, kar pa prav tako zahteva investicije v znanje in krepitev podjetniške inovativnosti. Slika 6: Struktura predelovalnih dejavnosti v letu 2004 in projekcije za leto 2013 – primerjava Pomladanske napovedi 2007 in Scenarija SRS 100% Visoka in srednje v isoka tehnologija Srednje nizka tehnologija Nizka tehnologija 80% 60% 40% 20% 0% 2004 2013 PN 07 2013 SRS Vir: SURS, Pomladanska napoved 2007, Izhodišča za ciljni razvojni scenarij SRS. Rast izvoza blaga in storitev do leta 2013 bo zaradi slabše strukture po tehnološki zahtevnosti in počasnejše krepitve konkurenčnosti in izvoza na znanju temelječih storitev zaostajala za projekcijami v scenariju SRS. Na osnovi projekcij rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih in njene strukture po tehnološki zahtevnosti, kot tudi projekcij rasti dodane vrednosti v na znanju temelječih storitvah, smo v Pomladanski napovedi 2007 ocenili, da bodo predvidene stopnje rasti izvoza blaga in storitev v obdobju 2007–2013 nižje od predvidenih v scenariju SRS, predvsem po letu 2009 (pred tem bodo še ugodni dejavniki konjunkture). Tehnološka zahtevnost blagovnega izvoza,34 ki ima dolgoročnejši vpliv na konkurenčnost gospodarstva, se je v letih 2004 in 2005 celo poslabšala, in kljub pozitivnemu premiku v letu 200635 in bolj optimističnim napovedim v prihodnjih letih, do leta 2013 ne bo možno uresničiti predvidevanj v scenariju SRS. Tudi zmanjševanje zaostanka na področju izvoza storitev za povprečjem EU, temelječih na znanju, bo počasnejše od predvidenega v scenariju SRS, kjer smo predvideli njihov več kot 40-odstotni delež v izvozu storitev. 33 Glej Poročilo o razvoju 2007, str. 39. 34 Glej indikator Faktorska struktura blagovnega izvoza v Poročilu o razvoju 2007. 35 Glej Poročilo o razvoju 2007, str. 24. UMAR 134 Ekonomski izzivi 2007 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS Zaradi nižje rasti izvoza blaga od predvidene bo nižja tudi rast izvoza transportnih storitev, rast izvoza turističnih storitev pa bo bližje projekcijam v scenariju SRS zaradi pozitivnega učinka ukrepov strategije razvoja turizma, predvidenih turističnih projektov v Resoluciji in sofinanciranja iz evropskih sredstev. Slika 7: Realna rast izvoza blaga in storitev v obdobjih 2007–2009 in 2010–2013; primerjava Pomladanske napovedi 2007 in Scenarija SRS 10 8 6 4 2 0 PP 2005 PN 2007 SRS 2007–2009 2010–2013 Vir: Pomladanska napoved 2007, Izhodišča za ciljni razvojni scenarij SRS. 2.8. Spremembe v strukturi domače potrošnje Pomladanska napoved 2007 predvideva počasnejšo rast zasebne potrošnje in podobno rast investicij v osnovna sredstva kot v scenariju SRS. V scenariju SRS smo predpostavili, da povpraševanje ni omejitveni razvojni dejavnik. Predvidena je bila krepitev rasti izvoza blaga in storitev, spodbujena z bolj konkurenčnim izvozom proizvodov in storitev (glej prejšnje poglavje), prav tako je bila predvidena tudi krepitev rasti domačega povpraševanja. V Pomladanski napovedi 2007 je realna rast zasebne potrošnje v povprečju precej nižja, rast investicij pa višja, kar je predvsem povezano z nekaterimi razvojnimi in infrastrukturnimi projekti, ki ob pripravi scenarija SRS še niso bili predvideni. Tabela 9: Realna rast agregatov domače potrošnje v obdobju 2007–2013, primerjava Pomladanske napovedi 2007 in Scenarija SRS Zasebna potrošnja Državna potrošnja Scenarij za obdobje 2007–2013 Pomladanska napoved 2007 Razvojni scenarij SRS 3,5 4,8 v % 2,6 3,3 Investicije v osnovna sredstva 5,5 5,4 Vir: Izhodišča za ciljni razvojni scenarij Strategije razvoja Slovenije (UMAR, 2005), Pomladanska napoved 2007 (UMAR, 2007), projekcije UMAR. UMAR 135 Ekonomski izzivi 2007 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS Rast zasebne potrošnje bo nižja od predvidene v scenariju SRS, saj bo skladno s predvideno dinamiko gospodarskega razvoja v Pomladanski napovedi 2007 nižja tudi rast razpoložljivega dohodka. V scenariju SRS je bilo predvideno, da bi do pospeška rasti zasebne potrošnje prišlo po letu 2007, ko bi bili že vidni učinki prvih ukrepov SRS, ki bi tudi dvignili povprečno raven razpoložljivega dohodka prebivalstva. Rast zasebne potrošnje bi bila spodbujena predvsem s hitrejšo rastjo zaposlenosti in plač, pri čemer bi slednja sledila trendni rasti produktivnosti. Strategija je predvidela tudi modernizacijo sistemov socialne zaščite in uveljavitev večje lastne odgovornosti posameznikov za socialno varnost, zaradi česar bi se povečal delež dodatnih pokojninskih ter življenjskih zavarovanj v varčevanju gospodinjstev, na strani potrošnje pa iz istega razloga povečanje trošenja gospodinjstev v skupini zdravje in izobraževanje. Ob predvidenih gibanjih gospodarske rasti v Pomladanski napovedi 2007 na osnovi projekcij ponudbene strani, ki predstavlja potencialno gospodarsko rast in ob upoštevanju rasti zaposlenosti in plač (glej poglavje 2.3) bo rast razpoložljivega dohodka v obdobju do leta 2013 počasnejša od predvidene v scenarijih SRS, vendar nekoliko višja, kot bi bila po projekcijah Pomladanskega poročila 2005 (»nižji« scenarij SRS). Rast zasebne potrošnje bo zato nižja kot v scenariju SRS, kar bo vplivalo tudi na počasnejše spremembe v strukturi potrošnje slovenskih gospodinjstev v smeri povečevanja izdatkov za kulturo, rekreacijo, komunikacije in druge dejavnosti, ki uresničujejo osebne želje prebivalstva. Izdatki na področju dolgotrajne oskrbe in izobraževanja pa bodo naraščali po stopnjah, ki bodo blizu projekcijam v SRS, saj so vezani na demografska gibanja ter predvidene spremembe v sistemu socialnega varstva in izobraževanja. UMAR 136 Ekonomski izzivi 2007 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS Okvir 2: Spremembe v strukturi potrošnje gospodinjstev v obdobju 2003–2005 V SRS je bila kot izhodiščna prikazana struktura potrošnje v letu 2003, med tem objavljeni podatki za leto 2005 kažejo, da je v tem času prišlo do približevanja ravni izdatkov prebivalca v povprečju EU, pri čemer je razlika med ravnjo izdatkov povprečnega potrošnika (v standardu kupne moči) v Sloveniji in EU primerljiva razliki med BDP na prebivalca po kupni moči. Prav tako je v tem času prišlo tudi do sprememb v sami strukturi potrošnje, ki se je nekoliko bolj približala strukturi v EU. Z vidika doseganja povprečnih izdatkov evropskega potrošnika je prišlo do premika v pozitivni smeri predvsem pri izdatkih v skupinah pohištvo, zdravstvo in rekreacija, še vedno pa je velik zaostanek v skupinah stanovanje in obleka, prav tako pri izdatkih za določene luksuzne dobrine, kjer se je razkorak celo povečal (skupina hoteli) oziroma le rahlo izboljšal (raznovrstne storitve, kamor spadajo storitve socialnega varstva, zavarovanje, osebna nega in osebni predmeti ter finančne in druge storitve). Delež izdatkov za hrano se znižuje in je nekoliko bližje deležu v povprečju EU, kar je značilno za gospodinjstva razvitejših držav. Slika 8: Primerjava doseganja izdatkov povprečnega evropskega potrošnika v Sloveniji v letih 2003 in 2005 Vir: Eurostat, izračuni UMAR. Opomba: Skupine COICOP; odstopanje izračunamo kot razliko med slovenskim deležem in deležem EU za posamezno skupino. Zniževanje deleža državne potrošnje v BDP (za okoli pol odstotne točke v obdobju 2007–2013) je precej skladno s predvidenim v scenariju SRS. K temu prispeva zniževanje deleža javnofinančnih odhodkov v BDP, ki poteka skladno s predvidevanji SRS. Poročilo o razvoju 2007 ugotavlja, da v letih 2005 in 2006 ter upoštevajoč uradne ocene MF za leti 2007 in 2008 v Programu stabilnosti zniževanje obsega izdatkov sektorja država poteka skladno z usmeritvami SRS. Tako kljub sprejetim ukrepom, ki zmanjšujejo obdavčitev (postopna odprava davka na izplačane plače, spremembe na področju dohodnine), ob predvideni gospodarski rasti ne pričakujemo poslabšanja stanja javnih financ, ki bi se odrazilo v povečanju primanjkljaja. Z zmanjševanjem deleža javnofinančnih odhodkov v BDP naj bi se postopno spreminjala tudi struktura javnofinančnih odhodkov v korist drugih javnofinančnih odhodkov, ki po metodologiji nacionalnih računov ne vstopajo v državno potrošnjo, ampak v zasebno potrošnjo oziroma v investicije. UMAR 137 Realna rast investicij v osnovna sredstva do leta 2013 bo približno na ravni projekcij v scenariju SRS, kar bo tudi posledica pozitivnega vpliva izvedbe infrastrukturnih projektov iz Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih v obdobju 2007–2023. Pri investicijah v osnovna sredstva je bila pričakovana dinamika rasti nekoliko drugačna kot pri zasebni potrošnji: v povprečju naj bi bila rast relativno močnejša do leta 2007, nato pa bi se nekoliko umirila in ob koncu obdobja znižala na 4,5 %. S tem bi se leta 2013 tudi delež investicij v osnovna sredstva v BDP gibal okoli ravni z začetka scenarijskega obdobja, prišlo pa bi do sprememb v sami strukturi investicij v korist naložb v opremo in stroje. Glede na predvidene spremembe v gospodarski strukturi (povečanje deleža visoko in srednje visoko tehnoloških panog znotraj predelovalne industrije; povečanje deleža na znanju temelječih storitev) bi se spreminjala tudi struktura investicij v korist naložb v opremo in stroje za visoko- in srednjevisoko tehnološke panoge, hitrejša bo tudi rast investicij, povezanih z informacijsko komunikacijsko tehnologijo, katere uporaba bi se povečevala skladno s predvidevanji SRS. Projekcije v Pomladanski napovedi 2007 kažejo, da bo povprečna realna rast investicij v osnovna sredstva v obdobju 2007–2013 na približno enaki ravni kot v scenarijih SRS. Pri tem bo vpliv predvidenih infrastrukturnih projektov v Resoluciji pozitiven in ne bo bistveno pospešil investicijske aktivnosti glede na projekcije SRS, saj ti projekti v določeni meri nadomeščajo druge investicije, ki bi se sicer realizirale v tem obdobju. Med projekti, ki naj bi se realizirali do konca scenarijskega obdobja leta 2013 bo zlasti pomemben prispevek modernizacije železniškega omrežja, v manjši meri tudi izgradnje regionalnih gospodarskih središč. Višja rast investicj v osnovna sredstva od predvidene bo vplivala tudi na njihov višji delež v BDP ob koncu obdobja (27,8 %) v primerjavi s projekcijami v scenariju SRS (25,8 %), kar pa bo delno tudi posledica visoke rasti investicij v osnovna sredstva v letu 2006, ki je močno presegla predvidena gibanja za to leto v scenariju SRS. Ekonomski izzivi 2007 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS UMAR Ekonomski izzivi 2007 138 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS 3. Priporočila za nadaljnje ukrepe ekonomskih politik v smeri hitrejšega uresničevanja ciljev SRS Projekcije gospodarskega razvoja do leta 2013 v Pomladanski napovedi 2007, ki upošteva sprejete ukrepe ekonomskih politik, kažejo, da ti ukrepi srednjeročno pozitivno vplivajo na gospodarsko rast, ki se bo po letu 2007 ustalila med 4 % in 4,5 %. To je višje od doslej ocenjene potencialne rasti, ki je znašala približno 3,7 %, vendar hkrati nižje od gospodarske rasti, ki bi jo bilo možno doseči ob optimalni implementaciji ukrepov SRS. Natančnejša analiza dejavnikov, ki so vplivali na razlike med scenarijem letošnje Pomladanske napovedi in scenarijem SRS, kaže, da bo v prihodnjih letih gospodarska rast v veliki meri odvisna od nadaljnjega izvajanja reformnih ukrepov. in predvidenih infrastrukturnih projektov v Resoluciji nacionalnih razvojnih projektov v obdobju 2007–2023. Izvajanje ukrepov mora biti zaradi želenih sinergijskih učinkov čim bolj usklajeno. Za vzdržno pospešitev gospodarske rasti in hitrejše približevanje zastavljenemu gospodarskemu cilju bo pomembno tudi ohranjanje stabilnega makroekonomskega okolja. Ob pospešeni gospodarski rasti bo ohranjanje cenovne stabilnosti pomemben dejavnik za izboljševanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Na področju javnih financ bo za ohranjanje stabilnosti in vzdržnega izpolnjevanja določil Pakta stabilnosti in rasti potrebno povečanje prilagodljivosti fiskalne politike, kar bo zahtevalo zniževanje strukturnega primanjkljaja in povečanje kakovosti javnih financ. Na področju izvajanja strukturnih reform bo za močnejšo in vzdržno pospešitev gospodarske rasti treba okrepiti predvsem tiste strukturne dejavnike gospodarske rasti in konkurenčnosti, ki temeljijo na znanju in inovativnosti, spodbudnejšem podjetniškem okolju, večjih prilivih neposrednih tujih naložb, ki omogočajo prenos znanja in tehnologije ter odpiranje novih delovnih mest. Premiki na teh področjih so namreč kljub sprejetim ukrepom še prepočasni, da bi lahko omogočili predvideni dvig produktivnosti in preboj na višjo razvojno raven. To konkretno pomeni, da bo treba na področju spodbujanja dejavnikov na znanju temelječe družbe in inovativnosti izboljšati inštitucionalne in finančne ukrepe ter sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem za bolj učinkovito uporabo znanja pri povečevanju inovativne sposobnosti gospodarstva. Na področju izobraževanja bo potreben hitrejši napredek glede povečevanja pomena študija naravoslovja in tehnike ter izboljševanja kakovosti terciarnega izobraževanja, vključno s spremembami v sistemu financiranja visokega šolstva. Pospešiti je treba sprejemanje in izvajanje ukrepov za povečanje kakovosti študija in lažje zaposlovanje diplomantov. Zato bo treba še povečati prilagodljivost pri oblikovanju programov, zaposlovanju učiteljev in prehajanju študentov med programi in mednarodnem sodelovanju, izboljšati možnosti za pedagoško in raziskovalno delo na visokih šolah in univerzah ter spodbujati sodelovanje univerz z raziskovalnimi inštituti. UMAR 139 Na trgu dela je treba najti ravnovesje med varnostjo in fleksibilnostjo, ki bo povečalo odzivnost zaposlovanja na gospodarsko rast. V okviru tega iskanja je treba poudariti spodbujanje vseživljenjskega učenja in ukrepov za večjo vključenost starejših v izobraževanje in usposabljanje. Na področju spodbujanja podjetništva bo ključno nadaljnje poenostavljanje poslovnega okolja, umikanje države iz gospodarstva, odpravljanje administrativnih ovir in delovanje skladov tveganega kapitala, zlasti njihov prispevek k spodbujanju podjetništva in rasti malih in srednjih podjetij, kar bo spodbudno vplivalo tudi na krepitev njihove inovacijske dejavnosti. Največ prostora za povečanje inovativnosti je v segmentu malih in srednjih podjetij ter v storitvah, saj so tam razlike z razvitimi državami največje. Za vzdržno financiranje predvidenih poslovnih in infrastrukturnih projektov bosta ključna krepitev vloge javno-zasebnega partnerstva in nadaljnji razvoj in poglabljanje finančnega sektorja ter izboljševanje kakovosti finančnih storitev. Za še hitrejše povečanje učinkovitosti bančnega sistema bo treba nadaljevati s procesom privatizacije, saj največji banki nujno potrebujeta stabilno lastniško strukturo s strateškim partnerjem, ki bo imel vizijo dolgoročnega razvoja banke. Ekonomski izzivi 2007 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS UMAR 140 Ekonomski izzivi 2007 Ocena uresničevanja makroekonomskega scenarija SRS Literatura in viri Bednaš, M. in Kajzer, A. (Ur.). (2005). Izhodišča za ciljni razvojni scenarij Strategije razvoja Slovenije. Delovni zvezki št. 12. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Bruto domači proizvod, temeljni agregati nacionalnih računov in zaposlenost, 2001–2005. Prva statistična objava. Ljubljana: Statistični urad RS. http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=439 Bregar, L., Repotočnik Z., Bavdaž Kveder M. (2004). Mednarodne in časovne primerjave bruto domačega proizvoda v paritetah kupne moči. Ekspertiza za pripravo SRS. Pridobljeno na http://www.umar.gov.si/projekti/srs/gradiva.php. Jongen, E.L.W. (2004a). An Analysis of Past and Future GDP Growth in Slovenia. Delovni zvezki št. 3. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Jongen, E.L.W. (2004b). Future GDP Growth in Slovenia: Looking for Room for Improvement. Delovni zvezki št. 4. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Pomladansko poročilo 2005. (2005). Ljubljana: Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2007. (2007). Pridobljeno maja 2007 na http://www.gov.si/umar/public/napoved.php. Poročilo o razvoju 2007. (2007). Ljubljana: Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Poročilo o uresničevanju Programa reform za izvajanje lizbonske strategije v Sloveniji 2006. (2006). Ljubljana: Vlada RS. Pridobljeno maja 2007 na http://www.umar.gov.si/projekti/lizbona/2006/liz06.php. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023. (2006). Ljubljana: Služba Vlade RS za razvoj. Pridobljeno maja 2007 na http://www.slovenijajutri.gov.si/uploads/tx_publikacije/061127_resolucija.pdf. SI-Stat podatkovni portal – Ekonomsko področje – Nacionalni računi. Bruto domači proizvod, letni podatki. Pridobljeno junija 2007 na http://www.stat.si/tema_ekonomsko_nacionalni_bdp1.asp. Strategija razvoja Slovenije. (2005). Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. UMAR 141 Ekonomski izzivi 2007 Druge publikacije UMAR Zbirka Delovni zvezki Letnik 2007 6/2007: Innovation Cooperation and Innovation Activity of Slovenian Enterprises (Inovacijsko sodelovanje in inovacijska aktivnost slovenskih podjetij) (Delovni zvezek je v angleškem jeziku, vsebuje povzetek v slovenščini), A. Jaklič, J. P. Damijan, M. Rojec 5/2007: Domet in možni elementi politike aktivnega spodbujanja tujih neposrednih investicij (TNI) v Sloveniji (v pripravi), M. Rojec, T. Redek, Č. Kostevc 4/2007: Okoljska komponenta gospodarskega razvoja Slovenije v zadnjih letih, M. Vendramin 3/2007: Strukturne spremembe v mrežnih dejavnostih – učinki liberalizacije, R. Kmet Zupančič, J. Povšnar 2/2007: Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji v tekočem srednjeročnem obdobju, M. Kovač, E. Erjavec, S. Kovač 1/2007: Zadolževanje in prezadolženost prebivalstva, B. Ferk Socialni razgledi podajajo sliko tega, kako dobro ali slabo živimo v Sloveniji. Pri analizi socialne stratifikacije slovenske družbe smo opredelili štiri dohodkovne razrede, in jih uporabili za analizo podatkov o dohodkih in porabi gospodinjstev. Številne podatke smo povezali v enoten okvir Socialni analize družbene kohezije, socialnega kapitala in zadovoljstva z življenjem. SR prinašajo novosti razgledi tudi z obravnavo posebne teme - dolgožive družbe. Ukvarjamo se z izzivi in priložnostmi, ki jih razvojno dejstvo staranja družbe postavlja ne zgolj sistemom socialne varnosti, temveč tudi sistemom vedno bolj (pre)obremenjenih opornih omrežij in medosebnih odnosov, ki se lahko lomijo pod previsokimi pričakovanji in bremeni. Pomladansko / Jesensko poročilo Pomladanska / Jesenska napoved Zbirka Analize, raziskave in razvoj IB revija Pomladansko poročilo 2006 Jesensko poročilo 2006 Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2007 Poročilo o razvoju 2007 Strategija razvoja Slovenije (SRS 2006–2013), 2005 Slovenia – On the Way to the Information Society, 2004 Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU – povzetek Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2001–2006) IB revija 1/2007 VSEBINA: Milena Bevc: Ključne mednarodne zbirke/sistemi kazalnikov izobraževanja s poudarkom na formalnem izobraževanju. Alenka Kajzer: Fleksibilnost trga dela, varovanje zaposlitve in reforme trga dela v Sloveniji. Roman Živkovič: Endogenost optimalnega valutnega območja in Kenenov kriterij diverzifikacije. Sandra Penger, Vlado Dimovski: Strategija aktivnega staranja prebivalstva Slovenije s poudarkom na kakovostnem staranju in medgeneracijskem sožitju. Milena Bevc: Človeški viri v razvojno-raziskovalni dejavnosti v Sloveniji v zadnjih 15 letih in primerjava z državami EU. Ana Murn: Učinkovitost slovenske politike subvencij oziroma subvencioniranja gospodarskih družb. Razprave Janez Berdavs: Kako do boljšega sistema fizičnega spremljanja v novi finančni perspektivi? Janez Malačič: Reforme na trgu dela – ali sploh obstajajo alternative? Predstavitve Jana S. Javornik: Predstavitev publikacije Socialni razgledi 2006. UMAR 142 Ekonomski izzivi 2007 Naročilnica Naročnina Popusti Naročilo in informacije Obnavljanje *Naročnina obsega en tiskani in en brezplačni izvod v e-verziji (publikacij, ki so na voljo v e-verziji). Vsak naslednji izvod v eni ali drugi verziji se obračuna dodatno. Pri naročnini na izvod v e-verziji (brez tiskane verzije) imate 10 % popusta. Na količino – po dogovoru (pri naročilu večjega števila izvodov ene publikacije do 25 %), za naročilo na več mesečnih zbirk (na dve zbirki 20 % in 25 % za naročilo na vsaj tri). UMAR, Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana; telefon 01-478-1043; fax 01-478-1070. Naročene publikacije in račun vam bomo poslali po pošti. E-pošta: publicistika.umar@gov.si; za informacije o ostalih publikacijah se lahko obrnete na naš spletni naslov: http://www.gov.si/umar/public.php Naročilo se avtomatično obnavlja za naslednje leto. Odpoved naročnine velja po izteku leta, za katero je bila obnovljena. Posredovana mora biti pisno, najkasneje do konca koledarskega Odpoved leta. Naziv ustanove in ime kontaktne osebe, oz. ime naročnika in tel. št. Naslov naročnika ID za DDV Zavezanec za DDV DA E-naslov NE Datum: Želim koristiti tudi naslednje brezplačne možnosti: prejemati brezplačen e-izvod publikacije na e-naslov (poleg izvoda, ki ga prejmem po navadni pošti) prejemati obvestila o izdaji novih publikacij Periodika Ekonomski izzivi Ekonomsko ogledalo. 11 številk letno. Cena za en izvod 1.500,00 SIT / 6,26 EUR. Slovenian Economic Mirror. 11 številk letno. Cena za en izvod 1.500,00 SIT / 6,26 EUR. Pomladansko / Jesensko poročilo. Letna naročnina za eno publikacijo 2.500,00 SIT / 10,43 EUR. Spring / Autumn Report. Letna naročnina za eno publikacijo 3.500,00 SIT / 14,61 EUR. SIT 2.500,00 16.000,00 16.000,00 5.000,00 7.000,00 EUR 10,43 66,77 Vpišite število izvodov* tiskani e-izvod 66,77 20,86 29,21 3.000,00 3.000,00 2.200,00 12,52 12,52 9,18 Poročilo o razvoju Development Report Zbirka Delovni zvezki (za posamezne teme se lahko obrnete na spletno stran oz. gornje naslove in tel. številke; cena po ceniku velja za en izvod). IB revija. Štiri številke letno. Enojna št. stane 3.000,00 SIT / 12,52 EUR, dvojna številka stane 4.000,00 SIT / 16,69 EUR. Info IMAD / UMAR Info. 1 izvod brezplačno. Koristne informacije o UMAR. Slovensko, angleško. V primeru, da ne naročate celotne zbirke, vpišite izbrano publikacijo: 10.000,00 41,73 Knjižne izdaje Socialni razgledi 2006 (knjiga ali CD) Socialni razgledi 2006 (knjiga in CD) Social Overview 2006 (knjiga ali CD) Social Overview 2006 (knjiga in CD) Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 2002–2003 (knjiga in CD). Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 2002–2003 (knjiga ali CD). Human Development Report Slovenia 2002–2003 (knjiga in CD). Human Development Report Slovenia 2002–2003 (knjiga ali CD). Strategija razvoja Slovenije (SRS 2006–2013) Slovenia's Development Strategy (SDS 2006–2013) M. Stare, R. Kmet Zupančič, M. Bučar: Slovenia – On the Way to the Information Society, 2004 Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2000–2006) – povzetek Slovenia in the New Decade: Sustainability, Competitiveness, Membership in the EU – summary Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2000–2006) Slovenia in the New Decade: Sustainability, Competitiveness, Membership in the EU B. Radej, A. Pirc Velkavrh, L. Globevnik: Indikatorji o okolju in razvoju/Indicators on environment and development, 1999 J. Seljak: Kazalec uravnoteženega razvoja / Sustainable Development Indicators, 2001 Matija Rojec: Prestrukturiranje z neposrednimi tujimi investicijami: Slovenija/Restructuring with foreign direct investment: The Case of Slovenia, 1998. 8,35 Za ostale knjižne izdaje se lahko obrnete na spletno stran oz. gornje naslove in tel. številke (vpišite izbrano knjižno izdajo): SIT 3.834,24 4.792,80 6.230,64 9.585,60 2.500,00 1.900,00 5.000,00 4.300,00 1.500,00 2.000,00 4.600,00 1.000,00 1.500,00 3.500,00 7.000,00 1.880,00 3.000,00 2.000,00 EUR 16,00 20,00 26,00 40,00 10,43 7,93 20,86 17,94 6,26 8,35 19,20 4,17 6,26 14,61 29,21 7,85 12,52 Vpišite število izvodov* tiskani e-izvod Cene v evrih so preračunane po tečaju zamenjave 1 EUR = 239,640 SIT. Davek 8,5-odstotni DDV ni vključen v ceni. 29. december 2006