St. 203 NMBiMHfiiMriMinnkafelM Trstu, v naMUo M. atiHiltM. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLIX litnja, iiv«mffl pondelfclt. vttft dsa cjobif. UMdhro: tAca m IsSkCf« It 20, L MfetTopK DopH iu| M poMM» bien« m ne sGrsJffcsV". \ \ ^jpM m m vrat P. Peric. — yma Edtaoat. — 1 crni* z* muec L t L le^d pol faL. « inozemstvo meseino £» m — Telefon MedaHh« ta ta _ EDINOST Itevtlks v Ihta fn okoNd po 90 cent — Ogled m «tfna«J» f <72 mm.) - Ogfart Ugwo ta obrtnikov mm po 40 cent kmMco ta vabila po L oglaal denanita uvodov um po l S. — MaH oglasi po 30 cent beseda, najmsaj pa L & — Ogla* aaroMna In reklamacij* m poAHJafo i »ključno opra* Edinosti, v Trata, altca ov. Ptandika AsiSkega štev. 90, L nadstropja — Telefon nrednlltve ta oprava 1147« se ne u r Sistem se ne izpremeni! S to odločno izjavo je ekscelenca Salandra napravil idebei križ preko vseh nad, ki so jih stavljali poadiški Nemci v drugo njegovo izjavo, da se bo zavzemal za to, da bo ustreženo njihovim željam in potrebam. Sedaj imamo pred seboj izčrpno poročilo o tistem sprejemu odposlanstva briksenskega občinskega zastopa pri njegovi ekscelenci. . Odposlanstvo mu je predložilo pritožbe in želje prebivalstva z ozirom na šolsko vprašanje. G. Salandra je bil tako prijazen, rV je poslušal zelo vljudno in pozorno. le tedaj, ko so odposlanci naglašali, da se je nemško prebivalstvo nadejalo, da se mu na polju šolstva dovolijo vsaj enake pravice, kakor so se dovolile Arabcem v Libiji, je Salandra posegel vmes, češ da so razmere tako različne, da se ne dajo primerjati medsebojno ter da je boljše, če sc ne govori o tem vprašanju! Nato je odgovarjal g. Salandra: O marsikateri točki se da razgovarjati. N. pr. o pomnožit vi nemških dodatnih ur, o rabi abecednika, o gotiških črkah. Menil je n. pr., naj bi nemškim učiteljem šli na roko s tem, da se jim dovoli dovolj časa za priučenje italijanskega jezika, da jim vladne subvencije omogočijo daljše bivanje v Italiji, kjer naj poleg jezika spoznavajo tudi lepote dežele! Sedaj vemo, kaj je mislil g. Salandra s svojo besedo, da se bo zavzemal za to, da bo ustreženo potrebam prebivalstva. Ne morda potrebi, najbolj upravičeni, ker naj-naravnejši, da se pouk v ljudski šoli uredi skladu z željo prebivalstva, marveč je po mnenju g. Salandra glavna in edina potreba v tem, da se ljudskošolskemu učiteljevu dajo možnosti za priučenje italijanskega jezika in za spoznavanja lepot krajev izven pokrajine, kjer naj učitelj vrši svojo visoko kulturno misijo. Pomislite še! G. Salandra priznava sam, da bo trebalo učitelju za priučenje italijanskega jezika daljšega bivanja izven svojega službenega kraja. Pri tem pa g. Salandra ne briga misel, kako bo s šolskim poukom med tem «daljšim časom*? Mari naj funkcija ljudske šole preneha, dokler si učitelj ne pridobi zadostno mero poznavanja italijanskega jezika?! A bo potem, ko se povrne v šolo — če se, to je šele veliko vprašanje — zadostno «podkovan» po računih g. Salandra? Ali ne bo imel pred seboj Se vedno iste neitalijanske otroke, ki ne bodo razumeli učnega jezika?! Učitelj si je pač razširil poznavanje učnega jezika po za--povedi Gentilejeve šolske «reforme», otroci pa ne bodo imeli slej ko prej niti temeljnih elementov učnega jezika v svoji oblasti! Učni uspeh šole po Gentile-Sa-landrovih načrtih ostane iluzoričen. Kar naj bi bilo le spopolnjevanje učiteljeve usposobljenosti, postavlja g. Salandra s svojimi nasveti kot začetek in konec usposobljenosti! Ali ni to postavljanje na glavo najelementarnejših pojmov o predpogojih za uspešen pouk v ljudski šoli? Da bi nekoliko ublažil neogibno porazni vtis gornje svoje izjave, je g. Salandra pobožno zavil oči proti nebu in je menil, da je daleč proč od njega misel, da bi hotel odrekati spoštovanje nemškemu jeziku in nemški kulturi. Nasprotno: velik «respejsi» da ima pred njima. Toda priučenje italijanskega jezika je potrebno in z italijanskim jezikom se ne sme postopati slabše, nego z nemškim! Tu morata zastajati sapa in razum tudi najbistrejši glavi. Najprej bi prosili eksce-lenco Salandra, naj nam navede le en sam konkretni slučaj, ko bi se bil kateri poklicanih zastopnikov narodnih manjšin ali d rutforodno ljudstvo samo izreklo proti te-mu, da se naši učitelji in naši ljudje naučijo tudi italijanskega jezika. Ekscelenca, na plan s kakim dokazilom! Zastonj bomo čakali. Tista zahteva — naj ne bo italijanski jezik na slabšem nego nemški —, je kakor zvijača slabega advokata, ki ne zna veljavno braniti stvari svojega zastopanca v pravdi, o kateri ve, da je izgubljena! Nikdo ne bo mogel razumeti logike, po kateri bi bila jezik narodnih manjšin in pa italijanski jezik med drugorodnim prebivalstvom izenačena v svoji veljavnosti, če se v ljudsko šolo drugorodne manjšine uvede izključno italijanski učni jezik in iztira jezik manjšine! Taka «enakost» bi bila iznajdba, na katero naj g. Salandra kar hitro vzame patent! To je res senzacionalno razkritje na polju — tolmačenja najelementarnejših pojmov! To je tako, kakor če bi kdo, ki nima ničesar pod božjim soincem, rekel sosedu: Ti, daj svoje imetje meni, da bova potem — enaka! To bi bila «logika», ki bi postavljala na glavo resnično logiko in vse pojme o enakosti ki pravici. Tu je gospod Salandra še dodal — in na te njegove besede je nemška favnost oprla svoje nade — da je «rad pripravljen predložiti naučnemu ministru izražene želje ter mu izročiti predloženo ppor.enicov. Kako je v resnici izvršil to svojo «pripravljenost*, je razodel g. Salandra z na-alednjo doslovno izjavo: «Na eno moram opozoriti. Na kako izpremerabo sistema se ne sme mislhfl! Ta-je nespremenljiv. Vsaka dvojezičnost naših šol je izključena, učni jezik ostane italijanski!! Vse drugo se da ob obojestranski dobri volji urediti v za-Ijstvo obeh delov V obojestransko zadovoljstvo! V čašo grenkobe ie orilil tf. Salandra trnke kanlje «4 narkrr&vejše ironije. Povsem umestno in veljavno mu je odgovoril član odposlanstva, dr. Lutterotti, da ta problem se ne more rešiti s kakimi stranskimi in siro-mašnimi koncesijami, marveč le s spremembo sistemal Kulturi in jeziku narodne manjšine naj se izkazuje tisto spoštovanje, ki sta ga vredna in do katerega ima ljudstvo sveto, nedotakljivo pravico, ki se je ne sme odreči. «Vedeli smo sicer — je nadaljeval govornik dobesedno —, da naše prošnje in zahteve naletijo na gluha ušesa. Toda doživeli smo že v Italiji vlade, ki so vendar kazale nekoliko razumevanja in dobrohotnosti za vprašanja naše narodnosti. Menimo torej, da si moremo tudi v Italiji domnevati tako dobrohotno nam duševnost. Na vsak način pa ne prenehamo nikoli zahtevati svojo pravico: odkrito, svobodno in brez strahu, tudi če se nas ne bo hotelo slišati!» Te težke besede so pritisnile g. Salandra nekoliko ob zid, da si ni vedel poma- gati drugače, nego da je — on, izkušen državnik in diplomat, Ki bi se že zato moral s svojo argumentacijo držati v višini uglednega in dostojanstvenega politika — spustil v nižavo povprečnih časnikarskih otepačev brez vsake izbirčnosti v porabi sredstev v polemiki. Dal je odgovor, ki ga moremo citati dan na dan tudi v najobskurnejših listih, tako n. pr. tudi v kaki... «Novi dobi*. Menil je, da tudi on ve, da so prejšnje vlade dobrohotne) e postopale z narodnimi manjšinami. Če se je pa to — je dostavil — spreme- nilo, so «krivi na tem politikanti, ki so s svojim ščuvanjem in izzivanjem odpora proti vladi to poslednjo prisilili, da je spremenila smer in pokazala ljudstvu mojstra!» Govornik deputacije je odgovoril^ na tako opravičevanje, da ne more verjeti, da bi radi nekaterih oseb, ki jih je ekscelenca izvolil označiti za «politikante», vlada, svesta si svoje odgovornosti, mogla spremeniti iz temelja politiko napram skupnemu ljudstvu. Če gre n. pr. sedanja vlaaa preko velikih strank, ki so bile včeraj še gospodovalne, ne prihaja radi tega niko--mur na misel, da bi krivdo na tem z vračal na nekoliko oseb tistih strank. Na vsak način pa naj bi ekscelenca Salandra za take ugledne voditelje strank rabil primernejši izraz «politični nasprotniki«, ne pa «politikanti»! V drugo pa je tem »politikantom» vse ljudstvo izkazalo svoje zaupanje! To so možje izbrane naobrazbe in kulture, ki se, seveda, zavedajo svoje dolžnosti, da odkrito, srčno in z veliko zvestobo branijo svete pravice svojega ljudstva, kakor le morejo. Taki možje, ki so ljudstvu neizmerno dragi, se morejo sicer s stališča vlade imenovati morda «poKtične nasprotnike*, nikakor pa ne «politikante». Pri tem je imel govornik srečno misel, da je spomnil g. Salandra na može italijanskega risorgimenta. Italijanski narod bi — je dejal — odločno nastopil proti temu, če bi se hotelo te može označati kot «politikante»! Tudi mi moramo protestirati proti temu, da se naši najboljši možje označajo s tem izrazom! Tudi ta lekcija o dolžnih oblikah v občevanju s poštenimi političnimi nasprotniki je izdala. G. Salandra je le prikimal z glavo pomirjevalno in s tem priznal, da ne more oporekati temu dokazovanju. Na to pa je začel odpirati vrata, ki so — odprta, kar ni menda posebno znamenito delo za tako uglednega moža. Naglasa 1 je dejstvo, ki mu nikdo ne oporeka, da je namreč meja države na Brennerju ter da ostane za vse čase. Na tem dejstvu da ne morejo nič spremeniti izvestni listi v Innsbrucku. Dr. Lutterotti mu je odgovoril umestno, da meja na Brennerju ni ni-kaka programna točka naše politike in da tega vprašanja ne dovedejo rečeni listi do rešitve. Mi pa bi pripomnili še, da ona izjava g. Salandra vsebuje dragoceno priznanje, da za sedanjo, narodnim manjšinam nasprotno politiko ni vzrok v skrbi za varnost države, marveč da gre edinole za iztrebljevanje narodnih manjšin! Pred razstankom je menil g. Salandra pomirjevalno, «naj bodo veseli, da so se rešili Avstrije in da so prišli pod Italijo, kjer uživajo več svobode nego v Avstriji, kjer so vladala vesala! Tudi na to apostrofo je dr. Lutterotti povsem mirno podal primeren odgovor: «V Italiji ni vešal, pač pa so samokresi, palice in verige. Tudi tu uganjajo pobijači svoje rokodelstvo«. Govornik je prosil g. Salandro, naj obrne svoj pogled v najglobljo notranjost vseh tamošnjih rojakov. Potem bo ekscelenca strmel nad svobodo, ki jo to ljudstvo občuti. Temu ljudstvu se noče privoščiti nobena druga svoboda, razen — svobode obupa! Ekscelenca Salandra se je poslovil od odposlanstva s prijaznim zagotovilom, da mu je ljubo, če se z njim odkrito govori. V tem pogledu mu je bilo — kakor vidimo — res ustreženo v polni meri. G. Salandra more vedeti sedaj, da se bodo možje, ki so mu govorili v lice tako, odkrito in brez strahu znali istotako neustrašeno tudi nadalje boriti za pravice svojega ljudstva, pred vsem za pravico do narodnega obstanka. V se kako je bil ta politični razgovor znamenit dogodek v sedanji borbi narodnih manjšin. Kategorična izjava g. Salandra, da se sistem proti narodnim manjšinam nikakor ne izpremeni, je prinesla popolno jasnost glede razpoloženja pri vodilnih činiteljih napram drugorodnim državljanom, obenem pa so dobili ti činitelji jasnost glede odločne volje narodnih manišin za nadaltno borbo! Pa Hidt ZflMjmitN zasedanja mlnlstrftega sveta Gentilejeva Sokica reforma ostane v bistvu ▼ veljavi — Nemško učiteljišče t Bocenu ukinjeno RIM, 2X Ministrski predsednik |e otrotil sejo ob 10. uri; navzočni so bili vsi ministri. Na predlog generala Peppino Gari-baldija je ministrski svet dovolil, da se Garibaldtjev grob na Caprasiprenese na ugodnejšo mesto -v bližini. Finančni minister De Štefani je predlagal, naj se raztegnejo na Reko predpisi glede pristojbin na kolesa in avtomobile; predlog je bil sprejet. Nato je ministrski svet odobril zakonski načrt glede razpisa natečajev za srednješolska profesorska mesta. Natečaji imajo tudi namen, da se prosilci pri tem izpolnjujejo; radi tega se *-odo razpisali natečaji, četudi ne bo nikako mesto prosto. Naučni minister je predlagal, naj se zatre nemško učiteljišče v Bocenu, češ da je nepotrebno, ker se morajo tujerodne šole postopoma spremeniti v italijanske; predlog je bil sprejet. Na predlog naučnega ministra je bilo sklenjeno, da se tekom novembra 1924. izdajo vseučilišč« statuti ter da stopijo začasno v veljavo v akademskem letu 1924. - 25., reforma stopi kon-čnoveljavno v veljavo s 1. oktobra 1925. Izpiti v jesenski seziji se bodo vršili v oktobru in novembru, predavanja ge pričnejo 1. decembra. Glede tehničnih visokih šol je bilo sklenjeno, da bodo imele — razen t urinske in milanske — samo 3 enoletne tečaje; poskrbljeno bo za dvoletni tečaj na znanstveni fakulteti. Vseučiiftcni profesorji, ki poučujejo na vseučiliščih, katera ne vzdržuje samo država, se bodo kljub temu smatrali za državne. Sprejeta je bila tudi reforma višjega šolskega sveta, v smislu katere se število članov zniža. Za dograditev vseučilišča v Neapolju je ministrski svet nakazal svofo 6 milijonov; za vzpostavitev po potresu porušenih krajev pa 450 milijonov, za dograditev direktne proge Firenze-Bologna 100 milijonov. Ministrski predsednik je sejo zaključil ob 13.20. Čas prihodnjega zasedanja določi predsednik. nassonnl ne poide v Zcneuo Društvo narodov angleško-franco«ki sindikat? — Program zasedanja Društva RIM, 23. Na V. zborovanju Društva narodov, ki se prične 1. septembra, bodo zastopali Italijo: Cav. Antonio Salandra, bivši ministrski predsednik; on. Cario Schanzer, bivši zunanji minister ter on. Vittorio Scialoja, tudi bivši zunanji minister. Poleg teh treh se bo podalo v Ženevo še 10 drugih italijanskih izvedencev, med katerimi so najbolj znani Conte Lelio Bonin Longare ter bivši minister javnih del on. Carvazzoni. Ministrski predsednik bo torej sledil zgledu francoskega in angleškega predsednika in ostane v Rimu. Na vsak način ima za to gotove razloge, ki ga silijo, da ostane v Rimu v palači ChigL Notranji politični položaj je pač v zadnjem času tako napet, da zahteva Muasofinijeve prisotnosti. Toda zdi se, da se ministrski predsednik ni mogel odločiti, da prisostvuje osebno zborovanju Društva narodov iz dnigih razlogov. Od znane kriške afere niso odnošaji med Društvom in italijansko tvlado kar najboljši. Svoje časno se je mudil v Italiji tajnik Društva narodov, da bi te odnošaje kaj zboljšal. Toda uspeh njegovega prihoda je bil pač malenkosten. V Italiji še vedno prevladuje mnenje — kar poudarja tudi «Giornale d'Italia» —, da je Društvo narodov igračka v rokah angle-ško-francoskega sindikata; pri Društvu odločujeta samo Anglija in Francija, tako da druge države sploh ne pridejo do besede. «Giornale d'Italia» pravi dalje, da bodo prišla na dnevni red zasedanja Društva sicer zelo važna pravna mednarodna vprašanja, toda ta vprašanja se tičejo predvsem Anglije in Francije. Odbor Društva se sestane prvič 29. t. m. Odbor bo razpravljal o razorožitvi Avstrije, Bolgarske in Madžarske, dalje o gospodarskem položaju v Avstriji in Madžarski. Prednost razpravljanj bo tvorilo tudi vprašanje razmejitve Iraka (v pokrajini Mosul). Baš radi tega vprašanja prispe MacDonald v Ženevo že pred 1. septembra in se bo bržkone udeležil tudi sej odbora Društva narodov. Papeževo pomožno odposlanstvo v Rusiji zaključi svoje delo RIM, 23. Papeževo pomožno odposlanstvo v Rusiji zaključuje svoje delo in se pripravlja na odhod. Postaje, ki jih je bilo odposlanstvo otvorilo na Krimu, v Krasno-daru in Rostovu, so že zaprte. Postaja v Moskvi razdeljuje preostale zaloge živil in zdravil med bolnike in vojne invalide. Odposlanstvo je zaključilo svoje delo zato, ker ni bilo mogoče z rusko vlado obnoviti dosedanjega sporazuma, ki ga je bil svof-čas podpisal Vasovalci. LONDON, 23. Iz Severnega morja od-pluje te dat močna eskadra na Malto, da pojači af^tfH brodovje v Sredozemskem morju. zato, ker se ne odrekajo nađe, da se prej aH slej vendar-la — izpreneni sistem kljub izjavi g. Salandre, podani a toliko tamo. Tave«tiof Revizija razmejitve med Italijo In Jugoslavijo ? Sestanek poslanika Bodrera in ministra Marinkoviča v Ljubljani — Deputacija slovenskih obmejnih občin pri ministru Marin koviču BEOGRAD, 22. Pod pritiskom splošnega ogorčenja, ld je nastalo vsled razkritij o sporazumu jugosl. in italijanske razmejitvene komisije v Opatiji, je zunanje ministrstvo se končno le odločilo za ener-gičnejšo akcijo. Minister Marinković je razpravljal z italijanskim poslanikom Bocrerom, ki je v tej stvari tudi osebno obvezan, ker je svojčas v imenu italijanske vlade slovesno obljubil, da bo Italija pristala na tako korekturo meje, ki zasi-gura najvitalnejse interese jugoslovenskega obmejnega prebivalstva. Na temelju tega razgovora je dobil šef jugosl. razmejitvene komisije polkovnik Draškovič nova navodila. Nocoj je odpotoval poslanik Bodrero na Reko, odkoder pride v sredo v Ljubljano ter se tam sestane z ministrom Ma-rinkovičem na konferenco, v kateri naj bi se dosegel defmitsven sporazum glede meje. V zunanjem ministrstvu zatrjujejo, da bo minister Marinković trdno branil že od prejšnje vlade postavljeni princip kata-stralne meje in izraža se upanje, da pride do povoljnega sporazuma, BEOGRAD, 22. V zadevi razmejitve z Italijo je posetila ministrskega predsednika Davidoviča in zunanjega ministra dr. Marinkoviča deputacija iz vseh slovenskih občin ob italijanski meji od Triglava do Snežnika. Najbolj so bile zastopane zainteresirane občine Rakek, Dovje, Cerknica, Gor. Logatec, Hotedršica in Planina. Deputacija je obrazložila ministroma nevarno stanje, v katero utegnejo priti te občine, ako se nove meje ne spravijo v sklad s katastralnimi občinami, ker bi sicer pripadlo obilo zemljišč obmejnih občin Italiji. Deputacija je naglašala, da Italija, ako se določi nova meja po katastralnih mejah, v strateškem oziru ničesar ne izgubi, ker ostanejo vse strateške točke v njenih rokah. Odposlanci so izjavili, da se vzdolž italijanske meje pojavlja veliko vznemirjenje in volja do izseljevanja, ako se ne doseže katastrska meja. Rad« odgovarja PaSiiu Oster napad na radikale — Akt od 1 decembra 1918. je le dogovor deputacij — Naloga Davidovićeve vlade ZAGREB, 20. Nocoj ob 7. se je vršil v prostorih HRSS ožji sestanek Radičevih zaupnikov. Na tem sestanku je imel Radić gorvor, v katerem je odgovoril PaŠiću na njegova izvajanja v torek. Pašićev govor je po Radičevem mnenju pokazal, da so frankovci v primeri z radikali pravi državniki. Radić se je nato obširno bavil z zgodovino ustanovitve jugoslovenske države ter je pri tem komentiral razne dogodke po svoje. Pašić se sklicuje na akt od 1. decembra 1918. Radić vprašuje, od kedaj ustvarjajo deputacije države? Ako misli Pašić, da je bila ta deputacija polno-veljavni izraz narodne volje, kako more potem reči, da je bilo Prečanom dano preveč enakosti in svobode? Deputacija je mogla govoriti le na temelju enakopravnosti. Iz vseh govorov in dejanj radikalov se vidi, da niso pravi Srbi, ampak cincar-ska tolpa, ki je nad Srbi, ki je pa nočejo imeti Hrvatje, in te bande ne bo več nikoli. Pašić je dejal, da se morajo Srbi počutiti v Zagrebu ravno tako doma, kot Hrvatje v Kragujevcu. To je nesmisel, ker Zagreb ostane Zagreb in Hrvatje stoje na stališču, da so v Zagrebu Srbi le gosti. Zborovalci na Pašićevem shodu so se pokazali kot tolpa, s katero bodo znali Hrvatje obračunati. Ljudje iz te tolpe se nahajajo tudi na dvoru. Med Davidovićem in PaŠićem obstoja bistvena razlika, čeprav Davidovićeva vlada doslej ni mnogo storila. Davidovićev kabinet ima izvršiti tri naloge: 1) ima uvesti pošteno upravo; 2) hoče resno pobijati korupcijo; 3) bo moral pripraviti tla za svobodne volitve. Sedanja vlada ne bo padla po naši krivdi, pasti more le v parlamentu, ako ne bo imela več večine. Obnovitev pogajanj med Jugoslavijo in Madžarsko BEOGRAD, 22. Prihodnji mesec se obnove trgovinska pogajanja z Madžarsko, ci so bila prekinjena. Načelnik jugoslovenske delegacije dr. Ninko Perić je že stopil v stike s predsednikom madžarske delegacije Wodianerjem. Napad na jugoslovenskega vojaškega atašeja t Sofiji nima političnega ozadja SOFUA, 23. Bolgarski brzojavni urad poroča: Beograjsko časopisje je objavilo vest, da je bUo v noči od 17. na 18. t. m. par krat ustreljeno v Sofiji proti jugoslo-venskemu vojaškemu atašeju Milkoviću, ko se je vračal domov. Stvar pa je bila povsem drugačna. V nedeljo, 17. t. m., se je vračal Milković a svojo gospo in s tajnikom v kočiji proti domu. Med potjo — šest km od Sofije — sta hotela dva neznanca ustaviti kotijo, a ker je kočijai enega oplazil z bičem ter nato pognal konje ▼ beg, sta neznanca parkrat ustrelila za kočijo, ne da bi koga ranila. Izključuje se, da bi bil ta napad političnega značaja, kajti napadalci niso poznali oseb, ki ao bile t koš*. Zasedanje zaroda za mednarodni pravo DUNAJ, 23, Po 51 letih svojega obstojaf zboruje Zavod za mednarodno pravo topot prvič na Dunaju. To institucijo («In«* stitut de Droit International*) so ustanovili 1. 1873. odlični mednarodni pravnikL-Pravi ustanovitelj je Rolin Jaecquemyns (Gent), prvi predsednik je bil slavni Pasquale Stanislao Mancini. Glasom I. 1913. v Oxfordu revidiranih pravil so včlanjeni častni člani (Membres honorairesj, člani (membres) in družabniki. Za število članov in družabnikov obstoja numerus cjausus v višini 120 sedežev. Zavod je strogo znanstvena institucija in se razlikuje od International Law Asso-ciation. Njegov glavni cilj je: negovati razvoj mednarodnega prava. Ta cilj skuša doseči zavod potom formulacije splošnih znanstvenih načel, ki naj odgovarjajo juri-dični vesti civiliziranega sveta. Zavod podpira vsak resen poskus napredujoče kvalifikacije mednarodnega prava, preiskuje vse težkoče -v razlagi ali uporabi mednarodnega prava, oddaja motivirano — juridično mišljenje v dvomljivih ali spornih slučajih in širi s publikacijami ter predavanji velika načela pravice in človekoljubja. Vsa važna vprašanja, spadajoča v to sfero, se objavljajo rv letopisu zavoda (A,n-nuaire de 1'Institut). Zelo važni sta publikaciji: «Manuel des lois de la guerre sur terre» in «Projekt de rćglement sur les prires maritimes». Važni so načrti in resolucije o državljanski pripadnosti, o pravu izgona tujcev, o mednarodnih rekah, izseljevanju, o diplomatski in konsularni imuniteti, nadalje načrt za enotno men'čno pravo itd. L. 1905. je preje! zavod Noblovo mirovno nagrado ter je bil 1. 1912. imenovan stalnim juridičnim svetovalcem mednarodne sekcije Carnegijevega zavoda v Wa-shingtonu. Udeležil se je tudi ustanovitve akademije za mednarodno pravo v Haagu. Zasedanju predseduje profesor mednarodnega prava na dunajski univerzi dr. Leo Strisower, prvi podpredsednik je prof. Ni-cola Politis. Med najodličnejše udeležence spadajo; Adatci, prof. Visscher, de Lapra-delle, Tittoni, Alvarez, Beichmann, Giulio Diena (Turin), Hammarskjold, Hi^ius (Oxford), Huber, Jitta (Haag), baron Nnlde, baron Taube, Marquis Olivart, Lord Philli-more, W. Schiikcing (Berlin), James Brown Scott itd. Dne vni red zasedanja, ki traja od 21. do 28. t. m., obsega dvoje vprašanj mednarodnega prava: Interpretacija členov 18, 7 in 12 ženevskega pakta (poročevalca Adatci in Visscher) ter pretres izjave o pravicah in dolžnostih narodov «Declara-tion of the rigths and duties», ki jo je postavil 1. 1916. ameriški inr.titut za mednarodno pravo; (referent: LapradeUe). Nadalje se bodo bavili z dvema problemoma mednarodnega privatnega prava: Izvršba zunanjih razsodb (ref. min. Poullet) in zastaranje (ref. Alberio, Rim). Marove izjaue o državnem mora Komunistična izzivanja. BERLIN, 23. Državni zbor, ki je bil sklican za včeraj, ni mogel začeti razprave o dnevnem redu, in to radi incidentov, izzvanih od komunistov. Predsednik državnega zbora je moral prekiniti sejo. Na takoj nato sklicani seji načelnikov skupin je bil sprejet predlog za izključitev komunista Sch\varza od 20 državno-.zborskih sej. Za davi je bil državni zV>or ponovno sklican. Kancler Marx, zunanji minister Stresemann in finančni minister Luthcr bodo poročali o izidu londonske konference. Na današnji seji je podal kancelar Marx toli pričakovane izjave o poteku londonske konference. Rekel je, da si je nemška delegacija prizadevala v Londonu doseči gotove ublažitve zavezniških zahtev ter tako omogočiti udejstvitev Dawesovega načrta na način, ki bi bil v skladu s potrebami in državnim dostojanstvom nemškega naroda. Kancelar je dostavil, da se je razpravljalo na konferenci 0 nemških protipredlogih na podlagi popolne enakopravnosti in da je v več ozirih obveljalo nemško stališče; priznal je tudi, da jc MacDonald vodil dela na konfercnci z največje? nepristranostjo. «Akoravno - je zaključil Marx — nalagajo sklepi londonske konference Nemčiji težka bremena, predstavljajo vendar korak naprej k vstajenju nemškega gospodarstva in 1 neodvisnoti Nemčije posebno v zasedenih pokrajinah. Dosegli smo, da se je v Londonu razpravljalo o vojaški zasedbi. Ni se nam pa posrečilo doseči takojšnjo izpraznitev P<>-rurja, medtem ko stoji Anglija na naši strani glede juridičnega vprašanja zasedbe. Prvič po vojni je na londonski konferenci vladal duh sprave in resna volja za mirno ureditev ža- ostne vojne dedščine.* Na koncu svojega govora je Marx pozval vse stranke, da naj se zavedajo svoje odgovornosti. ter izjavil, da bi zavrnitev londonskega dogovora uničila vse nade nemškega naroda, posebno pa zasedenih pokrajin. Minister Luther je Še govoril o krizi nemškega gospodarstva, nakar je bila seja zaključena. Letalec Locatelll ponesrečil Brezuspešne preiskave med Islandijo in Grenlandijo PARIZ, 23. Tu se je raznesla vest, da je izginil italijanski letalec Locatelli. ki je nameraval preleteli t Islandije na Grenlandijo in od ttt v Ameriko. Z ameriške križarke «Rich-mond» je dospela namreč brzojavka, da je dal admiral Matfruder poveljniku te križarke povelje, naj se pridruži ladjam «Ralligh» in Barry» t svrho preiskovanja vzhodne gren-landske obali, kjer je italijanski letalec Locatelli bržkone ponesrečil. Locatelli je nekaj Časa letel v družbi z ameriškimi letalci. Tudi ptl fW4t oi^eif poleta italijanskega !•-Loe«t«lHj> preko Atlantskega ocean«, 1» ^rnji fteAani objavila poluradno noto, » Mm« prav*, da * bil pobi orfaaioran v «miatu najmedernejftih mahtev. LeUlo je bilo »grajeno v Italiji; opremljeno je bilo x vsemi Mipravr ki jih zahteva polet preko oce^pa. Za doba v o bencina so skrbele posebne Ladje; 4alfe je italijanska vlada poskrbela za spre-|sm LocatelMja v Grenlandiji. Herriot o eagieSId PARIZ, 23. Na včerajšnji seji je opra-ivičil Herriot zadržanje MncDonalda glede ■njegovega pisma napram poslancu Cacheju, ki je poudarjal, da Anglija pač govori o razorožitvi, ne pokaže pa razorožitvene 5~oije pri svoji mornarici. Herriot je izjavil, a je razoroiitveni problem teoretičnega značaja in da bo demokracija, ki jo zastopa on, skrbela za varnost dežele. Vandervelde pojde na Balkan BRUSELJ, 23. Znani socialistični prvak fVan der Velde odpotuje prihodnje dni na 'Balkan, kjer bo v raznih mestih predaval o temi: «Socijalizem po vojni». Pismo iz Jusoslavile Ljubljana, dne 21. avgusta 1924. Neki slovenski list je pred kratkim zapisal. da obstojita v Jugoslaviji samo dva tabora. V enem so vsi oni, ki so za državo, v drugem pa vsi oni, ki so proti današnji Jugoslaviji. Ne glede na to, da ni politika tako enostavna, da bi se moglo državljane tako alternativno razdeliti na dva tabora, mislim, da bi bito tudi katastrofalno za našo državo, če bi bila prognoza onega slovenskega lista pravilna. Poglejmo samo zadnje volitve. Skoraj ves hrvatski narod se je izrekel za Radića. Ali hoče slovenski list trditi, da se je izjavil, s tem tudi proti Jugoslaviji? In ali naj rečemo, da je bilo vseh 21 poslancev SLS izvoljenih samo zato, ker so proti Jugoslaviji, ker se hočejo od sedanje naše države odcepiti? Samo tisti, ki absolutno nič ne pozna naših prilik, bi mogel trditi kaj slič-nega, zakaj vsa Slovenija ve, da temu ni tako. Teza o dveh taborih se lepo sliši, toda je popolnoma zgrešena. In hvala Bogu, da je zgrešena. Bože moj, kake razmere bi bile pri nas, če bi vladala samo dva tabora! Brez vsega vemo, da bi enega vodil Pašič, drugega pa Radič. Kam pa bi potem prišla uboga Jugoslavija, pa tudi ni več vprašanje. Saj smo ravno te dni slišali nazore obeh o ureditvi Jugoslavije. Brez vaeh olepšav je govoril Pašič za velesrbstvo> in tako podprl Radičevo agitacijo proti Beogradu. In v zahvalo se je nato takoj oglasil Radić in s svojimi izvajanji okrepil stališče Pašića med Srbi. Tako stopnjujeta oba nasprotje in silita ljudstvo v boj, ki ga ljudstvo ne mara, ker mu je v škodo. Pašič in Radič predstavnika naše notranje politike. Čisto napačna pola! Zakaj oba sta že davno prenehala biti reprezen-tanta jugosl. politike in oba sta že davno samo zastopnika samoplemenske politike. Pašič in hegemonija Srbov. Radič in hegemonija Hrvatov. To sta dva istovetna pojma. Eden predstavitelj one politike, ki hoče. da je Beograd središče vsega, drugi predstavnik one politike, ki zahteva za Zagreb prvo mesto. Eno ko drugo je napačno, ker prevelika je Jugoslavija, da bi mogla živeti samo z enim središčem in premajhna sta Zagreb in Beograd, da bi mogla zadostiti vsem nalogam edinih vladujočih 6redišč. Interes Jugoslavije zahteva, da se širi po vsej deželi življenje, to pa je mogoče le. če ni o hegemoniji niti govora. Pred kratkim je imel Radič govor o bodoči politični razdelitvi Balkana. Med drugim je Radič dejal, da mora priti do Balkanske federacije, ki bo obstojala iz treh popolnoma samostojnih delov. Najvažnejša država Balkanske federacije bo seveda Jadranska pokrajina, ki bo obsegala vso Slovenijo, Hrvatsko, Dalmacijo, Črno goro in Albanijo. Samo površen pogled na karto pove, da je taka tvorba nemogoča. Kdo bo vendar vzdrževal skupnost z Albanijo in Črno goro? In kje je mogoče misliti, da bi se srbski narod pustil tako enostavno odrezati od rnerja? A.mpak praktični argumenti Radića ne brigajo, on kalkulira čisto drugače. Ker je uverjen, da so Albanci in Črnogorci z današnjo Jugoslavijo ravno tako nezadovoljni kakor on, misli Radič, da bi vsled tega tudi mogli živeti v eni državi. Eh. še dosti vode bo moralo preteči, predno bo začel poskušati Radič tudi z realno politiko! Naraven zakon je, da vsak organizem brani svojo posebnost. Tako tudi hrvatski narod noče kar nakrat pozabiti na svojo nacionalno posebnost. V tem je pojasnilo Radićeve moći, da se mu je posrečilo se predstaviti hrvatskemu narodu kot tisti mož, ki danes brani hrvatsko posebnost. Dolžnost pravega jugoslovenskega politika pa je, da skrbi, da hrvatska posebnost ne more škodovati skupni stvari. Nikakor pa ni treba hrvatske posebnosti zatirati, kajti potem mora nujno slediti to, da se odpor Hrvatov še stopnjuje in da polagoma ne bo pomeni! samo obrambe hrvatskih posebnosti, temveč tudi odpor proti državi. Na «*© postajo smo tudi že prišli in že je kazalo, 4a na tej postaji ostanemo. Bilo je to pred kratkim, ko se je hotelo s forsiranimi volitvami dekretirati, da morajo vse posebnosti zginiti in da sme čez noč veljati samo ena volja. Danes smo že preko te postaje in danes smo že tako daleč, da je odpor proti državi padel in da obstoji samo Se obramba plemenskih in pokrajinskih posebnosti. Naraureau d'š4udc». Upam pa, , da se v kratkem «povzpnem vt§je». V splošnem rečeno: Fraacifa je odprta vsakemu, ki hoče delati in vsak pameten in priden delavec si more čisto lepo prihraniti, kar na naših domačih tleh žakbof ni mogoče. Kdor hoče v Francijo b tvrdkt, kjer sem za» poslen jaz s 100 delaeet, to je Forges et Acič-ries de Nord et Lorrain (Haots Fourneauz d'Uekauge (MoseUe} France, naj mi pošlje naslov in dobi osebno kontrakt te tvrdke, ki si želi le natega delavstva. Potei list pa napravi «Uificio fimigrazione* v Gorici, sotto-preffetura. Treba je: «Nulla osta* (z dvema slikama) podpisan in potrjen od županstva ter lastnoročno podpisan. Nulla osta je treba, da podpišejo karabimjeri in odpošljejo v Gorico na podprefekturo , nadalje je treba, da vzame s seboj vsakdo še 10 slik in 300 Lir. Ure ne 1 meniaite v Italiu, ampak t Franciji, kier boliš« e. Pri so nekatere Kdor ne misli delati, naj ostane dama! Ing. Dekleva Uckanfe, dne 1«. VBL 24. TEČAJ ZA ROČNA DELA PRI SV. IVANU Ko bi naše slovenske žene in dekleta ume-vale važni pomen našega tečaja, bi ga pose-čale še v večjem številu, kot ga poeečajo sedaj Sicer moramo z veseljem pripoznati, da je lepo število onih, katere redno pohajajo tečaj in, ki se žele naučiti lepih in koristnih ročnih deL Za malenkostno ukovino mesečno Z50 L se nauči šivanja, vezenja, idrijskih Čipk, krojenja perila m oblek. Vsako srede in soboto od 4—7 ure so v otroškem vrtcu« kjer se nahaja tečaj, tri učiteljice, ki poučujejo v treh strokah. V tečaju je šivalni stroj, da se kar tam vrezana obleka pomeri in se&ije. Saj ni, da bi morale one, ki nimajo časa priti ob 4., ko se prične, naj pridejo, kadar morejo in naj ostanejo dokler morejo! Ni samo to, da se članicam skoro zastonj naredi obleka ali perilo, veliko vredno je tudi to, da vidijo kako se to dela in pripravlja, da si sčasoma potem kar same naredijo. In tudi one, ki ne posečajo tečaja in ki so včlanjene v «2en. udruženju*, naj pridejo v omenjenih urah v tečaj, da vidijo, kak uspeh je r njem in v kako koristno svrho gre njih članarina. Ce bo tečaj dobro posečan, se bodo v njem učila raznovrstna dela, od najpreprostejšega do najmodernejšega. In potem na spomlad priredimo tudi me razstavo in pokažemo našim sestram, kaj znamo in kaj zmoremo. Glavni odbor 2en. udruženja skrbi za tečaje kot mati za svojo deco, zato moramo pokazati z najlepšim uspehom našo hvaležnost. A žal, mnogo je tudi pri nas takih žen in deklet, ki bi bile lahko včlanjene v naši žen. organizaciji in ki bi lahko utrpele 1—2 L mesečno, da bi se tečaj brez posebnih težkoč vzdrževal, a ostanejo brzbrižne na vse naše prošnje. Zmeraj je čas poravnati če je kaj zamujenega, Vpišite se kot članice in podpirajte to akcijo, ki je v korist in dobrobit naših slovenskih žen in dekleti PODRUŽNICA DOLSKEGA DRUŠTVA« V LONJERJU priredi v nedeljo, 31. avgusta vrtno veselico na vrtu pri «Zupanu» z bogatim sporedom: petjem, godbo, igro, srečolovom, Šaljivo pošto itd. Sodelujejo sledeča društva: Svetoivan-sko pevsko društvo, «Lipa» iz Bazovice, «Sla-vec» iz Ricmanj, «S2ovenec» iz Boršta, «Kolo» iz Trsta, »Zastava» iz Lonjerja L dr. Čisti dobiček gre v korist Sol. društvu in Dij. Matici. GLASBENO - DRAMATIČNA PRIREDITEV PEVSKEGA DRUŠTVA «KONTOVEL» Pevsko društvo -Kontovel» ima dne 24. t. m. svojo prvo glasbeno-dramatično prireditev v dvorani Gospodarskega društva na Konto-velu s sledečim sporedom: Sousa Th.: The Starš and Stripes», godba; H. Volarič: «Divja rožica*, žen. zbor; Jenko D.: «Vabilo», moški ,zbor; Aškerc.: «Jutranja pesem ribičeva», de-klamaciya; Verdi G.; <*La traviata», £odba; Mirk V.: a) «Na trgu»r Srb. nar. - De v. b) *Zar je morala doč», osmero spe v; Aljaž J.: »Občutki*, moški zbor; Laurenčič J.: «Pangraraa pot pouri«, godba; Čehov A. P.: «Medved», šaloigra v enem dejanju; Mirk V.: «Katrica», m. zbor; Adamič E.: a) «e ti ne boš moj», b) «Ne maram za te!», meš. zbora. Sodeluje Godb. društvo s Prošeka. Na dan prireditve se začne ob 13. predprodaja vstopnic pred dvorano. Začetek točno ob 17 uri. S prireditvijo je združena cvetlična zabava. Ker je čisti dobiček prireditve namenjen j društveni knjižnici, ki je v zadnjem desetletju trpela ogromno škodo, vabi k obilni udeležbi __Odbor. Priče tok šolskega leta 1924 25 na škofijski gimnaziji v &t. Vidu nad Ljubljano. Učenci, ki bodo delali nižji tečajni izpit in oni, ki imajo radi bolezni naJcnadne izpte, naj se vrnejo v zavod s. Stanislava v poodeljek, 8. septembra. Učenci iz ostalih razredov ki imajo ponavljalne izpite, naj pridejo v torek, dne 9. septembra. Vsi drugi pa naj se vrnejo v petek, 12. septembra. Sprejemni izpiti za I. razred se bodo vršili v petek, 12. septembra ob 10. uri. Zahvala. Pevsko društvo «Lipa» v Bazovici se tem potom zahvaljuje vsem cenjenim pevskim društvom ter «Tamb. zbo-ru» iz Rocola za blagohotno sodelovanje! pri sla-vnosti ob priliki 25-letnice pev. dr. «Lipe». Posebno se zahvaljuje g. Iv. Mahni-ču, trg. v Bazovici, ki je priskočil na pomoč z lesom za napravo odra in sedežev. Zahvaljuje se nadalje cenjenemu občinstvu, ki je posetilo slavnost v tako obilnem številu, ter vsem onim, ki so pripomogli, da se je slavnost čim lepše vršila. Še enkrat srčna bvala vsem! — Franc Križmanćič, predsednik. Električna razsvetljava. Tukajšnja elektrarna nam sporoča, da ostane mesto danes od 8.30 dalje za kake 2 uri brez električnega toka. Porotno zasedanje. Pri prihodnjem porotnem zasedanju, ki se bo pričelo 22. septembra, se bodo vršile naslednje obravnave: Dne 22. septembra proti Josipu Devide radi telesnih poškodb; dne 27. sept. proti Josipu Mozetiču, Jakobu Meuli, Marijanu Razemu, Linu Me-deotiju, Albertu Schmiegehi, Guidonu Klet-sdhka in Pasqualu Covacichu radi izsiljevanja; istega dne proti Henriku Zerialt* radi soudeležbe pri umoru; dne 30. sept. proti Alojziju Košiću radi poskušenega umora; 1. oktobra »roti Andreju Colvi radi sleparije; 3. okt. proti Josipu Sellarolliju radi ubojstva nad fašistov-skim tajnikom Alojzijem Marara. Druitvem vtfti Godbeni krožek "v Bark ovijah priredi danest v nedeljo, popoldne ob 6 koncert z izbranim sporedom na vrtu Narodnega doma »v Barkovljah. Vstop prost. Ker čakajo krotek zaradi prepotrebne izpopolnitve godal veliki stroški, se morebitni darovi sprejmejo s hvaležnostjo. Podružnica dotekata društva pri Sv. Ivano in Dij. Malica priredita • pomočjo akademikov dne 7. septembra t. I. vrtno prireditev v Narodnem domu pri Sv. Ivanu. Cisti dobiček gre v korist otroškega vrtca. Vabimo pevska društva na sodelovanje — v kolikor niso že vabljena. Občinstvo pa iaproiamo, da s svojim deležem pripomore h kar vsestranskemu uspehu, prire- ditve. Pevsko dfnitvo efflrfja» posivlja člane, da se udeleže naj, kot navadno, ker pevovodfa je le zagotovljen. Odbor. M. D. P. - Op&ae frirodi danes, M. t. bl točno ob 3. uri pop. ia ob 8. uri zvečer Nuisčevo komedije «Navaden človek« v tr«J» dejanjih Igra ee je imela vr*Hi 17. t. m., a je bila prsna žen a aa 24. radi zaprek s strani efe* lastev. Ker se vrH sveter ob 6, tombola Zav varovahuce goveje Sivin«, ee prosijo vsi on* kateri ee mislijo udeležiti popoldanske predstave« za točnost, da se potem omogoči ude« ležitev tombole. Zavarovalnica goveje živine na Optissb priredi danes, v nedeljo, 24. t. m. svojo obi* čajno tombolo s sledečimi dobitki: 1. kvaterns L 100, 2) čmkvina L 150; 3) I. tombola L 350: 4) U. tombola L 200. — K obilni udekšbf vljudno vabi — Odbor. Občni zbor MDP - Magdalena. Danes se vrSi ob 9.30 zjutraj v dvorani gostilne *Pr| Tiroicu» IH. občni zbor MDP - Magdalena. Prepričani smo, da se člani udeleže v največjem številu tega občnega zbora ter s tem po kažejo zanimanje za mladinsko gibanje. «Šolsko društvo*, podružnici pri Sv. M. M Zgornji in pri Sv. Jakobu se tem potom za i hvaljuje tamburaškemu zboru v Rocolu in njc^, govemu voditelju g. Lozerju, pevsk. društvom «Kolo» in «Ilirija», mlad. dr. «Prosveta», ori ganizatorju šaljive pošte g. Kraševcu, odpo-i slancem pevskega zbora «SIave , vsem daro-, valcem in vsem osebam, kr so na kakršenkoli način pripomogli, da je vrtna veselica 17. t. m. vkljub slabemu vrt .enu dobro uspela. Godbeno društvo na Prošeku javlja, da ,e vsled nepričakovanih zaprek odneslo prošla* vitev svoje dvajsetletnice na dan 7. septem-. bra t. L M, D. P. - Trst. Jutri ob 20.30 točno redai društveni sestanek. — Odbor. Iz triaSkega iivlienla Tatovi v stanovanju. Včeraj pri belem dnevu so vdrli neznani tatovi v stanovanje družine Migliori na trgu deli'Ospedale št. 4 ter odnesli razno blago v vrednosti nad 7000 lir. Sreča v nesreči. - Za las je manjkalo, da ni prišel pod vlak. Neki Attilio Dellavenezia, star 12 let, stanujoč v ulici Concordia št. 25, si je včeraj na čudežen način rešil življenje, medtem ko je bil, lahko se reče, že napol pod vlakom. Okoli 18. ure se je igral na železniški progi tam pri mostu nad cesto Sv. Marka. Tedaj pa je prisopihal vlak, in še predno sc je mogel deček umakniti, ga je ž dohitla lokomotiva ter ga k sreči z odbijačem vrgla v stran, sicer bi bil našel strašno smrt pod težkim kolesjem. Vendar pa ni ostala stvar brez posledic. Pri sunku so se mu pretresli možgani. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. Poskusen samomor. Dnnes po noči ok^i 12.30 se je ustrelil v ulici dei Viteli Spletni Angelj Malusa. brez stalnega bivališča. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Kaj ga je dovedlo do tega koraka, ni znano. Kadar so si ženske v laseh... Včeraj popoldne je nastal v hiši št. t9 v ul. Concordia nenadoma močan hrup in vrišč. Tam v prvem nadstropju sta se dve sosedi tako tolkli / burkljami in metlami, da je bilo strah in groza. Vmes pa so jokali otroci in kričale ženske, da je šlo kar črez uho. Prej se ni moglo nič vedeti, zakaj sta si ženski v laseh. Šele ko so so se duhovi pomirili, se je moglo izvedeti, da so se otroci Filomene Farfoglie igrali pred sosednimi vrati. Sosedi pa to ni bilo všeč in se je tako začela prepirati s FarfogHevo. Od tod potem ves krik in batine. Farfogliev'a je dobila med pretepom več hudih ran. Hoteli so jo odpeljati v bolnišnico, a ona ni hotela iti. Težka nesreča pri delu v prosti lukL Včeraj zjutraj se je zgodila v prosti luki V i 11. Eroa-nuele III- težka nesreča. Strojnik Filip La-surda, star 36 let, stanuioč v ulici S. S rgio Št. 3, je popravljal na dvigalu pred hangarjem št. 17 neko verigo. Pri tem pa se je preveč nagnil ter padel na kup vreč. Pobil se je na glavi. Prepeliali so ga v mestno bolnišnico. Nesreča na parn?ku «Legnano». Včeraj z u-traj je po-morščak Anton Lachizza, star 1 t, razkladal na parniku vLegnano*-, ki je zasidran v ladjedelnici, razno blago. Pri tem mu je priletela veriga žerjava v čelo ter ga nevarno ranila. Tudi njega so prepeljali v mestno bo!-bohiišnico. Zaklenjeno blago. Med neko preiskavo >o policisti zaplenili 20 oblek ''n dve hali u«;nja; Blago je baje tatms^-effa izvora. Morebitni lastniki si lahko ogledajo blago vsak dan od 15. do 17. ure na orožniški postaji v ulici Oro-logio št. 6. Gossodarfivo TOMAŽEVA ŽLINDRA Tržaška kmetijska družba v Trstu naznanja, da je dospel prvi vagon 18—20% Tomaževe žlindre, ter vabi naročnike, da si jo dvignejo. Blago se nahaja v skladišču ulice RaKineria št. 7. Obenem naznanja, da ima v zalogi: vrtna in poljska semena, superfosfat, 40—43% kalijevo sol, prvovrstno inkarnatno deteljo, luccrno, domačo ali štajersko deteljo (tretjica), otrobi, koruzno moko, klajno apno za živino, razno kmetijsko orodie in dru^e potrebščine. Tržaška kmeti.ska družba v Trstu, ulica Raifineria št. 7. Vesti iz Istre Iz Vrhpolja. Preteklo nedeljo nas je obiskal član «Narodno - gospodarskega krožka« v Trstu, ki nam je obrazlozil v kratkih a jedrnatih besedah italijanski zakon o zavarovalnicah goveje živine predo-čujoč nam njega vrline in pomen za naše gospodarsko življenje. S hvaležnostjo smo sledili izvajanjem gospoda predavatelja ter odobravali — po kratkem informativnem razgovoru — tak način zavarovanja, ki bi bil posebno za našo občino velikega p78, 108», 2157, 4312. VEDITE da je družba „BLOCCHISTI MILANESI" v Trstu, Corso Vitt. Em. III št. 25 zopet odprla svoja velika skladišča velikanskih partij svilenin, blaga za moške in ženske obleke, baržuna, bombaževin, platna, šalov, golfs, postelnih pogrinjat itd. itd. Oglejte si in prepričajte se!!! PODLISTEK W. Coiliaa: £REZ IMENA Roman. (109) Književnost In umetnost Knjige «Gorflfce Mate*. Lato« izda -Goriška Matica*, kakor smo že svoj £as poročali. Štiri knjige, in sicer: 1) Koledar za 1. 1925, 2) «Zadnji dnevi ▼ Ojjleftt», roman iz V. stoletja, priredil Joža Lavrenčič, 3) Mlada zora, narćd- Nora Magdaleni. (To in naslednja pisma naslovljena v Birming-ham). Westmorelaad-House, Kensigton, 1. julija. Predraga Magdalena! Ko mi prihodnjič pišeš (in prosim Te, piši mi kmalu!) tedaj naslovi pismo aa gospodično Garth. Odpovedala sem se svofi službi in bržkone bo trajalo nekaj časa predno dobim drugo. Zdaj ko je stvar pri kraju, Ti £e smem povedati, da nisem bila srečna. Potrudila sem se, kolikor je bilo v moji moči, da 2>i pridobila zase deklici, toda takoj spočetka se mi je zazdelo, da me ne movsta, aaaa ae vem, zakaj. Nad ojik materjo se ne morem pritoževati, toda stara mati, ki je prava gospodinja v kiši, mi je obteževala življenje. Vedno mi je očitala mojo neizkušenost v poačvaaju in zvrnila krivdo name. ker ee niste dekleti mogli spora- zumeti z menoj. Ne pripovedujem ti morda tega, da bi mislila, da se kesam zaradi izgubljenega mesta. Nasprotno, vesela sem, da sem proč od one Hiše. Prihranila sm si nekaj denarja, Magdalena, in zelo bi me veselilo, če bi se mogla v tvoji druščini nekoliko razvedriti. Moje srce hrepeni po moji sestri in moje uho bi rado slišalo tvoj glas. Ne misli, da sem obupala zaradi tega prvega neuspeha. Saj je mnogo ljudi na svetu in eden ali drugi me bo že potreboval. Pot do sreče je težka zlasti za žensko. Za sedaj mi je največ na tem ležeče, da se snidem s teboj. Ne pozabi me, draga, in spomni se me kmahi! Nora. Gospodična Garth Magdaleni. Westmoreland-House, 1. julija. Ni treba, da se po nepotrebnem razburjaš, ko spoznaš mojo pisavo. Edini namen mojega pisma je, da ti nekaj sporočim, kar bi ti sestra nikoli ne povedala iz lastnega nagiba. Ona niti ne ve, da ti pišem. Nora ti je gotovo pisala, da je odpovedala svoje mesto. Smatram za svojo dolžnost, da ti sporočim, da je to storila zavoljo tebe. Stvar je bila taka. Gospodje Wyatt, Pendril in Gewilt so pravni zastopniki družine, v kateri je bila Nora za vzgojiteljico. 2c davno je prišlo na dan, kako se preživljaš. Gospod Wyatt je povedal družini resnico. Še tisti dun sta obe dami izjavili Nori, da sta zvedeli, da je njena sestra potujoča igralka. Ne da bi Nori zaradi tega kaj očitali, sta zahtevali, da je ti ne smeš nikoli obiskati ali govoriti z njo v navzočnosti otrok. Tvoja sestra, ki je sicer potrpežljivo prenašala vse nevšečnosti, ni mogla tega prenesti, posledica je bila besedni prepir in še tisti večer je šla. Ne bom rekla, da pomeni izguba te službe nesrečo za tvojo sestro. Toda, ker se je enkrat zgodilo, se utegne tudi drugič zgoditi.' Tvoje življenje, pa naj bo še tako neoporečno, vzbuja pri vseh boljših ljudeh nezaupanje in če bo Nora morala svoje prihodnje mesto vnovič zapustiti, bo težko kje drugje kaj dobila. Razmišljaj o tem. Dragi otrok, ne smatra' me za trdosrčno, toda gre se za mir tvoje sestre. £e hočeš pozabiti na preteklost in se vrniti, zaupaj svoji stari vzgojitelijci. Tvoja prijateljica za vedno Harriet Garth. Francis Clare junior Magdaleni. Shangai na Kitajskem, 23. apr. 1847. Iz triaika pokrajin« izžrebane dne 23. avgusta 1924: Bari 31 19 66 80 26 Firenze 54 11 17 76 51 Milano 76 34 89 62 33 Napoli 82 34 36 70 59 Palerrao 64 27 82 74 8 Roma 31 15 29 14 47 Torino 90 55 27 76 32 Venezia 3 80 22 29 48 SPORT Kot smo že v začetku cikla naših športnih člankov omenili, hočemo sedaj ob koncu poletne športne sezone pregledati vse delo, ki Je bilo izvršeno na športnem polju. Že sedaj moramo opozoriti na to, da je aktiva, ki jo be'«žimo, velika in naravnost razveseljiva. Ali ravno zato je že sedaj naša dolžnost, da opozorimo na nevarnost, ki bi utegnila spraviti dosedanje sistematično delo za širjenje sporta iz ravnovesja in v veliki meri uničiti dosedanje sadove tega dela. Hipni zastoj v svojem športnem snovanju in udejstvovanju ne bo čutilo mesto, pač pa bo dežela v obili meri od tega prizadeta. Skoro da bi lahko točno napovedali datum, kdaj bo nastopil ta zastoj: Dan odhoda naših dijakov. Preobilica dela, pozornost, ki so jo vzbujale res zanimive nogometne, hazenaške tekme, kolesarske dirke, na splošno krasni uspehi so nas odvajali od misli, katera bi se nam bila morala pojaviti že ob začetku sezone: Kaj bo 7. našimi športnimi društvi na deželi, ko od-: ejo dijaki? Dejstvo je namreč sledeče: Naj-aktivna in na višini današnjega športnega >ianja stoječa društva imamo ravno v centrih, kjer se nahaja številni kontingent akademikov in srednješolcev. Z vso vnemo, ki je karakteristična za našega dijaka, so povzeli klic športnih probudi-teljev in zasnovali številne klube, odseke, v katerih so organizirali mladino, ki je imela veselje do sporta. Niso pa bili samo pokretaši in nadaljnji voditelji te akcije, ampak so postali tudi aktivni športnik*. Ker so se že drugod v svojih študijskih mestih trainirali v posameznih panogah sporta, so tvorili v domačem kraju elito našin nogometašev itd. Podeželske čete so bile v dobrih formacijah. Po zaslugi dijaštva smo imeli čvrste, tehnično dobro izurjene čete. Kaj pa sedaj? Ali naj morda sedaj ta moštva životarijo ali pa celo prenehajo z delovanjem iz razloga, ker odidejo dijaki v svoja Študijska mesta? Zaenkrat bi najbrže, kot poznamo razmere, životarila. Mogoče bi trainirali, skombi-nirali tupatam kako tekmo; toda vsled nezadostnega in nesistematičnega traininga, ne bi bilo primernega uspeha in moštva bi se ozne-voijita. Crnogledec, ki je gotovo povsodi zastopan. bi svetoval, naj čakajo Čete do prihoda dijaštva in naj med tem časom prenehajo z delovanjem. To bi pomenilo, da bi bilo treba potem znova začeti in vsled vednega ponavljana tega dejstva, se ne bi mogli nikoli višje povzDeti. Mi pa se hočemo in se moramo dvigati vedno višje. Radi tega je popolnoma na j mestu vprašanje, ki ga stavljamo dijakom: Ali ste v času, ko ste bili doma, skrbeli tudi '.a naraščaj Ravno to vprašanje bi moralo pazljivega .lašcga športnega gibanja prav posebno zanimati. Zaenkrat tvori na deželi nogomet glavno torišče sporta. Kolesarstvo na deželi ni še toliko razvito, da bi od njega mogla živeti naša sporina društva skozi zimsko sezijo. Ženska hazena, ki bi v slučaju popolne o^Hotnosti vseh nogometašev, zamogla vzdržati pri življenju naša športna društva, ni še razvita. Vsa ta dejstva vzbujajo v športniku skrb, da bodo morali naši športniki prihodnje leto zopet začeti, kjer letos, in sicer z ravno tako velikim trudom. Prepričani pa smo, da pridemo z našim opominom še pravočasno. Naše dijaštvo je še tu. In ako se resno loti dela, se mu bo gotovo posrečilo, da izuri naraščaj, ljudi, ki bodo stalno v kraju in tvorili stalno četo. Le v tem slučaju bomo lahko z gotovostjo rekli: Sport se je tudi na deželi utrdil. Uverjeni smo, da samo Deriodični pojavi nimajo velikega haska. Športni probuditelji pa stremijo za tem, da dajo celotnemu gibanju stalno obliko, katera zamore ljudstvu v njegovi fizični vzgoji kori- stiti. " . Aktiva letošnje sezone je res velika, ali gledati moramo, da se ta ne zmanjša. H koncu praktično navodilo: Vodstvo vrste, ,e gotovo zapazilo v klubu samem, ali pa tudi v kraju, kjer se klub nahaja, mlade ljudi, ki bi z veseljem brcali žogo. pa jim ni imel kdo razkaazti igre, pravila; zberite jih, vcepite jim veselje do stvari, skrbite za to. da jih tramira že zurjen igralec, ki ostane doma, in stalna četa je formirana. Stvori se še druga, tretja četa, kolikor mladine se pač v to dobi. Izmed vseh teh vrst se polagoma spozna ljudi, ki kažejo posebno spretnost; ti se po gotovi dobi uvrstijo k prvemu moštvu. To je naloga naših dijakov, predno oddi-dejo v svoja študijska mesta. Šele potem bomo lahko imeli stalne uspehe. S prihodnjim člankom pa hočemo pokazati važnost < hazene» za fizično vzgojo naših deklet in za razmah naših športnih klubov. F—ač. S. D. «Adria» proti A, S. «Edera». Danes, nedelja, 24. t. m. ob 16. uri se odigra prijateljska revanšna tekma med prvim moštvom S. D. Adrije in prvim moštvom šentjakobske sekcije A. S. -Edera* na športnem igrišču Edsre pri Sv. Ivanu. Nogometaši naj se zberejo vsi v DKD pri Sv. Jakobu točno ob 14.30. Obenem se priporoča, da preskrbijo vsi bele športne srajce, ker že naročena oprema ni še došla. — Občinstvo pozivamo, da se tekme v čim večjem številu udeleži. — Odbor SDA. S. D. «Adria» proti S. K. < Jadran». Herpelje. * Danes, v nedeljo, 24. t. m. se odigra prijateljska nogometna tekma med II. četo S. D. Adrije in prvim moštvom S. K. Jadrana - Her-pciie na športnem igrišču Jadrana v Herpeljah. Odhod nogometašev SDA s postaje pri Sv. Ani ob 12. uri. — Tajnik. S. D. «Adria» Vsi nogometaši I. in 11. čete naj opustijo za danes zjutraj določeni trening, namesto tega pa so pozvani, da se vsi brezpogojno in točno ob 10. uri snidejo v prostorih DKD pri Sv. Jakobu, kjer se bo izbiralo moštvo v svrho tekmovanja z «A. S. Edera» in S. K. «Jadran- iz Herpelj. — Tajnik. Danes ob 16.30 se srečata na igrišču na Tr-steniku nogometna četa Ml. dr. «Zarja» - Ro-jan in četa Ml. dr. c Barko vije* v revanšni tekmi. Igra obeta biti zanimiva in se je nadejati precej udeležbe s strani domačinov. Športni klub »Postojna* priredi dne 7. septembra t. 1. ob 1. uri popoldne 85-kilometrsko dirko. Proifa se obtavi oozneie llllllllItllUlIlItMHUUIIIiiiKilllUttlUMUil iNunuiiuiiiiii^ mmm □in lit siti 1 llllllllllllllMltlltlttlltlUlllllllltUIIIUMIIIIIIItlllflfltlllllII1ltllltHUIieilllliS4II^9!>""lB^^31f £^i^ll3liniSttlSilISSnUll g . S' " S. M ' ' ^ ' V ^ : i v -v. •. -M'-. **' '__ ^ i □ Čist nii r:J »i ♦ • * • im ■> . • □ ...» ilo svetov^iii si©w@s iiiMimiHnimnimimiiiiiiiiuumiiiiiMiiuiiimM biiiifUiifiiniiinsgniiD DAROVI Pevsko društvo «Lipa» iz Bazovice daruje od dohodkov slavnosti 10. t. m.: Šol. društvu L 250, DljaSki Matici L 250, OtroSkemu vrtcu pri Sv. Ivanu L 73.30; skupaj L 573.30 Za «Počitni*ko akcijo* 2. D. U. je darovala g.a Lucy Schmutz L 15. (Pomotoma zakasnelo). Iskrena hvala! Borzna poročila. ogrske krone........... 0.0275 avstrijske krone.........0.0815 češkoslovaške krone........67.25 dinarji ......... . . . . 27.76 leji 10» «i 5 marke ............. . —— dolarji..............2« 00 francoski franki ..........121.35 švicarski franki ......... .423.— angleški funti papirna«......101.70 Beaečijeke (vojnoškodninske obveznice) . . e- 0*0335 0.0826 68 — a*.— 10.75 22.76 l'>2.— 102.— 84.10 GOSTILNA ,ALLA LUNA' Trsi, Piasza OoMonl toči izborna istrska ki vipavska vina ter prvovrsten teran kakor tudi prvovrstno pivo. — Domača kuhinja vedno preskrbijo« a z vsakovrstnimi jedili. - Postrežba točna, cene zmerne.-- Za mnogobrofen obisk se toplo priporoča lastnik 503 Peccfilur (NMM) Tvrdka Trst. Via ni vogal Via S. Cateiiu Velika prodaja ob priliki BIRME vseh vrst bele in barvane volne, svile, bombaževine, kakor tudi nogavic, rokavic, pajčolanov, cvetlic, čipk itd. — po lovarniikih conah — Zobozdravnik dr. Loiz Mtfm specialist za bolezni vuth ta na zoben sunjm za m nMranHfa ii zfetebMika umita v Gorici, na Travnika ZOfHuaMa mm 2B •a »-ia In od 34L (27 MIRODILNICA MARIO FERLIN Sv. M. H09i zgornifl Z SMt Tel 7J4 prodaja na debelo in drobno. 10 Barve, laki, čopiči, šipe, Žeblji, cement sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) Velika isbm MpUnfh potrebičin. ZSaf^t srebro« krone, platin, zobovJe kupuje Zlatarna Albert Povh Trsi, Via Mazzlmi 48 (25) NajbolISi Šivalni stroji so Holbosn mnterijui. Hoivečie iomsteo. I. R. I. Inserirnlte o „Edinost!" LJUBLJANSKA Brezplačen pouk v vezenju. Posebni stroji za šivanja in vezenje L 570.—, za-klopni z dvema predaloma L 720.—. Izbera inozemskih strojev po najzmer-nejših cenah. Zaloga šivalnih strojev In potrebščin 24 cervellini, Trst. Via (L carsucci n Na zahtevo se pošljejo ceniki. J ^ h (S8 Moške obleke po meri, dežni plašči, površniki, moško obuvalo, klobuki, blago iz pristne volne za moške in ženske obleke, velika izbera taillcurs, p'a-ščev, promenadnili oblek, voile, gobastega blaga, perila itd. itd. Krojačnica I. reda. Cene zmerne. Majhni tedenski a!i mesečni obroki. UjU 11*4 R Trs5, V5a SinrasMsa s*. 15/11. h 1 PODRUŽNICA V TRSTU CENTRALA V LJUBLJANI iS--- Slama ia režem tajev 60.GC3.808 -- Teleton: 5—13, 22—93 1 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4% na tekočih računih po 4%% j| vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obre- 'a stuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. J BDjpriWD«ne]!ii zveza z JugosMo Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, Černomelj, Kranj*, Maribor Blagajna je odprta od 97a—12l/t in od 14l/a—16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, j || " ' ' ..........II Sarajevo, Split imm ■'■Tiia Edina velika likvidacija OBUVALA w i. mm m TRST - CORSO OABHBAUH 4 (tik kinematografa Royal) Najstarejša tvNba v Trsta. - Plinuiljm tata W«. Moderno obuvalo za gospe ¥ v—h vrstah In kakovosti. — Izbera moikega obuvala. Velika izbera otroiUh Čevljev Ia lov za molke, ženske kakor tadi za otroke. Pww, Dojnižje cene v TBti BANCA A a a a a a a a o! a a a a □ a a a a □ a D a a a o a a a o o Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit. 15.000.000.— popolnoma vplačana. Eskomptira trgovske menice. Daje predujme na blago, vrednostne papirje. Jamfti italijanske kredite v Jugoslaviji in Jngoslovenske kredite v Italiji ter eskomptira tozadevne akcepte. Otvttlft akreditiv* za nakup blaga, inkasira menice in račune. Kupuje in prodaja dinaije in druge valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije, v Urah Ia Dinarjih ur Jih obrestuje najbolj* po dogovoru. — Sprejema mm vtoia* knJUUcu ter JIH obrestuje po 4«/» netto. oopooooononngoonapDaaanDoaapnaaaaDDODaa