r eto LXXI. št. 44 LJubljana, četrtek 24* februarja 1938 Cena Din 1.— iznaja vsak dan popoldne, izvzemfc nedelje ln praznike — Inaerati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji lnseratl petit vrsta Din 4__. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej — >Slovensid Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12-—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. CREDNISTVO EN UFBAV* 1STVO LJUBLJANA, Knafl jeva ulica itev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 81-36 Podružnice: MARIBOR, Strossxnayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 69; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvora 101. Postna hranilnica v Ljubljani st, 10.351 Po zaupnici Chamberlainu: V Rimu in Berlinu so zelo zadovoljni Rim, _4 feb. br V italijanskih političnih kr)g h je zavladalo nad preokretom v Angliji sino zadovoljstvo. Listi z največjim poudarkom objavljajo Chamberlamove izjave proti Društvu narodov proti politiki kolektivne varnosti in njegovo zavzemanje za sporazum z Italijo in Nemčijo. V tem vidijo popoln prelom z dosedanjo angleško zunanjo politiko, ki jo je predstavljal Eden in računajo s tem. da se bodo /natno ohla-odnosa ji med Francijo m Anglijo. V ostalem si mnogo obetajo od skoraj^nrh pojia'j- k: <■€ bodo pričela najbrže že prihodnji teden v Rimu. V vsem tem vidijo zmago italijanske diplomac:je in upajo, d.? s ho sedaj Italija zagotovila popolno enakopravnost z Anglijo na Sredozemskem morju in na B)*žnjem vzhodu BIKI IV il. febr. br. Nemik: tisk je z veliko pozornostjo spremljal zunanjepoli-: r.o debato v angleški spodnji zbornici :r. 5€daj obširno komentira njen izid. Zaupnico Chamberlainu tolmačijo nemški listi kot temeljito spremembo angleške zunanjepolitične orientacije in jasno odpoved dosedanji politiki kolektivne varnosti. »Deutsche Allgemeine Zeitung* slavi Cham berlaina kot neustrašnega moža, ki ve. kaj noče. Chamberlain noče voditi več politike stalnega zanikanja in stalnih protestov. Pravi pomen londonskih dogodkov pa je v tem, ia hoče Chamberlain aktivizirati angleško zun. politiko. Nas ne bo prese-netilo, piše list. če bodo tudi Francozi nekega dne spoznali, da prinaša tudi njim politika Chamberlaina večje korist:, kakor pa politika Edna. za katero sedaj žalujejo. ^Berliner Tageb att* in »Borsenzeitung« označujeta debato v spodnji zbornici za ognjeni krst Chamberlaina. ki si je s tem pridobil ne samo zaupanje angleške, nego tudi mednarodne javnosti. De Nachtaus-saber posebno poudarja, da je Chamberlain se ".aj pojasnil vremu svetu, da smatra kolektivno varno*' za norost. List se bavi tudi s Chamberlainovo željo po tesnejšem sodelovanju štirih velesil in naglasa, da je to -emoeoT-e vse tako dolgo, dokler je ena izmed niih «Francija) s pogodbami vezana z boljševizmom. V splošnem pa so nemški *:>* - • rr:-. ~-rrr. d-eodkov v Angliji in pričakujejo, da se bo Anglija sedaj sporazumela z Italijo in Nemčijo ter tako r ' tudi Francijo, da spremeni svoje stališče. Ko bo to zgod lo. bo brez ovir - -. ih velesil, ki bo zamen;al Društvo narodov in ki bo v* bodoče odločal o usodi Evrope Odmev v Franciji P*irii. 24. U It. o. kijuh Chamberlainovi i. da ostane angleško-francosko prijateljstvo še nada'j r neokrnjeno m da se bodo odno^aji ned obema državama tudi v bodoče norr*alno razvijali, se op^ž^jo v nrancoskih psniarr^ntarnih krogih prav oči-velike skrbi. Pravijo, da bo treba sedaj francosko politiko prilagoditi novim Chamberlain« »v im mednarodno-političnim naerem Vprašan ic pakta štirih velesil je :pet v o-iprc-lju. Bivši ministrski predsednik Flandin jr vp.-ičo članov parlamenta iz-. novinarjem, da se lahko Chautempso-• a politika smatra za likvx2irano tako na rinancnem. socialnem, kaker rudi na zuna-riepV - . - r'd- . ■ : h N:i,a*ra:o dobro poučeni krogi, da je Flandm mož bodočnosti. V francoski javnosti s t« se po-jjaatt dve struje. Prvs zahteva, da bi francoska vlada tudi po Edenovem odstopu nadaljevala njegovo mednarodno politiko, draga pa zahteva, naj se francoska vlada priključi Chamberla:no%nm prizadevanjem. Pariški politični krogi ne prikrivajo, da pome *avka angleškega zunanjega ministra Edena precejšen udarec za Francijo, ker je bil izmed vseh anpital na tem mestu le za Jobo angle«ko-italiianskih podajanj, ker ni v skladu 7 anslriko tradicije, da bi po-ii zunanjega ministra zii\/cmal član zbornice. To me = tn pripada članu ->dnie zbornice. Knt na ^dstopiv--ir^avnega podtajnika ? r.: -. osa mi-' *va Crambornp. ki bi moral v pri- • da prevzame Halifax zunanje mini-4* o. ra«topati zunanjega mtnis*ra v Mlnjl zbornici, ?e nnvaia podtajnik de-•pr-rza ministrstva B-iM'ler Buttler je še-le 35 let in je na glasu ko* eden r. a j sposobnejših zastopnikov mlajše kon-ativne generac je. Pred imenovanjem ^a podtajnika delovnega ministrstva je bil pod Hoareiem tajnik ministrstva za Indijo. Razen tega prihajata kot naslednika Cram ho m a \ ~ štev še državni podtainik gobarskega ministrstva Walace :*aj- • * -iega ministrstva Lloyd Sporočilo Franciji o pričetku pogajanj London. 24. febr. br. Lord Halifav. ki r zadamo poverjeno vodstvo zuma-1 minisrtrstva je danes .ipre.Vi f ran- il oskega poslanika Corbina in mu sporočil, da se bodo v najkrajšem času pričela pog/ajanja za ureditev vseh sporov med Ang-l jo in Italijo. Na željo italijanske vlade bodo podajanja v Rimu. Italijanski zunanji minister Ciano je danes sprejel angleškega poslanika Per-tha. s katerim je imel nad dve uri dolg razgovor. Takoj po tem sestanku je an-gle&ki poslanik z letalom odpotoval v London po podrobna navodila za skorašnja pogajanja. Angleško posojilo Italiji London, 24. febr. o. Po še nepotrjenih vesteh je ital janska delegacija, ki se mudi v Londonu, dosegla pri neki trgovski skupini posojilo 5 do 10 milijonov funtov šterlingov, ki ga bo dobila Italija v obliki trgovskih kreditov za nakirp večjih količin blaga v Angliji in za zaščito angleških izvoznikov pred morebitnimi izgubami v Italiji. Predmet pogajanj z Italijo London. 24. febr. o. »Daily Telegraph« poroča, da bo predmet italijansko- angleških pogajanj, ki se bodo pričela že prihodnje dni, naslednjih šest točk: 1. Spomenica, ki jo je Grandi preteklo nedeljo predložil Chamberlainu in v kateri Je italijanska vlada izrazila željo, da bi se pogajanja čim prej pričela. 2. Italijansko stališče glede Chamber-lainovega vprašanja, ali Italija sprejme angleško formulo glede umika tujih prostovoljcev iz Španije, 3. Rezultati sedanje zunanjepolitične debate v spodnji zbornici. 4. Priznanje italijanske suverenostj v Abesiniji. 5. Sodelovanje obeh držav v Sredozemlju, da bi bilo mogoče omejiti oboroževanje v tem področju, 6- Poslednji dogodki v Avstriji. Laburisti zahtevajo volitve LONDON, 24. febr. br. Delavska stranka je objavila snoči proglas, v katerem zelo ostro napada Chamberlaina in Italijo ter zahteva takojšnji razpust parlamenta in "azpis novih volitev. Proglas naglasa, da je vlada prelomila svojo obljubo, da bo vedno smatrala Društvo narodov za glavni -*eber svoje zunanje politike. Politika, ki o vodi Chamberlain, je v največjem nasprotju z dosedanjo angleško politiko. Zato je dolžnost vlade, da da volilcem priliko, da novo zunanjo politiko odobre ali pa odklonijo. Kriza zunanjih ministrov Za Edenom grozita sedaj z ostavko tudi Delbos in Spaak PARIZ, 24. febr. br. Izgleda, da je odstop angleškega zunanjega ministra Edna izzval nekako splošno krize zunanjih ministrov. Včeraj so se v francoskih parlamentarnih krogih razširile vesti, da ie tudi francoski zunanji minister Delbo> ponudil svojo ostavko, ker smatra. da pomeni Chamber'ainova politika popo!n preokret ter polom politike, k: jo je vodil Delbos v najtesnejšem sodelovanju z Ednom. Chau-temps pa je ostavko Delbosa zaenkrat odklonil, ker hoče počakati, kakšne bodo stvarne posledce angleške preorientacije za francosko zunanjo politiko. BRVSELJ. 24. febr. br. Na sinočnji seji predsedstva belgijske delavske stranke je prišlo do zelo razburMive debate o belgijski zunanji politiki. Posamezni govorn ki so hudo kritizirali politiko zunanjega mi- 1 nistra Spaaka in zahtevali, da socialisti izstopijo iz vlade, ker te politike ne morejo odobravati. Spaak je v svojem govoru n? glasil, da sloni njegova politika na načelih Društva narodov, da pa se je Društvo narodov izkazalo kot ustanova, ki je popoln orna brez moči. Danes hočejo Belgijo zavesti v politiko solidarnosti z demokratičnimi državami proti fašističnim državam. Tako politiko pa za svojo osebo odklanjam, ker vodi do snovanja sovražnih blokov, ki bi slej ali prej dovedli do vojne. V taki vojni pa zmagovalec ne bi bil socializem. Ce se stranka z njegovim stališčem ne strinja, potem raje odstopi. Razprava pa je bila nato odgođena in do odločitve še ni prišlo. Verjetno pa je, da bo tudi v belgijskem zunanjem ministrstvu prišlo v kratkem do spremembe. Strahovita eksplozija v Mehiki Dva vagona dinamita zletela v zrak MEXICO. 24. febr. br. V rudarskem revirju Maguari je pr.šlo sinoči do strahovite eksplozije. Iz neznanega vzroka je eksplodiralo več vagonov plina in dva va-sona dinamita. Eksplozija je bila tako silna, da se je do tal porušilo 60 hiš. ki so b le oddaljene do 10 km. V ooklici 25 km ni ostala cela nit ene šipa Eksplozija je nastala v večernih urah. ko so se ljudje odpravljali k počitku, ter je izzvala silno paniko. Sprva so mislili, da je nastal potres. Vse je bežalo iz h:š. Po eksploziji je nastal ogromen požar, ki se je naglo širil, ker je primanjkovalo vode. Pri eksploziji so bile po dosedanMh ugotovitvah trije rudarji ubiti, 18 pa smrtno nevarno ranjenih. Zaradi eksplozije se je porušil tudi rov, v katerem je bilo okrog 100 rudarjev. Reševalna dela, ki so se takoj pričela, so imela uspeh in so vseh sto rešili, ker se je zasul samo začetek rova Kako ie prišle do eksplozije, še ni ugotovljeno, mislijo pa. da je nesreča posledica pomanjkljivih varnostnih ukrepov. posebno zamerili, ker ni mogel preprečiti ropanja v Nankingu in Hangčovu. Razen tega se mu tudi ni posrečilo sestaviti samostojne kitajske vlade v srednji Kitajski. Boji ob Rumeni reki Peking, 24. febr. AA. Japonska vojska je vkorakala v mesto Hajklngfu, ki je 10 km severno od Rumene reke in vzhodno od železniške proge Peking—Hankov. Kitajska vojska se zbira pri Nangsijenu v bližini Lojanga. da bi preprečila prehod japonskih čet čez Rumeno reko. Nemška pogajanja z Vatikanom Pariz, 24. febr. o. V Pari/u so se danes razširile vesti, da bo nemški poslanik Pa-pen v kratkem s posebno misijo poslatn v Rim. Pogajal naj bi se z zastopniki Vatikana za sprememlK) konkordata. V Berlinu upajo, da bo Papenu uspelo uresničiti namene nemške vlade. Ce bi Vatikan odklonil revizijo nemškega konkordata, bo neni^ka vlada konkordat enostavno odpovedala. • Kitajski letalski napad na japonskem ozemlja Japonci so včeraj prvič na lastni koii čutili ie vojne Tokio. 24. feb br. Prvič se je v teku ja-ponsko-kitajske vojne včeraj zgodilo, da aa se kitajska letala pojavila nad japon- :m ozemljem in prikazala rudi japonskemu prebivalstvu vse grozote in lepote moderne vojne. Včeraj okrog poldneva se je pojavilo sedem kitajskih bombnikov nad Formo70. Bombardirali so glavno mesto tega otoka Tajhoku. tamošnje letališč in vojno luko. Formoza je glavno opo-" i' c Japoncev za vojne operacije na Ki-*aj<*kem Zato ;e to rudi naibob občuti:?va "i*>n~«V:b stritev Čeravno v> se *aVoi dvignila Številna larvmska letala, da b: Kitajce prenodda. 90 kitajski letalci vr : na me<5to 20 težkih bomb. ki so povzročile strahovito razdejanje. Nastali so ogromni požari in so bili celi okraji mesta v plamenih. Med prebivalstvom je zavladala nepopisna panika. Kitajski letalci so nato bombardirali šc letališče, kjer so razdejali vse naprave in uničili tudi 40 japonskih letal, ki so bila pripravljena za polet na Kitajsko. Po dosedanjih poročilih iz japon- t «ke*a rtea >• bilo v Tajhoka 100 ljodi wbi- 1 tih, več sto pa ranjenih. Materialna škoda je zelo velika. Japonci niso računali s tako smelostjo kitajskih letalcev. Napad je po vsej Japonski izzval velik strah, da bi sedaj Kitajci, za katere je znano, da so v zadnjem času dobili veliko število modernih letal, uprizorili splošen letalski napad na Japonsko, kar bi moglo izzvati pravo katastrofo. Vojaške oblasti so sedaj izdale stroge varnostne ukrepe m so zlasti po- j množili protiletalsko topništvo na japon-skem otočju. General Macui odpoklican v Tokio Šungha}, 24. febr. AA. Po vesteh, ki se niso uradno potrjene, je pene ral Macui izročil poveljstvo v Šarujhaju g» bil bolj smsrstv V TUdJa ao S španskih bojišč Barcelona, 24. febr. br. Z madridske fronte poročajo, da so se danes razvili v odseku Pardo hudi boji. Francovci so s ponovnimi napadi skušali zopet zavzeti včeraj izgubljene postojanke, kar pa se jim ni posrečilo. Vsi njihovi napadi so bili odbiti, republikansko topništvo pa je hudo obstreljevalo njihove postojanke, tako da so imeli hude izgube. Na jugovzhodni madridski fronti so vladne čete na včeraj zavzetem ozemlju zgradile močno utrjene postojanke. Salamanca, 23. febr. AA. Vrhovno poveljstvo objavlja: Ponoči smo popolnoma zlomili odpor sovražnika in vkorakali zjutraj v Teme!. Rešili smo nad 3000 zaprtih meščanov. Sedaj prodiramo proti jugu in smo zavzeli El Castelo in razne važne okoliške točke. V tem odseku je obležalo nad 2000 miličnikov. Zaplenili smo ogromne količine orožja. Ccte, ki so zavzele Teruel, so prodrle že 5 km južno od mesta in sedaj že nadzirajo cesto, ki vodi v Valencijo. Obisk belgijskega kralja v Rimu Bruselj. 24. febr. AA. Iz dobro poučenih krocov se je zvedelo, da bo belgijski kralj Leopold III. obiskal prihodnjii mesec Rim. Takoj po tem o*»i*ku bo Belgija priznala italijanski imperij in imenovala evojefra poslanika na dvoru kralja in cesarja Viktorja Emanuela. Obisk romunskega kralja v Angliji Budimpešta, 24. febr. \v. Kakor javljajo listi iz Bukarešte, bo rumunski kralj Ka-rol. ki ga je angleški kralj povabil na obisk v London, prispel v angleško prestolnico 22. marca, kjer bo ostal tri dni. Z njim bo poftDval tudi zunanji minister Tatarescu. PoCU t c ni olfotftil Med zagrebško klerikalno »Hrvatsko stražo« in splitskim dne\'nikom »Nox*o doba«, ki pa oba — eden bolj. drugi manj iskreno — podpirata dr. Mačkov tako zvani hrvatski narodni pokret, je v zadnjem času v teku ostra polemika. Te dni je splitski list objavil dolg polemičen članek proti »Hr\'atski straži«, v katerem čitamo med drugim: »Xobeden drugi hrvatski list ne nastopa napram škofom tako brezobzirno in s tako malo spoštovanja, k ukor je v zadnjem času nastopala »Hrvatska straža«. A to svojo trditev smo tudi dokazali, ker smo citirali njen članek iz številke z dne 24. preteklega meseca, v katerem je na zelo zajedljiv in zelo žaljiv način pisala o sarajevskem nadškofu dr. Šariču. Podčrtali smo, da je »Hrvatska straža« sama svoje razmerje napram škofom v javnosti formulirala s temi-le besedami: »Trudili smo se braniti interese škofov brez razlike. Razume se, da s m o tudi pri tem računali s t e m. k o l i k o nas kdo podpira, odnosno koliko nas kdo p o d k o p u j e.« To stališče ie vseskozi koristoljubno in nedostojno za odnošaje med ki toliškim časopisom in škofom! Mi smo ugotovili, da je »Hrvatska straža« še, ko ie nadškof dr. Bauer ležal na mrtvaškem odru, pisala o njem žaljivo: »V dr. Bauerje-vem političnem ži\-ljenju je bito mnogo pe-ripetij, je bilo mnogo raznih taktik, ki jih ni bilo mogoče odobravati in ki niso mogle prenesti kritike, ali on je vedno ostal pošten, vedno čestit.« Na vse /o, kar smo konkretnega navedli iz pisanja same »Hrvatske straže«, pa ona molči kakor okame-nela, brez moči, da bi na to odgovorila, ker vse to dejansko dokazuje našo konstatacijo, da nobeden hrvatski list ne nastopa napram škofom tako brezobzirno in s tako malo spotit ovan j a. kakor nastopa klerikalna »Hrvatska straža, seveda takrat, kadar ji stališče kakega škofa ni po godu in okusu.' Hrvatski furtim asi za fašizem V znani protižidovski »Mladi Hrvatski« je njen urednik kaplan dr. \'ladimir Cicak objavil članek, v katerem izvaja: »Iz splošnega kaosa na vseh poljih narodnega življenja se skuša Mussolini prebiti s pomočjo sistema, znanega dimes po svetu pod imenom fašizem. Po slični poti hodi tudi Adolf Hitler. Za to dvojico narodnih voditeljev stopa na Portugalskem Salazar. v Avstriji Schušchnigg. na Grškem Metak-sas. Gotovo je, da bodo za temi poedinci, ki so vse svoje sile postavili v službo svojemu narodu, prišli še drugi pri drugih narodih. Vsi ti narodni sinovi, in naj se imenujejo diktatorji ali vodje ali ministrski predsedniki, vsi ti stoje na stališču, da se morajo njihovi narodi rešiti iz kaosat v katerem se nahajajo, in da se bodo rešili samo tako. ako se združijo vsi narodni slo-jij vsi razredi in vsi stanovi v eno skupnost, četudi samo začasno, in ako v tej zajednici z združenimi silami in pod geslom »eden za vse in vsi za enega« i zvleče jo narodni voz iz blata, v katero se je poveznil, na pot. ki vodi v lepšo bodočnost. Vsi ti diktatorji, vodje in ministrski predsedniki uvidevaio potrebo, da se izločijo politične stranke... in sicer zato, ker je v nevarnosti narodna skupnost, a rešiti /o, v* to je poklican ves narod ne glede na posamezne politične stranke.« — Radovedni smo, kaj poreče k temu članku dr. Maček, ki tako odločno poudarja pri vsaki priliki svoj demokratizem. saj pisec članka dr. Cicak vedno in vedno zatrjuje, da je zvest pristaš dr. Mačka in da vdano 9tu§? — hrvatskemu narodnemu pokretu. Priprave za volitve v skupščino Srbski in hrvatski listi ptSejo, da ima vlada že izdelan zakonski načrt o spremembi volilnega reda za volitve narodnih poslancev. Ko bo sprejet v narodni skupščini in v senatu drža\mi proračun, bo vlada takoj predložila parlamentu ta svoj načrt v razpravo. Podrobnosti o tem načrtu še niso znane, eno pa je baje gotovo, da v njem še niso predvidene tajne volitve. Po izglasovanju tega zakona bo baje narodna skupščina razpuščena, nove volitve v narodno skupščino pa bi se naj vr&fe jeseni. Poroka albanskega kralja odgođena Tirana, 24. feb. br. Uradno objavljajo, da je poroka albanskega kralja Zogua z madžarsko grofico Geraldino Apponvi odgođena do konca maja, ker papež ie ni dal svojega pristanka na sklenitev tega versko mešanega zakona. Curih, 24. februarja. Beograd 10, Pariz 14.04, London 21.5925. New York 490.31, Bruselj 7306. Milan 1K.695, Amsterdam 240.80, Berlin 174.10, Ihmaj 72J50, Pse«* 1M4, TaraaTa 8Uft, T\ilnii^a ftstt »gLOVEKffin HARODc, Četrtek, 24. februarja 193S. Stev 44 PREDSTAVE ob 16., lftU* ta 21.15 uri Usodno sorodstvo V glavam vlogah priljubljena kralja smeha STAN LAUaEL ta OLTVER HASDT KINO UNION, tet 22-21 ! Senzacija! Kot dodatek Vam pokažemo prvi plastični film Vee osebe izstopijo kakor živi ljudje is filmskega platna, kar bo Izzvalo pravcato burjo smeha I Smotrno in uspešno delo kinologov Je imel Jugoslovenski kinološki zbor exXIIL občni l«Jubl *vxa. 24 februarja Snoči Je odbor Jugoskissjsanssjpi kino'o-Skega savena (JKSi polotil račune o svojem dete v preteklem poak>\xern letu na svujeui iS. rednem občnem zboru, k: *e otvori predsednik dr. Fran i ev.e^e Zborovale* so soglasno spraja i bm naj se po?Ije vlanoetna in pozdravna brao javka nj. Ve:, kraincl Mariji in p- 3-eedntku vlade dr. Sto'edtoovt^u. JKS Je pod vtaoteim pokrovite!/tvom Nj Vis jera-jjevča Andrela, Predsednik le v svojem poročih: po»*da-rfL da smisel za kinologijo v nali I nate od leta do leta. Z "Lnioljano. ki je dala pobudo za ktnoiorko de o to organi* zaci Jo »oojetuje DKBSBSS BStJsastJsv paov v Zagrebu ki K nc'oAki klub v Beog-racm Zagrebako dmitvo je poslalo na o ebor svojega zastopnika g. Iva Soo la, bec^ra/sko društvo pa Je poslalo pozdre->č :^ ■ - ter ie Spsavitni prihod svo- jega delegata ing. Stams- v maha bodo ustanovljena ksaolocka Irnfitva • Bara evu. Som boru in S k op: ju. V s* članice JKS se na svojem področju p riza-le ao pog-Iobitf smisel za kinologijo v na:š:rVfc plasteh. V taos pogledu je dosege! lent ?3Spefce Kiufc ; - . brakjv v Ljubljani V JKS. k! je flanica M^.arodn^ klaa» Io»e zveze T Brusih fFTC). so org~r. r-rane eaa^eai aSaassSsa adu-ce. Društvo !Jub tei je-. pt'čarV-. 2 206 A'ani Ju^lo-*UMM kmb Ifub tV;*v športnih psov § 157 ^am, Jugr.": v :: . ^ jazbečarjev in t«1 =r"ev s tu ciani. Jugoslovenski klub • :v:*e!-ev brsAov z SO člani, r>m5tvo bra-.<**-'.«rbečarjev s «g člani. Društvo pri'i-t€'- = -.■ -i*ov v Zagrebu ? i7>, clanJ m prj. nasc*k- klub v r>^£T? :n č\m\ skupaj 3edem Jc:rK>?<->#k;n društev z 854 člani. Li^rr =0 poročile o dehi zveze v L 1<*37 ie proč:tal generali ta mik g. Teodor Dre-ašg- JKS je v zvezi ta dopisovan+u z vsemi organ-zacilrjni kj so vCi -ne v FTC. teh Je pa 25 Izčrpno f€ bilo poročilo o -re-tnarodnem kinološkem kongre--o. ki je bil v frSJfa lan: v Pariza, in o P—- sk* fpecfei Mednarodne k'noloSke zveze dne 22 ju*ja v Partzj Prihodnji or**r.i zrvr FIC bo i?.. Ijj 20. maja letos n"a ^Javna sirupi i rta v !. 1943 bi se moe i i: HU v J«j - ^tave v Parizu > b>ia tudi UI svetovna scMava p^m-. pttl sjoaruvlteijatvnsj FIC je blc lani 37 mednarodnih razstav ta 49 tekem psov .'V: p doseglo psov, naslov med- i narodnega prvaka r storitvi (<1eJu) na sa-rno - i Glede *i^o*oakeR* dela pri nas j© bil a^JbcrtJ «gr-'tn KlT:b yna.te" je v ptiča rjev k: ;e priredil 6 tfkem, smote in uporab-nostne tekme pa so r-.: • • ss DruStvo kSiMS>JajtjsjBBf a\ K^h ':,-b.tei-.'v bra- kov. Prnttvo Ljas*eijrv psrA- • Zagrebu in Knolosk: klub v Beogracu Lar^ H ?e prvič pr: na« pri?eiile uporabnostne tekme po :n<^*narodn b pra .-lih Lr v Beogra-* Je biLa pr»a ?ka prireditev po prav inapj jks. Lani V nv^ potrdila 211 rodovnikov dcp>; potrjenih 915. Psani je bilo na novo prljavljenifc 9, tako da jtfc je z-la_- skupaj 100 V na*i držav: Lan ni bilo razstav, pač pa so posamezni člani dosegli na mednarodnih razstavah v Inozemstvu prav lepe uspehe. Nag znani kinolog Anton Schu-ster je bii pohabljen na mednarodno razstavo psov v Gradcu kot sodnik. Uspešno je b:lo delo Kluba kinologov v Beogradu, kateremu so naJi kinolog- pomaga!! pri organ izac-ji smotre. V Beogradu je bilo vpiaanit 60 psov v jugosloverjtko rodon-no knjigo. Ustanovljeno je kiroloako društvo v 5 o m boru orožni.«ka podoficirska *oia v ~>5---.-;a postale 3a gojtev fa dzesuro vo>a*kih psov v N'*u in k~>njeni-S! n>iovne knjige g Oskar Kosler Je poročal, da je v knjigi po vseb. mednarodnih pravilih pravilno vp:sanih 17*5 psov iu s^er 386 športnih p«ov. 566 pti-v 24S jamarjav* 274 brakoa-. 219 bra-kov-lazb^arjev in 2 barvarja. K tem je treba pašteti se «0 psov, ld so bm v sad-nvern času prijavljeni. G-'."^;ar g. R^stan je poročal, da se inventar z^.*eze v L 1937 m spremeni. B'a-n:k g. Ivan Zupan j€ rx)ročal. da je ;rne*a blagajna 14.191 din prometa V novem proračunu je ravno toliko rednih iz-ov in dohodkov Računskf presrlednk proi Stane Premelč je Izjavil, da so bilo ce n ra*-;.r: v vzorcem redu in te predlagaj razresnioo s pohvalo neumornemu tajniku. Predlog je bil sogLasno sprejet. Z vzklikom je bik) nato izvoljeno dosedanje načelstvo. Predsednik Je dr Ivan Lov renčič podpredseimk g Franc Ur-baoc tajnik Teodor D-enig bla^ntnik g. Ivan Zupan, gospodar g Ivan Rostaa, vodja rodovne knjige g Oskar Kosler. pre-gledovalca računov pa prof. ;«g Stane Premelč in Anton Schuster. Predsednik tn ostali člani načelstva so se zahvalili za pcro\Tio izr. Ittev Tople pozdrave In za- I o je izrekel upravi zagrebški delegat g Ivo So boi Pcudarll le. da je moralna dolžnost oblasti da podpre pomembno delo k nologov v državi. Glede članarine so ^bMovalc; skleni!! da ostane kakor do-1000 din letno za vsako edinico Sprejet je bil predlog g. Srhustena. da se založi tiskana rodovna in vzrejna knjiga m predlog Društva ljubiteljev ptičarjev. naj se vodi upcraUnostns knj ga za lovske ps; G. Schuster je predlaga: tudi spopoinitev vzrejnega reg-.stra. Klub kinologov v Beogradu pa je predlagal, naj rodovno knjigo za poanterje ki jih je največ v Beogradu vodi kinološka edin!ca v Beogradu. Oba - :loga sta b:la sp~ejeta Spomladi ho zveza pr redila razstavo psov na velesej-mu v Ljubljani pod predsedstvom g Franca Urban ca. Jeseni pa na velesejtnu smotro psov Na meanp'-ocrii razstav: psov na naju v maju boeta zvezo zastopala tajnik Drenig tn rodprevdsednik Urbane. Dve žrtvi krvavega maščevanja Pri Sv. Bolfenku sta bila za vratno umorjena stavbni tehnik St.inc Delničar in njegova prijateljica Milka Gorapova je pri dvojnem umoru rasen Bevardija in njega sodeloval se neki tretji moški, čigar imena prvotno ni hotel izdati. Po daljšem oklevanju fe končno le izdal ime doričnega moikega ki »edi Se od ponedehks v tukajšnjih policijskih zaporth. Je to 42 letni delavec Blai Sega iz Zgornjega Rad van ja. stanujoč v bHžinj Bevard^evejja doma. Sego »o namreč aretirali v ponedeljek, ker i« na sobotni razpravi 10 t m. grozil pokojnemu Do!n??arfu. da rmi Vxj Je da' poltene lekcijo. Tudi je bil Sega clsvni med delavci, ki je forsira! tožbe proti stavbni tvrdki Tonnies slede '-kj^kodnjnskih /ahrev Po trpovedbl Sajtegla snoČ-» ie bil ravno Se^a t;sri. ki je n'ega in Bevardna nahuj-sksi da bi umoHls Do!H 5« r:a, ćei. da »e krivo pri5a1 nakar sta fudi 0*4 Drista'a. O z!očinu je Sajteg! novedal nas'e-lnje podrobnosti: Nieea in Beva--f-*a ie *5e2a čakal pri bivši kadetnici, sedaj vojašnici kralja Petra. Vw tr^je sc &li nato prori Gornjemu Radvaniu Tam je Sel Bevard; domov in prinesel sekro R^vno tako tudi j Sega. k? statue v bHž;m Bevardiia Skupno »o se nato oodal: v Hr-fccvo qos*ilno m čakah kda- se bo ooiavi! Dolnićar Kma 'u nato ie res pniel Dolmćar z Coruoovo v gostilno Ko se ie s spremljevalk" naVra-nil iz j?n<*tT'ne. §o mu vs. tnje sled 't do b!iž?ne Sv. Bolfenka, kjer so ju dohi*eli Viaiprvo je pokojnega Oolm^aria kakor nravi 5ajtegel. napadel Bevard' s seA:;ro Dol^r^ar se ie po udaren na g!av; »o-udM. dočm je Gorupovs zbt ^ ia ^ega ^ tekel za njo in pobil tudi mo s sekiro na t!a naVar ie Bevardi pr-z?dejat ženski, ki ie ležala na tleh. več udarcev s sekiro 3ai* eeel ssm je bil na st*aži. Ko sta ob'eJi'a Dolniiar in snrem^ievatka so iu zavlekli na mesto. k-er sta bT!a na'dena Nato so pretaknili oba nahrbtn.ka lestvsne so na licu mesta po'edli, vse osta'e predmet smučarsko opravo, pižamo itd pa so oo*?a čili v njen nahrbtnik $eaa je nat^ obema scrul 5ev!je ter j'h tudi «pravii v nahrbtnik. Nato je nregovaria' >aitegTa in Bcvar-di;a, nai trupli popo'roma slečeta OSa sta se že spravila na delo a sta zaslišala neke korake, nakar 9u zbežali. Izpovedbe ^ajtegla bi se v glavnem strinjale z dosedanjo preiskavo Da so po krvavem zločinu res iedli. dokazuje nahrbt nik. ki so Sa na'li okoli 200 korakov proč od trupel Vse ostale predmete so nato spravili na skritem mestu. Bevardi. ki ie bil ranjen na nosi. rano mu ie prizade;a1 v samoobrambi Dolnicar. se je po vrnitvi domov posluZeva' smučarskih nalic pokoi-nega Dolnicarja. Smuči obeh žrtev in nahrbtnik z ostalimi predmeti so zločinci zakopali v svinjskem h'evu pri Bevardiju r>od podom Davi ob 4. sc je podala na Bevardijev dom v Gornjem Rad van iu 72 komiara. kjer so res našli omenjene pred me'« zakopane. Osumljenega Sego so danes na policiji zasliševali in ga soočili najprvo s Sajte tjlom. vendar na je vztrajal pn prvotnem zagovoru, da pn umoru ni sodeloval Priznal pa je, da je bil s Sajteglom io Bevar dijem skupaj a ni ie» z njima k Sv Bolfenku Zašel pa je pn tem v takšna protislovja, da je oblast prepričana, da ie vse resnično, kar je izpovedal Sajtegel. Maribor. 23. februarja Ves Manbcr je se veuno p- Jom strašnega z:'Čina, ki je zahteval dva mladi atvljenji. Za vratna rr. . ".. -".a vče-raj prizziala svoj ziočin, sta umerila stavbnega tehmka Staneta Doln carja in njegovo prijateljico Milko Gorupovo iz ma-žče^anja. V nede'.jo popoldne je sporočil Ludvik detiaa oskrbaik od Sv. Boifenka. da je našel njegov hlapec v gozdu pr; Sv. Bolfenku mrtvega moškega in žensko. Stu-dejiiki orožniki so začtli takoj raziskovati dvojni umor In po sledovih v snegu so ug o Lov Ji, da je bilo pri zloč.nu udeleženih već ljudi. Kazalo je. da se je na kraju zločina bil boj na življenje m smrt. Zločine; so odvlekli obe trupli, ki sta bil: strasno razmesarjen., okrog 30 m od poti Zdravniška preiskava je ugotovila, da sta bila r>olnicar in Go rupo v a pobita s sekiro. Dolnicar je dobil 12 udarcev s sekiro skupno a urezi. Goru po va je pa dobila 24 ran. Morilca sta očitno povsem pobesnela, ko sta ma^mttM svoji žrtvi. Zločinca sta bila kmalu odkrita. Posebno zanimiva je. da se je morilec Ivan Bevardi sam Javi! na polic jski stražon kjer je pa pripovedoval čudno zgodbo Bevardi je star tele 20 let. po poklicu je pleskarski pomočnik. Pripovedoval je. da sta ga v nedelo zvečer pri Sv Bolfenku napadla dva mlajša moška. Eden izmed njiju ga je poprosil za %*ž:eakce. Ko jih je dobil, je pristopil k Bevardju ter ga nenadno sunil z nožem v nogo. Bevardi se je prestrašil ter zbežal. Na policiji so opazili, da je curljala Bevardiju krt iz čevljev Prepeljal- sc ga v bolnico kjer so ga zaslišal: študentki orožniki Pri zaslišanju se je Bevardi zapletal v protislovja in croznik* so ugotovili đa ma Bevardi lese. kakrtoe so naII pri obdukcij: za nohti Goru po ve Bevardi je tedaj brez oklevanja nrtmal da je sodeloval pii umora, a dejal je, da je Do mlin Gorupovo umom njegov tovar* 1, prav tako 20-letm delavec Ivan ftajtegelj. PriznaJ je tudi. da je bila sekira, morilno orodje, njegova. Včeraj dopoldne sta bila Bevardi in Saj-tegelj soočena na policiji In sajtegelj je priznal zločin. Izpovedal je da sta z Be-vardijem sklenila že pri sodni razprav., ko je Dolničar nastopil kot priča proti delavcem ki so tožili podjetje zaradi odpusta iz službe, da bosta umorila Dolničarja. Vedela sta. da Dolnicar zahaja ob sobotah na izlete v okolico. Zadnjo soboto sta ga zasledovala. Bevardi se je oborož 1 a sekiro, nakar sta odšla s Sajtegljem na prežo. Pri napadu se je Dolnicar krepko otepal morilcev ter se branil z nožem. Bevardija je sunil dvakrat. Končno sta ga pa morilca potrla na tla. Gorupove v začetku nista nameravala umoriti, pozneje sta se pa zbala, da bi ju ne prepoznala ter sta napadla se njo Obema žrtvama sta pobrala denar, nahrbtnika in smuči, zato so v začetku domnevali, da gre za roparski umor. M ^a Gorupova je bila doma iz Sežane. Pr^i 6 leti je nastopila magistratno službo v Maribora. Stane DohVČar se 1e rodil 1 1^2 v Kamni eortcl pri Dolnlcah v Sent-v;«ki nkoT'c; Njegov oče je stavbni vo^ia pr! tv-^Vri D«kič Stane je n»stop'l stnfbo pri Tonn!e*u 1 rs^n^e čase 1e oa bfl stavbni v^d-Sa v Mar'Vnj ©rt stsvbnfh delih t*kst'!ne tovarne Doctor A *rne;. Še enega so prijeli Maribor. 24 febma-'a Zdi sc da ^e sedai «rorov»ti -jmor ▼ Sv Bo'*enku pr Mar-boru pov»ern ra/*a<*nien Da^es so se vr^i1« ns pohciii zakliu'na is ^evjnjt in fe bila pred oo'ic;i«kim 00 «opjem ves čas zbrana velika množica lju- di S-k>cn}e zasiilevanie v *uka'sri'h policit-skih zaporib je prtnealo popolno raztatnie- j nje zločina, Sajte^e! ,c namreč priznal. Cm I Vlom Reteče. 23. februarja Trgovec Demšar od Kopačeve tvrdke sveč iz Ljubljane In njegov prijatelj, vpo-kojeni učitelj g. Vinko Gregorič sta prišla v nedeljo na Godesič. Hotela sta v Dem-Sarjevo vilo, prijazno weekend stavbo blizu vasi. Izletnika pa se nista bila v hiši. ko ju je opozoril železniški čuvaj Vrbinc. da se mu dozdeva, da pn hiši nekaj ni v redu Mož je imel prav kajti ko sta stopila Ljubljančana v vilo sta takoj opazila, da je bilo vlomljeno v njo. Kar je b lo količkaj vrednega — vse je izginilo. Demšarju so ukradli vlomilci precej vina v steklenicah, mesa, pribor, odeje, raznovrstno steklenino, porcelan, jedila itd. tako, da so mu povzročili okrog 10.000 din škode. Ker je bil nekaj dni prej zapadel sneg. niso mogli zunaj najti sledov v hiSi pa je b lo vse pohojeno. Kdaj je bilo vlomljeno se točno alti ne ve. VVeekend namreč nima nikakrga varuha tudi psa ne. Morda je vprav to opogumilo tatove, da so se posluži: Demšarjeve zaloge. Lastnik je zavarovan. no skrbel. Krmelj je bil v 60. letu in Je njegova tragična smrt vzbudila splotao sočustvovanje s prizadetimi. Jubilej uglednega sokolskega delavca Jesenice, '24. februarja Danes praznuje k. Sušnik Matija, uradnik Klb na Jesenicah kar tri poien najbolj vidnin in požrtvovalnih sokolskih delavcev na Gorenjskem. 2* od leta 190-Y ie član je£«niške&a Sotni vaditelj, načelnik in oodfctare^ina Vsa leta po vojni na deluie M kol član goren^ke župn* uprave in tehničnega odbora Polnih 90 let le z vso vnemo vežbal ooko'.eke vrste, iz kat*»rih «*o izšli nabolisi sorarteki telovad.M. Prepotoval je dorečen de! Srednje Evrope. Pot sa ie zanesla v velike in luslrijske revirje v Av-striii, Nemčiji in Češkoslovaški. Ob prevratu *e ie vrnil v domovino. Ko so v zimi L 1918 do 1919 divjali boji na Koroškem, ie zbral močno sokoMko četo. ki Ie v naihui^i zimi dražila prehode na Kara vankah. Oh nesre?r**m ko^kem plebiscitu j* vodil številne ?^okole na najboli izpostav liena me-ta okroa Celovca, da <*o tamošnjim na>im sofUean dali vso evojo moralno pod-roro in pomoč, J>b lani Slov. \arodac ter sokolskih in stnaovskh i;stov. \j*govi 51anki so v^ren Izraz n:e*rove?;a krepkega značaja, točnosti, remice. socialnega futa in ljubezni do narave. To ie ^Vromna sličica iz živijemja moža. ki ie kot novinar. ^Aol in človekoljub v* l;ko 1el3l Nje?ovo dosMan;e življenje je b''c en fam dolg delavnik in malokdaj praznik. Zelmo vrlen>'i nacionalnemu d^larreu. da bi ostal čil Ln zdrav še dolgo vreto let! Župan Križnar oproščen Ljubljana, 24. februarja Včeraj «e ie pred malim 65natortl, ki mu ie bil predsednik sodnik okrožnega sodiAča Ivan Brniih. zagovarjal župan v Straži^cu pri Kranju g. Anton Križnar. Na poilagi ovadbe ban«ke uprave do reviziji poslovanja v občinski pisarni ie Križnarja driavno toiilstvo obtožilo utaj? občintfce imovine in potvorbe uradnih lie'in Obtožto je zastooal namestnik državnega tožilca g. Branko ^o--lar. zagovarjal je Križnarja dr. Marjan Za-iec Obtožnica je trdila, da ie revizija banske uiprav3, ki sta jo opravila revizorja Frane Se-lan in Stanko Rotar, ugotovila primanjkljaj, £a katerega nai bi odgovarial Križnar. ki je županova! v Stražišču v letih 1933 do 1935. V svojem zagovoru ie župan Križnar vztrajal pri prvotni izpovedi, da sa ni prilastil niti Pare občinskega denarja, temveč je celo i;vo> denar zalagal za občino, kadar je bila občin-ka blaga ma prazna. Od točke do točke ie poiasmi nastanek vseh postavk v poslovnih knjigah, do* u-ti! pa je možnost da eo hile knii?e morda premalo skrbno vodene, ker je bil z delom sam preobremenjen, po sebno od aprila I. 1934.. ko ie odšel iz eluž-fce občinski ta?mik Baiželj. Revizorja sta izjavila, da ie bilo Do«lovan:-e prev^ domače, ugotovila «ta pa tudi vknnžbe v rne-ku 11 tisoč din. ki so bile vknjižene v *kodo župana Knžnarja. Številne nrice so izjavile, da je Križnar na glasu po-leniaka in j» izklju-cemo. da bi si naklepoma prilastil občinski denar kakor *«=» mu o^'ta. saj ima eam leno pTPmoženie. Po kratkem posvetovanju ie senat onrostil župana krivd? in kazni. k**r se ie «od^e prepričalo da ni dokazov, da bi zagrenil očitana mu kazniva dejanja. Smrtna nesreča v mlinu ReteCe. 23 februarja Prejšnji teden so pokopali v Retecah daleč po škofjeloškem okolišu znanega posestnika in mlinarja Franceta Krmelja. ki je umrl nenadne, zelo žalostne smrti Gospodar je sel popoldne v mlin na delo. Treba Je bilo poena ti vreteno nameščeno pri vbodnih vratih ob zidu Krme!i je stopil na vreteno — morda se je hotela sneti veriga — a v ;stem hipu Je že pričel delovati mehanizem. Vreteno se je zasukalo in preden si je mogel nesrečnež pomagati, ga Je že ooteenilo s seboj. Krmelia je z v»o silo »tisnilo k zidu. potem pa ga je potegnilo r>od vreteno k^er je t^žko poškodovan obtežal pod vretenom v ž^bu. 16-tetn1 stn Anton *e tako* zas!u*P v 00-drkovan^u koV^a nekai hudeea fVo^il Je v mMn poel^at kai se doe^a Oč*»ta je nsiet nersvei«tnera nod vretenom Sel 1e POkl'^t domače. Kr^etia so težko spravil' Ie n^v^^t-^en po^^ O^b'tf so celo •norjiM nekai l**«n p^nr-u qo nom«. a^lf v»Vor so ve^eM 'n m*»11 — s v«e za- -^f»f^ < C?*»T It*"« 1e »O"*1 twi^<»w »VV Min7 v"r-p-,^i*a v mf-r^n T»v-n' Vo§ a ro- rret^Ti« mr\ r«rr r\-~*T* le S^-i^ no- iko^be na rl«»vl jrp'ko V ni-«1" t-ske c RMV anavMs b< asoiP^a *«^no v«'**' no- polea !*n# P o*mk Id so delo™* te sa-n:oac-jni. (Ve Je aa Številno družino vzor- Naše DRAMA ZaCetek ob 20. uri Četrtek. 24 februarja: Rdeče rože. Red Četrtek Petek 25 februarja: zaprto Sobota, 26 februarja: Rdeče rože. Red A. Nedelja 27. februarja: Ob pol 11. uri dop. Sneguljčica.- Mladinska predstava. Matineja po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Ob 20. uri: Firma. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol OPERA Začetek ob 20 uri Četrtek. 24. februarja: Ples v maskah. De-but sopranistke gdčne Olge Kocjan-čičeve ln gostovanje gosp. Josipa Go-stiča. Izven Znižane cene Petek 25 februarja: zaprto Sobota 26 februarla- Don Juan. Premier-ski abonma. Gostovanje g. Gostiča NedeHa. 27. februarja: Ob 15. url: Mala Floramve. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. uri: Pod to goro zeteno Izven. Cene od 30 dm navzdol. Gostovanje gdčne župevčeve. m Pri današnji operni predstavi »Ples v markah« pole poleg gostov Kocjančičeve ta GosMča prv č vlogo Renata g. Aleks Kolac! o V tri eaHM p« rti 11 prtde oonovno kvn^'t^^** R^ssenveaa e,1«*u do veiisve. Prtv^Tib-^M« p'fKnf *o1e Mete Vidmar leve bo v petek 4 marca ob 20 url: v operi. Ob tel or Mkt bodo nsstooOe učenke nase mane «inx**»nnV-e pe^^^oe^nle ld orlnrav-Ha tudi mrnonto^ni o^a^nt koncert. Pred-prodaJa vstonnlc pri dnevni blagajni V opari. Cene običajne operne. 0«/esl K O L B D A 8 1: Četrtek, 24. februarja katoličani: Matija, Bogdan DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ešnapurski tiger Kino Sloga: Beli volk Kino Union: Usodno sorodstvo Pravoslavno cerkveno pevsko društvo: ustanovni občni zbor ob 20. v restavraciji :> Zvezda« Predavanje ge. Angele Vode: >Vzroki propadanja družin« ob 20. na šentjakobski soli. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 ln Nada Komo-tar, Vič — Tržaška cesta. ifsM»*«f s*#a Po najnovejši definiciji je pravo ime na pravem mestu psovka. Doslej je bila psovka zaničljivo ime, če si n pr človeka krstil S kakšnim iivatskim imenomy bodisi z oslom ali prašičem Nihče pa ni trdil, da je psovka, če si rekel kravi trava, psičku Des, piskru lonec, politiku po^Hk. * J Veljata Je pač še siara logika, da bi bila psovka, če bi n. pr anarhistu rekli, da fe konservativec, mačku do je pes, ' - S'ekaterih imen kratKomalo ljudje niso mogli mešati in zelje je bilo zelje, zganci pa zganci. Tedaj so bili ljudje tudi ponosni na /o, kar so pač bili. Anarhist se je ponašal, da je anarhist. Dandanes je seveda marsikaj drugače. Ljudje menda niso več ponosni na svoje Psovka bi bita. Če bi klicali Janeza Janez, Uršo pa Urša. To si moramo zapomniti, kajti včasih nanese prilika, da je treba ljudi, reči ali živali imenovati z njihovimi imeni. Odslej bomo morah namreč govoriti in pisati tako: — O rigava onga se je ločila od ongavih ongavov in ong&vi onga so ongavili... Matija in njegova koncesija Ljubljana, 24. februarja Sveti Matija ima prastaro koncesijo za izdelovanje, odnosno razbijanje ledu Tudi letos mu je najbrž še n so vzeli, čeprav ne vemo, kakšen davkoplačevalec je. Zato ljudje pričakujejo danes kakršenkoli vremenski dogodek. Stari vremenski rek. ki velja za današnji dan, se vselej uresniči, ker je zelo podoben tistemu: Ce ne bo lepo vreme, bo grdo. V vseh dobah, tudi tedaj, ko še ni bilo politike, so se ljudje najbolj zanimali za vreme. Novinarji morajo celo priznati, da tudi dandanes Ljubljančani raje ogledujejo vremensko hišico v Zvezdi kakor čitajo časopisje. V resnici pa ni posebne razlike med časopisjem in barometrom, kajti barometer (tisti ki sam p:še>, vselej sproti popravlja, kar je napisal prej. Spreminjajo se pa tudi časi, ne le vreme: v Zvezdi smo dobili novo »vremensko postajo«. To je v resnici javno poslopje v Ljubljani in pred javnimi poslopji moramo imeti spoštovanje. 2e zaradi arhitekture. Ne moremo reči, koliko arhitektov je sodelovalo pri ustvaritvi novega vremenskosra paviljončka. Ni res. da bi ne imeli prstov vmes arhitekti, pač pa je res, da gTe za arhitektonsko umetnino. Ker je torej danes Matija, si dovoljujemo omeniti novo »vremensko h;Sico«. Opisati bi bilo treba podrobno vse njene detajle. SIcer smo si jo že vsi dobro osrle-dali. vendar marsičesa nismo smeli niti videti. Ne smemo reči. da je res, da se arhitekti niso posvetovali a strokovnjakom, kakšno omarico naj nariše za instrumente. Kaj se pa takšni strokovnjaki, ki samo instalirajo instrumente, razumejo na arhitekturo? Zdaj so se celo lahko prepričali, da omarica kljub vsemu stoji. Čeprav se nekoliko trese, ker je tako visoka, ko jo odpirajo. Instrumentom ap moramo tudi orivoščiti od časa do časa nekoliko masaže. Strokovnjaki se naj tudi ugriznejo v iezik zaradi tistih ročic za žarnice. Ročice so patentne: če hočeš odpreti vrata vitrine, je treba ročico pot'sniti navzgor, da ni karambola. To je potrebno v interesu ljubllanske arhitekture. Upati moramo, da ponočnjaki ne bodo za zabavo potrerali ročic, vsaj ne že danes, ker še ni pritrjenih žarnic. Neuradno društvo starih Ljubi lančano se pritožuje, da ne razumejo duhovitosti novih instrumentov. 2ele si. da bi kdo organiziral poljudna predavanja pred vremensko hišico ter jih uvedel v skrivnosti novih instrumentov. Dopoldne so Ljubljančani ugibali pred vremensko hišico kaj bo ukrenil Matija. Posebne komplikacije so nastale baje zaradi tega. ker sta se danes srečala Matija in debeli četrtek. Kaže, da se instrumenti niso zmenili za datum in obetajo nam še lepo vreme, čeprav bi moralo najpozneje jutri nastopiti vsaj južno vreme. Prvi plastični Silm v Ljubljani Danes v kinu TJnlonu! Kako ga gledamo ln kaj bomo videli? Pri vseh predstavah v kinu TJnlonu bo danes in jutri predvajan kot dodatek prvi plastični film, f:lm treh dimenzij. O tem filmu tako zvanem filmu bodočnosti se mnogo piše in govori. Danes se bo občinstvo prepričalo, kako naleč je tehnika napredovala na tem polju. Kako ra gledamo? Dobili boste posebna očala, katera morate držati pred očmi tako, da bo zeleno polje pred levim, rdeče polle pred desnim očesom. In kal bo*te vider? Mrzel pot vas bo oblil ko bo nekdo s puško nameril na Vas ter ustrelil v sredo med gledalce, drveči auto pa se bo zaletel naravnost v dvorano, nekdo Vam bo s sifonom brizgnil v obraz, ''ama na e"u*r»Tnte! bo s svolo noero vsak hm raketa ob V*«o rlavo itd Skratka imeli boste doJem kakor da se vse, kar vidite na nlatnu. godi sredi dvorane. Pol *toM%a ie đelule CMD, &*ru\mo še m pol stoletja! »SLOVETI SK1 (f A RO fW, četrte*. M. Mrw)i l»9a. Atnti 3 DNEVNE VESTI — Vatno za pokuca« šoferje Zveza Šoferjev v dravsau banovini je naslovila na barsko jpravc v aatdev. banovinske * akac na sof ersace izkaznice vloge m dobila naaied-nj odlok: Na proanjo z dne 7. februarja 1938. it 263 vam kr. nanasra uprav* sporoča, da bo prt odmer: banovinske takse na voentfke Ukannice priznala usjodaiost. ki 30 v tem pogedu uživajo pokilcm voza*, tudi vsem onim osebam, aa katera bo ugotovila, da so kot pomočnici aH mana-niki zaposleni v avtomebaručnJb delavni-cah. ali so v tem svojstvu ostali brez službe Prote ;i da hj se ta ugodnost priznala tudi vsem ostnUm inanfi 11 pa kr. banaka uprava ne more ugodit:, ker se je ugotovilo, da so nekateri poklicni vozači ■ poklic menjali in jih njihov sedanji -. - -.; opravičuj« zn iare banovinske takse. Pripominja pa se. dm ima po pravi miku o banovtnskem prorar-Čunu edino kr. baassta uprava pravic© odločati, koga je smatratj poklicu 01 vosa-Zaradi tega s« morajo vs. oni vosa-U, ki se hočejo postnim ugodnosti. U jo 7 - t . banov nske takse na veea»!sla> x> uživajo roklicni vozači, obrniti na kr. bansko upravo. oroSnje so zavezane banovinski taksi 10 din — s* aerifki raspari šatra jeni jezs-le- *ea*ki rasstavfjalei. Ns svetovni ra*4a Dagra?eae Dol i nar in si:kar R'bnrd .Jakopič, - knlapas pn Društvo asMfa ekri nja< iz Liubt5aos. — Sfaintuoka Va-je P«rea v 0«tieks. NaS 5-> - ='< rvoTsfer prvak Vas« P t nastooi v pon * 2* t. m- v Osijeku proti endotne- s katerim ho odiral s- mko Iz pstnie v Bfocrad. — Ra4ij«na edaaji o *>toa« 2upanfifa. Vcera «mo pomotofos poročali, da bo v našem ra esperantska odia'a o pesniku Oto. ?uoančiču. Oddaja ta d'evi oi 22.15 do B II Danes vsi NATAKAR SKI PLES V KAZINO Jazz Negode — Plesno vodstvo Jenko Pričete * ob tO. uri Kr • r» ura o strokovnem Šolstvo. • novoaalske Trgovske zbornice Si *e pričela včeraj v Beogradu konferen- — rr.:c in organiza-rel rml nega šolstva. Konfe- renci prisostvujejo poleg zastopnikov go-~»r--c.h ustanov tudi zastopniki trgovinskega -1 /a in banskih uprav. Iz - - _ ser? -- ?-• tajnika asvnanaMM zbornica je razvidno da imamo pri nas razen 384 StSSJsssssn nadaljevalnih iol. ki ia pa manjka z: ačaj r*"v. h strokovnih se samo 20 :r ' 5 V .h akademij, 8 dvo-r v*k "i šol. 16 srednjih teh- r. - ---=*r«-ih de!ovodsk!h Sol ter 25 m^sk.h obrtnih sol Nase stroko\-no šolstvo mora dobit! sredstva za uspešen razvoj. V;f:na narodrWza bogastva je odvsnn oi sposobnosti pr« b;va!«tvs. da ustvarja, r ' -. vt '••;e *~ boga-»*vo v po- 7 - - 7 ri'travn'rr.i mofnostmi dr- 22 ve. me oIm »3 toje Tetovira rje ni '*». ki pot • o m zdravljenje ali saVIh "r---- ■-• ' - Jrz*\T.'h Selez- - - - VsnatH Ki SfSStno odred- bo 1 ■ -ozn h o ajsav tu;*m leto^ščar-jem v naši drtav! In na zdravljenje odnosno oddih potu cč:m domačinom. Za tuje letovttčarje je netalo dosedanfe nefielo, ob ptlhodu in povratku 50^ , - c - -» 2^ «3 — /- -r-iinevno - - * -' r- se ie zahte- N r^k je pa o*ta? kakor io«Tei 3 mesece. Glede - na lečenje oddih ali - \ f/lsvnssi vse pri sta- — as omejitve glede krajev kamor potuj« to. morajo pa ostati v '--raju nepre*reoma nabnanj 10 dni Tat Si ti so samo pesetniki Jadranske obale. V '-wv'r»Ae bo moral potnik, ki bo hotel uživati vozno olajšavo pri odhodu kupiti vo-— mani za 200 km. Vozna olajšava velja tudi 2? domačine tri mesece. Te izpremembe b-io veVsle od 1. aprila. — Carinski dol odkl od 10. do 2«. fe-bmarja so znasai 26 2T1556 din. Od 1. apri:a 1937 do 20 februarja 1938. so zna- --: i^'-^ki ©16 686 578 din. do-čim je bilo v paorata— predvidenih za to " TST d:n. kar pomeni da sobfll carinski dohodki večji za 143 028 791 primeri z lanskim proračun o rr pa za 202.704 264. din. — Dane« ob 18. bo prenos koncerta pi- Mb (gg. prof Bare«. Raubar. studija ljubljanske radijske postaje. Opozarjamo poal^^aloe na ta komorni koncertni ansambel, k) je dosedaj • a» dela Bacha. Beethovna Mozarta Debussija. Raveia. Milhanda, Schulhof-fa m čigar karal tetno deio obeta, da se utegne razvit: iz trta večji pihalni komor-ni ansambel ki bo izpolnil vrzel v tej pa- — Vreme Vremenska napoved pravi, da 'anovitno. deloma oblačno, tmerno hlad no vr-nr* Včeraj ie znašala najvtiia tempe-rafura v Splitu 10. v Za.rehu 7. t Mar 'oni I - I Lr bljani 6 2. v B?o«rado 3. v Sarajevu 1 Davi e kazal barometer v Ljubljani *-iiperatura ie znaAala —2.6. — VeJikega điTfsaa si^rjaees «e sbili. Po stsUt borbi, v kateri sta bila ranjena dva kmeta. ie M pri Dobrem Selu v srezu Do-Dii La-nar ubit nad 30O ks težak drvji mer-ia*»- al Js ss mnogo an^ga. okroc Do bresa *ela aal 2 metra. C i rji merjasec je pvSel v n*»oosr*dno bi ili no vasi Na'brf ga ie prtim*1 a lakota. — Oir*»k t 4v*ma tbrtma. V boraie: v Mo^t rodila Izeta Manjšo on: dan otroka t Jv-ma glavama _ Irrshlreai Marini • tarorseaa avtom« bila- Pri or-vo«. tri ^daltškib rekvizit z io-stovana v Ce>Mu dne 22- t. m sta se izvut-ili S Marini t rd*č> mm^no prevteko. Xaibri sta pefli < 'oTo^pg, avtomobila med C*»'Jem in V-— n=k:m PoS*r.-o-fl -? oroaimo. naf -fh odda na n?ib';7;o zandarm^nfabs 9tan?m Uprava Xarodneej gle-ialiJča v Ljst J ja ni — Zagledavani ponarejalei Uprava Beograda ie sporočila poucijski i*pravi v Ljubljani, ia je pobe«nil nekaiii proti severni meji nevaren ponarejal?c dokumentov Bran ko Milieid rojen l 1907 v Kistanju. v okraju Benkovac, Mi lica ca zasledujejo zaradi tatvine denarja na železniški posttaji v Rumi. Fant ie bil eojen 3C v pravoslavnem boeo-siovju. rad se izdaji za študenta in se predstavlja pod tujimi imeni kakor: Branko Po-dunavac. Peter Bukovinski. Radič Ognjan. Djordje Maksimovič itd. rO SLOGA* tcL TJ' SAMO SE DA>»~ES velenapeti film iz Življenja zlatokopov ia severni Aljaski _BELI VOLK JUTRI PREMIERA velefilma o lepoti naše dalmatinske rivijere Princesa kor ml Ita Rlna_S\eti«dav Petro\ič Iz Liubljane —lj Matija Kodela na Vičn 00 letnik. Danes praznuje 60 le*-.:<--> r' >tv - in svo; god g Matija Kodela, poaestnik :n trgovec z Viča. Jubilant je bil rojen 1 1878 v Budanjah pri Vipavi na Notranjskem ter je prišel Že v zgodnji mladosti na Vič, kjer se je v dražbi s svojim pokojnim bratom lotil trgovine s kor.'i k y> vrvi: se danes. Leta 1901 se je poročil s svojo ženo, roj Avman. s katero sta vzgojila 10 i otrok. 6 hčera in 4 sinove, k: so deloma j poročeni in v službah najmlF.;ša pa Se v šoli. G. Kodela se je ves čas svojega bivanja ude stvovaJ v naprednih vrstah, je član SokoLskega društva Ljubljana-Vič. katerega vedno podpira, n^govi otroci pa se aktivno udejstvujejo v s^k~>Lsk "h vrstah Dokler ie bila viska občina s*» samostojna, je deloval siavljenec tudi v vi-škem občinskem svetu, v katerega je bil ponovno voljen na programu viške napredne stranke Jubilantu iskreno čestitamo in želimo, da už je Se mnogo sreCnih let v krogu svoje druž:ne! —lj V Sokoljem d<>rou v £išk| se bo na pustni torek ustav J princ Karneval. Lepe BI ustne rridL3ke se vabijo, da se sprejassa polnofitevilno udeleže. Najlepša prejme nag: ado. Sprejem ob 20. uri. Pa tu i on k; ne bodo maskirar.i. se vljudno \-ab:jo na maskeradni ples. Zabave bo dovolj za vse. Za telesn; ISBJSi boi- skrbeli "'^b^o zaloieni bifeji s prv-ovrstn'mi jedili, pri-z~~. n pija/ami v^eh vrst — s.v i me\ Tutenkamna. Pri razko-pa vanju Tu*enkamnove p;ram:de so na^li različna oblačila »tarib Egipčanov, med nji-nn rudi mko an kot mumija Ne-izo-.- pokor> v torek 1. mart-a zv ■" v N.i- !• 'mask era d i Ljubljanskega Sokola *Po»i tropičn:m «on<-pni. V *»o~a-i t* v opomina eo-rtoia Pusta pri i i te v o ■ lak . do--ton! m primarni n^ovemi v širemu znn-Na zapustnikovo zrerno oporo^Tio zeljo, naj bo na n»egovrm pogrebu v>p ;^r^d no veselo. Zato je poerrbn! odbor najel kar 1\<* godbi in Ta vsssls pogrel>ce pripravil tudi primema okreptila. —li Zftkljarni izlet prvena dela turnih . Zveze za tujeki frorr Liublani. b<> na pustno nedeljo C7. t. m pod devizo: >\eznano kam — v bolo e-poj-nodc Cena Irletu je din t>3 Prijave spre 1 ma do jutr ponokian do 16. ;rre bclietarna p,,,. :V. rv-:-eva r. 5 Odhod ho ob o. uri 7 -L*-ai i*7pr^1 neM* v—ka. —lj Mornarjevo ve#*\KMgro »Njena velika ljubezen«, šlager letošnje sezone, ponove Ser.tjakobčani na pustno soboto ob 20 15 Ta ieBoliemskeni večeru« g'**ion.— ke. —c Odbijača *»ta mu zmečkala roko. V torek se je ponesrečil na postaj: na Zi-dar.err -r.J- :etni. na postaji zaposleni eteevn j čar Franc Žerjav. Pri delu sta sra st:an la odbijača dveh vagonov in mu zmečkala desno roko v komolcu žerjav se zdravi v celjski bolnici. skega društva Celje-matica ss bo pričet drev: ob 20. v veiiki dvorani Nanodnesj« doma. Spored je zelo pester ln ssnimrv. Nacionalno občinstvo je vabljeno, dm ne udeleži večera v čim večjem številu. c Dve prijateljici taje Isstsdne. Celjska pol cija je aretirala svojo staro ko. 231etno delavko Ftido R. iz ga v Rožni dohnl ki Js nujno da j« ukradla v torek lani ti gotskega potnika Oigl R. v Oatju m njsnaae stanovanja dve pernici v vrednosti 900 dki. Ars-tiranko so videli v kriUCusm časa pri omenjenem stanovanju. V p—ssMjsk Ja celjs4Ča policija aretirala 221etno stuMnJo Anico N.. ki Je attzffia 14 dni pri nekj celjski gosti lničarki n JI v tem času lanakni-la za 500 dm perila ln 700 (Sn vredno shv-to verižico ter poleg tega tudi ponsverfla denar, ki ga JI je dala gospodinja vsak dan za mleko. Obe aretirankl so taročiM «=sodi5Ču. Iz Maribora Zastrupila se Je. V mariborsko bolnico so včeraj pripeljali 17-letno delavko Vero S. s Pobrežja. ki je v samomorilnem namenu izpila precej oetove kisline. Vzrok dejanja je nesrečna ljubezen. — Gledat iS če. Prihodnja vprizoritev opere »Trubadur* bo v soboto 25. L m. za red A. — Premiera poljske »Firme« je predvidena za nedeljo zvečer. »Firmam —- zabavna novost za Maribor — je drugod doživela simpatičen sprejem, posebno zanimanje pa v trgo\*skih in sploh gospodarskih krogih. — Z davčne uprave. Dne 15. t. m. je potekel skrajni rok za plačilo I. četrtletnega obroka zgradarine. pridobnine, davka na poslovni promet In luksuz, rentnine, davka na neoženjene osebe, družbenega davka, vojnice in posebnega davčnega dodatka na skupni bruto promet. — Državno tožilstvo. Predstojnik mariborskega državnega tožilstva g. dr. Zorjan je zaradi operacije odpotoval v Ljubljano. V njegovd odsotnosti ga zastopa državni tožtler g. Sever. šesta žrtev železniške nesreče Zidani most, 23. februarja. Včeraj smo poročali, da so se v petih dneh pripetile tri železniške nesreče, od katerih sta bili dve smrtni. V nedeljo zvečer je povozilo 16 letnega mizarskega vajenci OjoTeta Franca iz Pleš, katerega so naj pokopali na loškem pokopališču. V ponedeljek je zalogovnik osebnega vlaka proti Celju s tako silo udaril 50 letnega za- - ia Franca Jančiča iz Maribora po glavi, da mu jc isto razbil in zlomil tilnik, na kss jc med vožnjo do Rimskih toplic izdihnil. Pokopali so ga na odredbo njegove žene v Mariboru. Včeraj popoldne pa so premikači premikali železniške vozove s postajno ranžirno lokomotivo. Premikač 2erjav, ki je zjutraj o'-':c] še zdrav in vesel v službo, je skušal, kakor običajno, speti skupaj dva vozova ki iu ic spremljala postajna ranžirna lokomotiva. Pri tem pa je ravnal tako nesrečno, da je prišel z ramo in gornjo laktio roke do komolca med odbijača, ki sta mu roko skoraj popolnoma zdrobila. Na obupen krik so prihiteli tovariši in dvignili nesrečnega Žerjava izpod odbijačev ter ga naložili na nosilnico in odpreirtli v brzo-.ozno shrar-bo. S popoldanskim vlakom so ga odpeljali v celjsko bolnico. Pi »nesrečeni 2erjav je star *ele 24 let, doma je z Gorenjskega. Na Zidanem mostu je služboval komaj eno leto. Stanoval je v gostilni Kos v Majlandu ter je med tovariši kakor domačini splošno priljubljen. Že':mo mu. da bi čim prej okreval. Po Zidanem mostu pa se je danes raznesli govorica, da je osebni vlak povozil v Zagrebu nekega postajnega delavca, na Pragerskem pa nekega prometnika, kar bi pomenilo, da je to že šesta žrtev železniške nesreče v petih dneh. ŠAH P O R T Skakalne tekme v Planici lj. marca — Iz Ljubljanskega šahovskega kluba. V brzoturnirju za prvenstvo januarja je zmagal Šorli. Prvaka za februar pa bo del današnji brzoturnir. Pričetek ob 20. uri. Vabljeni v»si člani LSK. Iz Kranja — MaAkarada Pariška rr»č> na pustno soboto ob 20. uri v Narodnem domu. Dekoracija: Mi ionska Venera, milje _ Pariš 3S — likovnih umetnikov. Volitev Miss Parts. Ljubljana, 24. februarja. JZSS ima že zdaj s svojim celotnim aparatom polne roke dela s pripravam? za organizacijo saveznega prvenstva v skokih dne 13. marca v Planici. Kakor znano, bo prvenstvo združeno z mednarodno prireditvijo, dočim bo od naših nastopilo nad 20 najboljših skakače v. katerih večina je širšemu občinstvu manj znana. S športnega vidika je vsekako razveseljivo, da bo savez lahko dovolil nastop tolikim novim, dobrim in celo prav dobrim skakačem, ki so jih klubi vzgojili na aavezno pobudo v razmeroma kratkem času. 13. marca, ko v dolini bržkone ne bo več s4edu o snegu, bo v Planici, se vedno odeti v belo odejo, velik skakalni praznik. Seveda bo ta tekma ena našm letošnjih največjih prireditev. Savez je poskrbel, da bo lahko tekmi prisostvovalo čim več gledalcev. V Planico bosta vozila najmanj dva posebna vlaka, dočim bodo posetniki iz Maribora, Celja, Zagreba, Sušaka, Beograda in drugih krajev morali potovati z rednimi vlaki. Do Ljubljane bode imeli polovično voznino, naprej pa priključek na posebne vlake. Vstopnice sc bodo dobile že v predprodaji in sicer znatno ceneje. Kdor bo pred prodajo zamudil, si bo vstopnico lahko nabavil v vlaku, vendar bo nekoliko dražja, dočim bodo v Planici sami prodajali vstopnice na dan tekme brez popusta Najcenejše bo za onega, ki bo potoval s posebnim vlakom. V svrho propagande bo imela šolska mladina (osnovnih in srednjih šol) brezplačen dostop k prireditvi, vendar le, če ae prijavi pravočasno v skupinah pod vodstvom učitelja ali profesorja. Prijave, kjer mora biti navedeno število učencev in ime učitelja, bo sprejemal edino navez. Za take skupine bodo napravili pri skakalnici poseben dohod. Glede potovanja v Planico je določeno, da bodo morali vsi, ki imajo na železnici kakršenkoli popust, uporabljati le redne vlake hi je zato priporočljivo, da si vsi ti nabavijo vstopnice se v predprodaji. Prostor okoli skakalnice bo zaprt in dostop brez vstopnice nemogoč. Za motoma vozila bo poseben prostor aa parkiranje, za ureditev cest pa bo poskrbel Ar-to-klub. Danes so bili v nekaterih IsloJbah is prvi lepaki za Planico. Danes se nrično tekme v Lahti]u Ljubljana. 24. februarja V Lah ti ju je že nekaj dni kakor v panju. Vsi prijavljeni tekmovalci že več dni pridno trenirajo na progi in se z njo seznanjajo. Zanimanje je ogromno, železniška uprava je določila dnevno 14 posebnih viakov. Priglasilo se je nad 200 časopisnih poročevalcev iz inozemstva, domačih pa bo tudi najmanj toliko. Tudi tekmovalcev je prijavljenui zelo mnogo. Norvežani sami so za 18 km prijavil^ nič manj kakor 17 tekmovalcev, Švedi pa za smučarski maraton 16. Vreme je odlično in kakor nar-^Čeno za »vetovno prvenstvo aH ka! na poslednjih FTS tekmah premagal skoraj kompletno severnjaško elito in bil se".'eda najboljši Srednjeevrcpec. V smučarskem maratonu upamo, da tudi naš Smolej ne bo med zadnjimi, saj je za Demetzom zaostal le za dve mesti. Proga je namreč tipično ravninska, za Smoleja torej premalo strma, kar daV severnjakom boljše izglede. Višek bo dosežen s rfcoki, ki bodo v nedeljo. Dočim so severnjak^ na vseh ostalih panogah favoriti, bo tutoaj odločevala v veliki meri srednja Evropa. Avstrijci prisegajo na planiškega junaka Bradla. Poljaki imajo tajnega favorita Maruszar-za, Švedi računajo na Erickssona. Finci na V al on en a, pri Norvežanih pa manjkata brata Ruud, ki se še nista vrnila iz Amerike, vendar upajo, da imajo v Andersenu, Myrhi in Asbjdrnu Ruudu, najmlajšemu iz znamenite skakalne družine, dobne mestnike. Severnjak^ sami so t Ustih ie postavil kandidate za prva mesta. NjJh imena, bodo gotovo za-nimaJa tudi nas- Štafeta: švedska. Norveška, Favorit je Norveška., pa toidi It^rrja. 18 km: Bea^gendaLl. Lnjrsson, Matsbo, visoki favorit je Bergert*>ml (Norveška pri Ffcveih pa Pittkaneai. 50 km: Nertzcm, Niemi. Vk*kmd. Da-glund, visoki favorit Niemi, taj^n ssjeostt Nurmela. Kombinacija: Norve#ka. favorit TOotfm- bakkesn. Skoki: Ruud, BracH. Andersen, sssaaja" gaard. Favorita nt. M otoški j oring na Ble4o Nizu športnih prireditev, ki so Bt letos vršile na Bledu zlasti po zaslugi Zveze 7« tr.jski promet in njenega ravnatelja g. dr. Cirila 2i/ka, se pridruži to nedeljo zoper zanimiva prireditev: motoskijoring na Blejskem jezeru. Radi pomanjkanja primernih tekmovalnih prog je motoskijCring pri ne* žal precej zanemarjena športna panoga, ki jc pa zelo zanimiva za tekmovalce in mogoče še v večji meri za publiko. Ne le brzina motorja, v večji meri igra tu vlogo vigranost motociklista ln smučarja, na ka tena stavlja tekmovanje izredno visoke zahteve. Tekmovalna proga na Bledu bo dolga pribli/no 4 km, uredila jo bo pa Zdra-viliika komisija pod vodstvom predsednika q. Antona Vovka. Nedeljski moto-skijoring se prične šele po prihodu avtobusa od opoldanskega osebnega vlaka iz Ljubljane, tako da bo tudi ljubljanski publiki mogoče priti pravočasno k tej, gotovo zelo zanimivi aport-ni prireditvi, na katero bo dospelo, sodeč po zanimanju motocikl isto v in smučarjev, gotovo mnogo prijav naffih najboljših is obeh športnih panog. Motoklub »Ilirija« prosi motocikiist« ka smučarje, da se za tekmo takoj prijevija v klubskem tajništvu, Miklošičeva ceate 13 (telefon 20^—6o), kjer je na razpolago raspis in podrobna pojasnila. Uradno vremensko poročilo po stanju z dne 34. t. m. Kateče-Planica, 870 m: jaano, mirno, 105 cm snega, prstč. skakalnice urpo-rabne, Kranjska gora, 810 m: —13, batrometer ss dviga, jasno, mirno, 100 cm snega, pršić, saakalisče in drselLSče uftorabna, Erjavčeva koča na Vršiču, 1301 mi —5. 140 cm snega, prisojno sren, osojno suh, Vogel, 1540 m: —7, jtetmo, 290 cm sne^a, prsič, po robovih spihan, Dom na Komni, 1520 m: —6, jasno, 230 snega, po robovih spman, sicer suti, Bled, 501 m: —2, Darometer se dviga, jasno, drsališče na jezeru uporatono, Poklju^Sporthotel, 1900 m: —T, otdačno. 25 pršića na 125 podlage, skakata i ra uporabna, Zlatorog v D°hJnju, 500 m: —6, 90 cm osrenjenega snega, Vetfka planina, 155S m: —4, jasno, 130 snega, po rcJbovfti aplhan, sicer suh. Dom na Krvavca, 1700 m: —C, 130 cm snega, po robovih spihan, sicer suh. Polževo, 620 m: —4, baromober se dviga, jasno, mirno, 20 cm oarenjenega snega, KurrSčeK, 883 m: —6, deloma Jasno, BO cm snaga, ssrea. MALI OGLASI Beseda 60 par, daven posebej. Preklici, tajava beseda Din 1*—> Za pismene odgovor« gieoe maaib oglasov je treba priloži a snamko — Popustov za male oglase os priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek Najmanjši znesek 8 Din Valed ogromne »Hubertus< plašče v, stmaKIB suKenj. oblek, perila UtuL ODPRODAJ AMO VSA OBLAČILA s 15 do £0% popustom. P B E S K C B -JUBUANA. Sv Petra a 14 90 PAR EMTLAMB ažuriranje vezenje zaves, peri-ta, mnnngramov gumbnic Vs* lika zaloga perja po 6 73 dm, »Juiijanac, Gos posve Laka cesta 12. RESTAVRACIJO poleg* kolodvora v Virovitici s 6 sobami, oddam v najem Prednost imajo zakonci brez otrok. Vprašati pri Kranjcu Franju, Virovitica. 568 POLK 50 par. davek posebej. Natmanjs) znesek 9 Din STROJEPISNI POUK Večerni tečaj za začetnike in lzvežbance. Dva oddelka — od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. zvečer. Najmodernejša stroje-pisnica, na razpolago 25 naj-različnejših pisalnih strojev. — Vpisovanje dnevno od ^7. do 8. zvečer, šolnina najnižja. Priče* tek pouka 3. marca. Tečaji 2 do t mesece. Christofov učni zavod Domobranska cesta 15. KLIŠEJE VE'?*fVNF"' JUGOGBAfiKA SV PtTDA NASIPA- službe DEKLICO 3o 18 let starosti, ki ima veselje do godbe z dobrim sopranom iščem za damsko godbo. Začetna plača 200 din mesečno, stanovanje in hrana. Ponfudbe s sliko Gojak, kapemfk, kavana Istra, Šibenik. 567 napodna Tiskarna I U UDU ANA 1 OUfUBU j I2VHŠUJB VSS VRSTB TUULOVIM PRJŠPROSTB IX SAJP1MBJŠM Str«- 4 »•LOVEN Sf I |f A SOD«. Mrtek, 94. februarja 1038. Stav. 44 Deček ali deklica? Predavanje docenta dr. Ivana Matfca pod okriljem Ljudske univ< 8CHONERERJEVA TEORIJA Vendar ta teorija — kakor bomo tudi pozneje videli — ne pojasnjuje vseh pojavov, ki so v zvezi n. pr. s »pojum proporcem t. j. z razmerjem med številom moških in Ženskih porodov. Radi lega je na-st_=:a ..-.t i h- n»-rt-rje\3 t»*»nja_ Po tej ni semenska nitka nosilka spo .a. marveč ga določa ienin jajček. Pri človeku je vsak spol s 66rre vezan na določen jajčnik in sicer na desnega moški, na levega pa ženski spoL Desni jajčnik proizvaja v obče več jajčec ko levi. Razen tega prevladuje spol vsakega jajčnika v razmerju 2 : 1. V desnem jajčniku odpade torej na dve celici z moško zasnovo ena celica z žensko, v levem pa na dve ceLc: z žensko zasnovo istotako ena celica z moško. Po 8časna rerja se oba jajčnika v tej funkciji menjata, ji potuje spol od desne na levo. na to pa v obra mi smeri nazaj itd. Na pod.agi teh predpostavk je po ScnonKverju mogoče napovedati plodov spol v naprej, če so znani rojstru podatki in spol vsaj dveh prej-Jnjih otrok. Po Schonererjevi teori; - v spola torej ne lezi v jedru odn. v njegovih hroma rveč v jajčno vi plazmi. V tem niso hrorr.rzomi nosilci dednosti, marveč le tvorci enrrgije. To pa radi tega. ker se razv-.jejo že pred dozori t v:: o in ae-litvijo jajčka. Po Scnooererjevem mnenju je spol odrejen že pred oploditvijo jajčka, po pre^r.j:. Lenzevi teorij:, pa ae določi šele po združ. . ; jčka in semena. Od zadnjih pa so ena nosilci moškega, druga pa ženskega spola. S<*bonert r,evm teorija je nasla zagovornike n. pr. v Kochu in v Kavenu v Berlinu. Prvi je sicer odkril v Brfcisarirrjtvi formuli malo računsko napako. Po odpravi te pa ma mnogo verjetnosti določevanje spola po tej metodi v naprej. Kaven je mnenja, da je Schooererjeva hipoteza o določitvi sno^a matematično docela zaneslji- Poleg teh dveh glavnih teorij o nastanku spola imamo pa se domnevo, da morejo semenske nitke op'oditi le jajčka onega jajčnika, ki leži nr. isti telesni plati ko modo. iz katerega izhajajo nitke Proti tej teoriji kakor tudi proti oni. po kateri produciralo jajčniki le jajčeca svojega spola, govore pred vsem ugotovitve Albiecnts v. HaJJerja, da rode žene otroke tako moškega ko ženskega spola, čeprav jim je bil odstranjen en jajčrik. Do podobnih ugo-tovitev je na kuncih in morskih prasičk h prišel tudi v. Triuvig s Wnwr. Vendar pa so v smislu H'jKikn'Mo teoriji ISVS -c* Hr.-sko kastrirane s°m*ce rodile več ?i-kot samic brez desnega jajčnika. S temi in enakimi poskusi ie bilo torej dokazano, da niso odvojen sedež ?~ -astir.ek pp-^a ne moda pa tudi ne jajčni ki. Svo;>—=no in o«r»mljeno stališče zajema med i sami te o postanku aj ona ^T.'nvi'v \ * ka*eri je spol saflMS-van tako v semenski nitki kakor tudi v tkivu -»aičeca. Takoj po oploditvi se v jajčku in v tkiva prevladujočega anofs tvorijo etruni k: vnhvaio na mlado tkivo nasprotne«ra snola v smislu okvariania in urrčev-—i. Kakšne narave so te strur»rnp snovi, se avtor no izjivi. V ?r> *nem pa ven'1- ne izk'-ičufe n^ihovepra hormonskega izvora. S tem sc ta teorija približa našle'."li hormonski. HORMOM IX SPOL Slednjič navajam se hormonsko teorijo o nastanku spola ki je sele v zadnji dobi dobila n**kaj več na veljavi, kar je pač v zvezi s čudovitim učinkovanjem poedi-nih hormonov, ki jih klinika vedno bolj eer_i. Po te i tear ji niso ne moške in ne ženske spolne celice v naprej spolno opredeljene, r^arvef se spol zarodka določi šele poznejt". ko pridejo do veljave spolni hormoni. Ti se proizvajajo v (vmesnem inter-sticiamem) tkivu zarodnih žlez in se pojavijo že pred onto^enetično diferenciacijo. Pc tej teoriji Je torej določen spol in pride do očitne?.? razvoja spolnih organov Se le potem, ko se pojavijo in začnejo učinkovati sporni boraMMBL Pri tej vrsti razvoja so spolni < :cini labilneiše oblike in sestave kakor pri omotični spolni deter-n::nac:ii. Me.i nvtoriL ki zastopajo hor-monsK « :ev spola, najdemo med drugimi -T. Ranerja. Tie>k:h joro-dov od leta 1016. nar»ro; Dva molkih poro oov je doaeet-] vrhunec L 1019. Od te dob?1 .nerirej je n h r- - . ;•. : ..'aw^a pud-io \" da' :.. ;e : >'e 1. 1ffJ6. doseglo predvojno v ^ no. O vzrokih, ki vodijo do vitega Števila mo£kl: poroiov v lobi daljših vojn. se mnogo usiblie. Wurihurr**r zanka n rr. nf1-po*=r<*d*»n vpliv na ©polni proporc s strani vom. V ostalem j*» pa mnen;a. da je ta dvig v zvezi s skrbneišo neiro o*rc«k, k?r *e v tei dobi rode v manjšem številu FoB.iyer.ru upitni II p'v7ro*a zvišan spolni proporc v ra=u vofn ?laba prehrana prehivatetva. posebno pa žen. Kaiti v svetovni vojni ta pronorr v podeželskem Wurtemb*rŠkem e:-on ni dv'trnil. na Bavarskem pa na deželi zratno 'wi°:p ko v industrijskih pokrajinah t^ dežele. \n oodl'"?-' teh ugotovitev ^ki^pata tudi Ba.ver in II. Spatze. da po hormonski teoriji ni heteron^otičen mo£ki - - ženski ln.i vodi so razmeroma še ozki, dalje v dobi pred čisčo, ko so radi prekrvljenja sluznice maternice in jajcevodov zoženi. Proti takim in enakim domnevam pa navajajo nasprotniki hromo/om--kp teori ie v prvi vrsti dejstvo, da še do danes ni nikdo videl v normalnem mikroskopskem preparatu mo-kega izliva, da bi se ena vrsta semenskih niti nromikala in iz i -bala hitreje kot dru;ia Tudi f:z!olo-~>ke zožitve v srolnh vodih n'so nikdar tako velike, da bi iih brez nadnljnega ne zmogle ooedine <=emen^ke nit.:. 2=? iz teh par primerov je torei razvidno, da s hronr>7om^ko teori'o ne mo-emo raT'ož'ti edn ob;asniti feca po;ivov. ki ^o v zvezi z nastankom s^ala. Z nio tudi ne dob-mp jasnega vpsgteda n.:ti v ohč? višji seksualni proporc, niti v fi'olno razm^r^'e pri dvo'"ckih. v zviš^.no število de'Vov pri prvoro 'nicah in v povojnih dobah itd. (Nadaljevanje jutri) Sleparije so se jima obnesle V dobrem mesecu sli Turner in Jevnikar kasirala 26*7^2 din za prisleparjeno usnje LjUvOljana. 24. februarja V torek je mali kazenski senat s pred-seanikom s. o. a. g- ftajkom Lederhascm sodil dva drzna sleparja, ki so jima uspele »halosieoarije«. to so sleparije s pomočjo teleiona. Ideja ni čisto nova, a obtoženec i. 1906 v Tržiču rojeni trgovski zastopnik Josip Tu mer, jo je kljub temu pogmbil n z njo tudi uspel, čep.av so na- » Si trgovci zadnja leta pozorni ne samo na tatove, ki pridejo v trgovin^ kras?t, temveč tudi na sumljiva telefonska na.ročila. Tumer je imel rx>magača 38 let starega trgovskega pomočnika Antona Jevnikar-ja. Krivdo sta oba pr znala. Slepa.: i je a pomočjo telefona more izvr-samo čiovek kj pozna poslovanje in stroko žrtve Purner je veael kot zastep-n.k iz usn ene stroke, kako LrgOM:i in čevljarji naročajo pn usnjarjih manj e n večje količine usnja. Začel je 1. cktobra lan. z naročilom pri Adolfu M erge nt ha-lsrju v znesku 6920 din. Dne 14. oktobra sta obtoženca teleforiično naročila pri Mergenthaieru usnja za 8519 din. Prvič n drugič sta izkoristila Lme Frar.a Erjavca, k^ mu je MergenthaJer stalno dobavljal usnje, kar je Turner gotovo vedel. r>ne 17. novembra Ti Turner ni upal več naročiti po telefcoiu za Erjavca, naročil je za trgovca Seuniga usnja, v vrednosti 22.018 din Teden dni pred to sleparijo se je Turnerju ponesrečila sleparija v škodo trgovca Moskoviča. Temu je poslal po-na^ejeno p smo posestnika. Zupančiča, iz Trebnjega z naročilom za večjo količino usnja, v vrednosti IS 000 din Blago naj bj trgovec oddal v neki gostimi na Kablovsku cesti, k j' Oi ga Jevnikar prevzel Ponesrečil se ]e ootožencema tud trik z b-zojavko kateTo i*ta oddala na kolodvor-sk: pošti za pisarno trgovca J os pa Lav-riča, ki ga teda- ni bdio v Ljubljani, v njegovo pisarno sta poslala brzojavko: PoSlj "te blagajničarki hotela Miklic v zaprti kuverti 2v.0*X) din. Bil okradea. feef Lavrič. V pisarni trgovca Lavriča temu triku niso nasedli. Najbrže so takoj opazili, da je bila brzojavka oddana v I/jubljani, sef pa gotevo še ni ni^ol telegrafiral Lz Ljubljane v pisarno, naj mu pošljejo denar. Saj h, pridirjal domov in povedal, da je bil okraden. ako bi se mu ros taka smola pripetila. — Zakaj ste na fa način sleparili? je vprašal Turnerja predsedn k Ledeihas. — Gospod predsednik, je odgovoril Turner, delal sam dolgo pošteno v Kranju, pa nisem dobil niti pare od zaslužka - — Tega pa r^ kriv M-ergenthaler! — Gospod predsednik, stvar je taka. živ ne morem pod zemJijo. — Denarja ste pa prisleparili več kakor je potrebno, da človek ne gre ž v pod zemljo! — Ce ne bi mel odjemalcev za usnje, ne bi nadaljeval s sleparijami. OdjomaJci so sedeli zdaj v prvi kicpi kot zasebni udeleženci. Turne: jih je enostavno obdolžil, da ga imajo na vesti. Res pa je, da so kup li od Turnerja usnje po nekoliko nižji ceni kot je tržna cena. Turner je nato mirno pripovedoval, kako je telefoniral iz telefonskih celic, kako je Jevnikar, ki se je izdal za uslužbenca trgovca, prišel z voz čkom po blago in kako sta si denar razdelila- Odjemalcem, je rekel, da ima usnje z Gorenjskega in je zato bolj poceni. Skupno je kasi ral 26.762 din. Trdil je, da je pomagač Jevnikar dobil polovico. Jevnikar je pa trdil, da sarmo 7 do 8 t soč dinarjev. Jevnikar je pri zaslišanju izjavil, da je vse sleparije nasnoval Tumer in je njega zapeljal. B 1 je v stiski, žena je bila pred porodom. Nekega dne je prišel Turner in mu povedal, da ima za njega ~>en ksei'tr. Obljubil mu je 50O din. ako gre po blago, ki ga je naročil trgovec Erjavec pri Mer-genthalerju. — Jaz nisem bil v briljantnom položaju, je rekel Jevnikar. pa sem si mislil .naj bo, kar bo. in sem šel Tretjič je Turner naročil za trgovca Seuniga. češ, da je Erjavčev kredit najbrže že izčrpan. Raćm je zahteval vedno z blagom vred :"n le na ta način sleparije niso bile takoj odkrite. Pri naročilu za Seuniga je Mergenthale.r račun poslal naravnost v pisarno trgovca Seuniga in je seveda izvedel, da ta tvrd-ka ni na-ročila nobenega usnja. S tem jc bla Turnerjcva in Jevnika»rjeva useda zapečatena- Na mizi pred sodniki so bila corpora delieti, kj so jih zaplenili pri Turnerju: nova zimska suknja, nova večerna obleka, par nov h lakastih čevljev. Turner sd je pripravil obleko s prisleparjenim denarjem za predpustno vesel jač en je. Te obleke ni hotel izročiti ošikodovancem, da bi na ta način vsaj malenkostno kril škodo. Izjavil je. da bo dal njegov pomagač Jevnikar garancijo za vso storjeno »kodo. Predsednik je vprašal Jevnikarja, kakšno garancijo lahko da za storjeno škodo. Jevnikar je odgovoril, da ima na Gradu dve parceli, kateri more prodati samo mestni občini. Vredni sta okrog' 40.000 din, obremenjeni pa z 18.000 din. Sodišče je oba obtoženca izpustilo iz preiskovalnega zapora ravno zaradi tega, ker sta trdila, da bosta do glavne razprave škodo poravnala, kar se pa ni zgodilo. Turnerja je zagovarjal ex offo dr. Drasler. Senat je oba obtoženca spoznal za kriva. Glede Turnerja je povsem izrekel preiskovalni zapor n sodbo, da se kaznuje na 2 leti in pol robije ter na izgubo častnih državljansk h pravic za 4 leta. Jevnikar ju so prisodili 10 mesecev strogega zapora in izgubo častnih pravic za 2 leti. Turnerja je sodba zelo presenetila. Pobledel je in -zjavil. da si pridrži rok za premislek glede sprejetja kazni. Najhuje ga je zadel odrejen preiskovalni zapor, kajti na zatožno klop je prišel iz svobode, po obsodbj pa so ga odpeljali v zapore. Obsojence z dve m pol letno robijo ne iščejo s pozivi za nastop kazni, temveč jih takoj obdrže v jetnisnicl Mož, ki je dal letalom dar govora Slavni francoski izumitelj prof. Gutton je postal član Akademije znanosti V francosko Akademijo znanosti je bil poklican prof. Gutton, izumitelj aparata, ki je storil letalski službi neprecenljive usluge. Z njegovim aparatom so opremljena zdaj vsa letala, da imajo med poletom zvezo z zemljo in se lahko po radiu z njo sporazumevajo. Gutton je dal sjlas letalom, Modečim po zračnih višavah, da se lahko sporazumevajo s komurkoli na zemlji. Modernega zračnega prometa, zlasti nad neznanimi kraii. nad morjem in ponoči, si brez Guttonovega izuma ne moremo misliti. Ta izum je sicer zdaj odprl Guttonu vrata v Akademijo znanosti toda v začetku je mora! izumitelj premagovati težke ovire. V začetku svetovne vojne je bil Gutton profesor fizike v Xancy-u. Kot navadnega vojaka so ga uvrstili v pionirski oddelek in dodelili skladišču, čeprav je Francija nujno potrebovala znanstvenike. Srečno naključje je pa hotelo, da je odkril Guttona in njegove izume sedanj: general Ferrie, takrat še polkovnik, duhovni oče in ustanovitelj francoskega vojaškega brezžičnega brzojava, ki se je dobro spoznal na ljudi in je bil točno poučen o Gutonovem delu. Čim je zvedel, da so učenjaka mobilizirali, je izposloval njegovo premestitev in ga dodelil svojemu laboratoriju v vojašnicah Tour-Maubourgh. Po mnogih poskusih in delnih neuspehih pod vodstvom polkovnika Ferriera se jc Guttonu posrečilo v tem nezadostno oprem Ijcnem vojaškem laboratoriju sestaviti apa rat, ki jc pomenil prevrat v letalstvu. Za svoj u?.peh je takoj dobil skromno nagrado — povišan jc bil v poročnika- Njegov izum so Francozi dolgo skrbno prikrivali, da bi ne zvedel zanj sovražnik. Med svetovno vojno je storil G ui tono v izum francoski vojski neprecenljive usluge. lT#ponibili ga niso samo v letalstvu, temveč tudi v pehoti, posebno pred Verdnnom, kjer je omogočil generalnim štabom francoskih armad zanesljivo in neverjtetn-o hitro sporazumevanje. Nemci so dolgo strmeli nad izumom, ki so zanj zvedeli šele pozneje in so se de loma rudi polastili njegovih načrtov. Toda niti njihovim najboljšim radiotehničnim strokovnjakom se ni posrečilo sestaviti po teh delnih načrtih aparata, ki bi zancsliivo in precizno deloval. Sele povoina doba in novi razvoj brezžičnega brzojava sfa odkrila široki javnosti Guttonov izum. Prof. Gutton dela že vee let v največji tajnosti na novih izumih, zlasti na problemu .širjenja valov v velikih višinah in v stratosferi. Vest o njegovi izvolitvi v Ak.i demijo znanosti mu je bila sporočena po radiu v Kairu, kjer vodi rrancosflco delegacijo na kongresu za radiotclcgrafi jo in telefonijo. Noj je samomorilec Anthonv H. G. Fokker pravi o svetovnem oboroževanju: Noj ni pacifist, temveč samomorilec. Fokker je izumitelj 3love čega, po njem imenovanega letala, ki o njem pravijo strokovnjak', da bo odločilo o izidu nove svetovne vojne, če res pride do te katastrofe, že v zadnji svetovni vojni je igralo to letalo odločilno vlogo. Njegov izumitelj ga je ponudil po vrsti angleški, francoski m italijanski vladi, pa ga nobena ni hotela. Samo Nemci so segli po njem in nobenega specialnega orožja se m3d vojno zavezniške armade niso bale tako. kakor >FokJ je zafel v te kraje kot trriec mm -h:*^n" Ko je zagledal pred seboj tri oborožene može, je bil še bolj presenečen kakor oni —Mislim, da se nam tega moža ni treba bati, — je zašeuetal Rostovski. — Mi smo trije, on je pa sam. Pustimo ga, naj se nam približa, toda ne od vrni m o oči od skal ta čas ko bo z nami govoril. Po teh besedah je stopil naproti neznancu, ki se je tudi bližal tako. da se je razdalja med njima kmalu skrčila do polovice. — Kaj bi radi prijatelj? — je vprašal Rostovski — Ali iščete tu koga ali je pa vas zaneslo sem naključje? — Naključje, gospodje. Čudim se pa. da ste takoj namerili name svoja pihala. Pa menda vendar ni tu moda streljati na vsakogar, kdor se izprehaja po morski obali, — je odgovoril prišlec z mirnim glasom, potem je Da stopil k njim. — Oni dan ie bil tu nekdo zahrbtno ustreljen, dragi popotnik, in zato se ne smete čuditi, da smo nekoliko previdnejši, kakor sicer. Ce ste pa res oostenjak kakor pravice, se vam ni treba ničesar bati. Tudi mi nismo morski razbojniki. Prišlec se mu je bil ta čas približal na pet korakov in zasmejal se je. — Nič ne de. da ste si izbrali vprav mojo glavn za tarčo, gospod Walpole. Samo da ni do tega orišlo — Vi me poTnafe7 Kdo ste? — To zaenkrat ni važno Poznam prav tako vas, kakor gospoda Gardnerja in gospoda Freda Bowdena, če se ne motim. Seveda — za pravilnost teh imen ne morem jamčiti, — je nadaljeval prišlec, ne da bi se zmenil za presenečenje in grozo, ki so jo bile vzbudile njegove besede. Prosov je prvi povzel besedo. — Kdorkoli ste že, nuino vam svetujem, da opustite neokusne šale in nam takoj poveste, kdo ste. Če se to ne zgodi in če nas ne prepričate o svojih poštenih namenih, ste se danes zadnjič izprehajali pri Petih skalah. To je naš odgovor, gospod. Ker so se obenem s temi besedami dvignile tri roke s samokresi proti tujčevemu čelu. je bilo več ko jasno, da je bila mišljena ta grožnja zelo resno. — Dobro, je odgovoril prišlec mirno. — Vaša beseda je jasna. Pa naj bo taka tudi moja. Prihajam sem po naročilu — Johna Barkerja ali Borisa Karlvčač — Kdo ste? Odgovorite brez izmikanja! — je vzkliknil Rostovski. — Ne poznamo vas. — Najbrž ste Bensonov vohun. Ce je tako, bo konec vaše zadnje igre z nami žalosten. — Vohun nisem, dragi Nikolaj, toda veseli me, da ste tako odloxni. Če bi vas imel Boris tistega večera pri sebi. bi mu ne bilo treba storiti tako ^alostneua konca — Saj se bomo osvetiV* zanj. — Ali pa ga boste s tem obudili od mrtvih? Tn koga naj zadene vaša osveta? — Tebe in tvojega gospodarja, morilec! — jc kriknil Prosov srdito. Ne igraj se več z nami. gre ti za glavo. Najprej dobiš plačilo za Borisa ti, potem pa še Benson. —Zares? S tem bi storili veliko napako, verjemite mi. — Napako, ali ne — toda zgodilo se bo tako. — Zares? In tudi. če bi vam dokazal, da niti mene, niti Bensona ne zadene nobena krivda? — Kako pa hočete to dokazati, ko ne morete odgovoriti niti na vprašanje, kdo ste. Zadnjič vam zastavljam to vprašanje. Pustite te sofistike, ker ^o brez pomena. — Morda — mene so pa imenitno zabavale. In upam. da se jim boste pozneje tudi vi od srca smejali. Zdaj pa k stvari. Ponavljam, da prihajam od Borisa Karlvča ... — Od mrtvega! — Tudi mrtvi se včasih oglasijo, ne čudite se. In najprej vam moram povedati, da bi bilo dobro, če bi verjeli vse, kar vam povem in če bi se ravnali po mojih nasvetih in navodilih. Nič več? — Ne. — Preveč Časa in besed izgubljamo s tem vohunom. Končaj! — je kriknil Karagin srdito. — Tudi jaz mislim tako, — je menil Rostovski. — Kroglo v glavo tistemu, ki pozna našo tajno. Prosov je prikimal. Lire ju jc Ljubljani