Deželni zbor kranjski.
V 8. seji dnč 7. oktobra.
Govor poslanca gosp. Kersnika o pristojbinah.
„Slavna gospoda! Ko bi generalna debata, sprožena o današnjem predmetu, v zadnji seji ne bila nam vzela toliko dražega časa , pod^aženega tem bolj , ker prav gospodje z one strani tega slavnega zbora niso prinesli ni enega pozitivnega predloga, nego ostali pri goli negaciji, — izprosil bi si bil besede, da bi govoril obširneje o resolucijah, izročenih nam po gospodarskem odseku ; toda to danes ni več mogoče, in ostal bodem v ozkem okviru pred nami ležečega predloga, ter vsojal si na kratko povdarjati pomisleke, ki si mi vsilujejo glede njega.
Gospodarski odsek nam predlaga glede pristojbin dve resoluciji, ter nas vetu je v prvi:
„Prečastiti gospod deželni predsednik se prosi, naj on blagovoli posredovati pri finančnih uradih, ako treba, pri visokem finančnem ministerstvu, da se bo odstotna pristojba od izročitev, ki se narede med stariši in otroci v življenji merila ravno tako, kakor od teh izročitev, kedar se zgode zaradi smrti."
Gospoda moja! Meni se vidi, da je resolucija v tej formi — tudi ako častiti gosp. deželni predsednik hoče z resno voljo ji v vsem vstreči, ter ravnati se striktno po njenih besedah, — da je v tej formi popolnem brez-vspešna. V utemeljenje tega mnenja naj mi bo dovoljeno, ozreti se na one postavne določbe našega pristoj-binskega zakona in ministerijalnik ukazov o pristojbinah, po katerih se sedaj ravnajo naši pristojbinski uradi, in na oni žalostni usus, kateri se je skoro uže iz začetka prejšnjega desetletja vgnjezdil pri odmerjevanji pristojbin.
Pri prenosu premoženja med živimi, in sicer pri izročitvah med stariši in otroci ukazuje postava, da se ima od vrednosti darovanega, to je, brezpiačao izročenega premoženja plačati en odstotek vrednosti, posebej pa od vrednosti nepremakljivega premoženja še Vj» odstotka. Glede zadnjega določuje finančno-ministerialski ukaz od 23. avgusta 1855. 1. št. 13.060 — da je ta izjema glede onih osob, katerim je plačati en odstotek, oziroma poldrugi odstotek od nepremakljivega premoženja — jLajti drugi plačajo 3% odstotke, veljavna tudi tedaj, ako je izročeno premoženje deloma, ali pa čez vrednost svojo zadolženo.
Iste postavne določbe veljajo tudi glede dedšin, to je, glede izročitev ali prenosa premoženja po umrlih, in sicer med stariši in otroci. Tudi tam plačati se ima en odstotek od čiste dedščine, l!/2 odstotka pa od posestva, to je, od nepremakljivega premoženja, in tudi tukaj ni po postavi nobenega razločka — je li premoženje zadolženo ali ne.
Toda, gospoda moja — ako pri nas le kaka postava ostaja na papirji — ta ravno navedeni in nikdar ne preklicani ministerski ukaz od 23. avgusta 1855. leta, št. 13.060, ostaje gotovo na papirji, in ne le glede izročitev med živimi, kakor suponira ta, nam predlagana resolucija, nego tudi glede prenosa premoženja, ki se godi za umrlimi.
Pristojbinske oblasti vidijo povsod, bodi-si pri izročitvah in dedšinah, ako so zadolžene, povsod le kupne pogodbe, in to zato, da potem od zneska dolgov zaračunajo tri in pol odstotno pristojbino. Jaz se čudim, da pod vplivom take našemu malemu kmetijstvu pogubo-nosne prakse, in vzlasti glede na to, da so tu mero-dajni le posebni, menda skrivni ukazi od zgoraj, da ima pri vsem tem knjigotržec Manz še toliko poguma, da tiska oni ministerski ukaz še v svoji izdaji pristojbinske postave.
Ko bi mi čas dopuščal, navedel bi Vam nekolika klasičnih izgledov s kako umetnostjo, vredno bi dejal, boljšega predmeta, sučejo finančni organi naše postavne določbe v namen, izvleče kolikor moč, iz potrpežljivega žepa našega kmeta. Jaz pravim ,;kmetau — kajti nas meščan, naš veliki posestnik, ta ima vendar-le bolj na razpolaganje svojega pravnega sovetnika, kateri ga brani tacih postavnih napadov na njegov žep. Ker to je zopet istina, da najdemo pri našem upravnem sodišči, in mnogokrat uže pri finančnem ministerstvu kot tretji instanci svoje pravo. Toda kaj hoče naš mali posestnik , naš kmet? Pot do upravnega sodišča je dolga in draga, in predno pride kmet tja, trka uže eksekutor na njegova duri, in plačati mu je treba prej pristojbino , nego je njen pravni obstanek odločen v zadnji instanci. Zato sem jaz z veseljem pozdravil to resolucijo, toda želel bi, da se ona poda iz svojega obširnega in dandanes brezvspešnega zahtevanja, ter da zahtevamo konkretno ! da se finančni uradi ravnajo strogo po finančnem mini-sterskem ukazu 23. avgusta 1855. 1. št. 13.060.
Kajti jaz ponavljam še enkrat, da so mi slučaji znani, v katerih se glede dedšin, to je glede prenosa premoženja za umrlimi zahtevajo in terjajo pristojbine brez ozira na oni olajšovalni ukaz.
In Vi gospodje, bodete morda dejali, da to ne pro-vzročuje mnogo razločka. Pa vedite, odkar se je začela ta praksa, in to je od pričetka prejšnjega desetletja sem — od onega časa rastejo dohodki naše države iz pristojbin tako ogromno, da se vzrok temu ne more videti samo v večjem prometu nepremakljivega premoženja , nego se tudi v nekih umetnih sredstvih izvleče le vedno več iu več iz davkoplačevalcev.
Leta 1870. je imela še finančna postava prelimini-ranih dohodkov iz pristojbin: 20,185.000 gold, 1. 1871. uže 23,000.000 gold., med tem, ko so leta 1868. bili le 17,563.000 gold, in prav 1873., 1874. in 1875. leta pričel se je oni skrivni pritisk, in pa ono preziranje olajševalnih določevalnih določeb — in tako imamo od L 1876. sem in tudi letos preliminiranih vedno nad 30 do 32,000.000 gold.
Statističnih dat glede Kranjske žalibog nimam, a glede svojega malega domačega okraja jih imam in iz teh je razvidno, da je ta okraj — oni šteje 16.000 duš — plačal direktnih pristojbin 1868. leta 7762 gold., 1874. leta 7900 gold., a 1883. leta uže 9613 gold, in 1884. L bo prišel preko 10.000 gold., take številke so jako zanimljive , vzlasti ko jim vzroka njihovem naraščaju ne vemo v višjem prometu, nego v višjem obdačenji.
Jaz vem, da bi bilo tukaj .mesto marsikatero pikro besedo o tem izreči, kakor jih izgovarja naš prosti narod, kadar govori o tem predmetu, — toda ker se resolucija sama obrača s prošnjo do čast. gosp. deželnega predsednika, naj mi bo samo dovoljeno, da mu jo naj-gorkejše priporočam.
Uverjen naj bode, da bo naše ljudstvo tudi težja bremena nosila, ako treba, — vse edino le v okviru postavnih določeb.
350