PBIHORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO FRIMORJE Leto 2 StPV 391 - Rpna A - lire Poštnina plačana v gotovini »« siev. tena «*. ure Spedi.,ione in ahbon. postale TRST, sreda, 19. junija 1946 Uredništvo in uprava, Ptazza Goldoni St. 1 - L Tel. St. 9380b »3807. 93808. Rokopisi ae ne vračajo Znova in znova, ob novih krvavih žrtvah skvadristov in neofačistov, ob napadih na antifašiste in njih ustanove, se nam vsiljuje vprašanje s Kaj sploh namerava ukreniti ZVU v zaščito osebne varnosti antifašističnega prebivalstva? V času pariške Konference, ob krsti note žrt?e skvadrističfieaa terorja Jugoslavija nas bo rešila nevzdržnih razmer za katere se, kot zgleda ZVU ne zmeni* čeprav CIN priznava, kar že zdavnaj vemo in opozarjamo Teroristično delovanje fašistič- n'^1 kriminalnih tolp je zavzelo že obseg, da je celo CLN moral *1Vss<* do tega jasno stalite. Pri, so, da te tolpe izhajalo iz nji, političnega okolja, da so neposredna posledica njiho- Vefla Političnega stališča in delo- ^ja, kljub temu, da z besedami ° sojajo njihovo zločinsko poletje, Raj navajajo v svoje opravi, k>t Pruič, da ja to banditstvo travna reakcija na kampanjo >0VrdHva proti Italijanom, proti *?eni Italijanom, ki jih Slovan-o-ttalijanska antifašistična uni- I la smatra za fašiste, zaradi česar to ssmrt fašizmu» lahko zavetne mrtvaški pomen «smrt Ita-tonorn*; drugič, pojasnjujejo pa rasno, da nekaj neodgovorne-lahko uspeva tako na deželi « mestu, in ponovno z bese-"H Izjavljajo, da si tudi oni e resničnega bratstva. ®*Ora pesem, KjLor le malo po-Politični razvoj Julijske kra. Pred osvoboditvijo in po njej, le v stanu presoditi današnji rdj, ve zelo točno, kako je s Krnii in na kateri strani si be-pa ** R’elanla odgovarjajo, kje 40 besedo vedno neposredno Prot je dejanj. se držimo dejanj, koč' so edi-°dločilnega pomena pri preit stvarnega političnega polo-,a, in na podlagi dejanj vredno-0 Posameznike in politična gt-dejanja, ki izhajajo iz ~d' nosijo pečat njihovega po- !,tične to ar konkretno. Si zagovarja eitalijanstvo» ^ to in Julijske krajine. Kaj se TPdvi * t0 pomeni predvsem ^lednje: v Julijski krajini in mora imeti Italija glavno ^ too, ker je j0 italijanska zem-• Italija pa ne more ničesar Italijanov; argo, Italijanom krajini in Trstu gre ^ PPd beseda. Ostali, Slovenci in *lj'e '* ®° drugorodci, naši go-^'jo k* bomo dali avtono- „ ■ te ta avtonomija ne bo Pol Za'a našega hegemonističnega ***• Iz tega stališča nujno iz-tem mora CLN stremeti za *•*» zbere okoli sebe čim več Peč P° možnosti vse, in čim a * Po možnosti vse Slovence in ci^ fe. L# čo bi CLN dosegel ta *toiip! toftfco upravičeno govoril o JV,. fMt3tvU Julijske krajine m na, z^^dj si pa oglejmo stvarni ra, k, ' Rmina dejstva so, da je bor-nao*toilizmu v Julijski tote mobilizirala Slovence, Hr-V. , to Italijane v skupno borbe-ŠttuJ7nar>iie 'n Prav tako skupne jkjlt ne or!)o>nizacije, ki so dale Pen pečat narodnostno me-Sj. odborom ljudske oblasti. >i) Kho italijanska antifašisHč-in odbori ljudske oblasti tj, to torej Slovence, Hrvate in h^Knično antifašistične Itali-■j, Iplijske krajine, dk^kem položaju se začenja 1,1 bs Kdo je tu močan je na dlani. Kdo se Ktekatl k hujskanju in pro-to*n, je tudi jasno. Slovanih fa?Ji;°nsfca antifašistična uni-4,1 sredstev ne potrebuje, slovansko italijansko h Pjeno politično osnovo, *»ier narekuje točne politične % >jr''n K tim globlje utr jeva-toin odnosov med Itali- *tolila Slovani. Kampanja proti to p0^>n ,orej izključena, ker ton* 'Pila rušenje skupne poli-P0))0*no1’* in s tem samomor. nnma drugačen je položaj to v,e’ RUhotm politika je ubra n<^t yy^,rvne> da bi razbila enot-*" ^oli 8tovan* K Italijani, ker ^Itbov ^RH-a zbira le del Ita-®°t) je . ulilske krajine. Posku-too pri'° Vei<- Ha) omenimo so-'todlic“stanoinire julijskih y*lhičitj°V’ >Ci to Imela namen to ’>On1g. t>** Italijanske delavce ^ost/^’ ii)l 0 mešano organizacijo E- *® izja^ttt. Četrturna protestna stavka V protest proti svobodnemu razmahu fašističnega terorja v Trstu so tržaški delavci stavkali včeraj četrt ure. Stavke so se udeležile velike tržaške tovarne kakor tudi tramvajsko osebje in ostalo osebje ACEGAT-a. Tržaški tramvaji so se ustavili ob 10. uri do 10.15 ure dopoldne včerajšnjega dne. Istočasno so se ustavili stroji po vseh tovarnah in delavnicah. OV. Vsi poskus, so tega razočaranja Včeraj so ogromno mncžice tržaških antifašistov počastile in sp-emljale na zadnji poti novo žrtev plačanih fašističnih zločincev in morilcev — pristaniškega delavca Karla Hlačo. Ta ogabni zločin je globoko pretresal in o-gorčil vso pošteno tržaško javnost, saj je pokazal, kakšna u-soda bi nas čakala, če bi fašistom znova uspelo zasužnjiti naše ljudstvo. Zato se je delovno ljudstvo še bolj strnilo in spričo tc nove žrtve obljubilo, da ne bo odnehalo, dokler ne bodo uresničeni ideali in cilji, za katere je padalo in še pada toliko žrtev. ?,e mnogo pred četrto uro popoldne so se cd vseh strani zgrinjale množice okoli mrtvaške kapele in napolnile bližnje ulice. Nenehno so se ljudje vrstili mimo mrtvaškega odra in se poklanjali tej novi žrtvi. Ob štirih so se uvrstili v žalni sprevod, ki se je začel počasi in slovesno pomikati po ulici Pieta, Na čelu so korakali garibaldinci in partizani; sledilo je veliko število vencev raznih organizacij, godba je Igrala žalne koračnice, za njo pa so pokojnikovi tovariši nosili krsto, ovito v delavsko zastavo. Tik za krsto . j? stopala vdova z dvema nedoraslima otrokoma ter sorodniki. Nato so nosili veliko delavsko zastavo, kateri je sledila nepregledna množica. Ob straneh vseh ulic, koder je šel sprevod, je ljudstvo izkazalo zadnjo čast. Ko je prišel žalni sprevod na trg pred cerkvijo pri Sv. Jakobu, je bilo tam že zbranih ogromno ljudi. Po končanem verskem obredu so prinesli krsto iz cerkve. Postrojena četa garibaldin-cev in partizanov se je postavila v pozor, godba «Rinaldija» je zaigrala žalno koračnico, pevski zbor pa je zapel pesem «Zrtvam». Vse ljudstvo je bilo zelo ginjeno in marsikomu so se ob pogledu na ženc-vdovo in-na siroti orosile oči. Spregovoril je tov. Petronio Na koga pada / Qt0/‘t* P°lttične Unije se protislosanska Z*0 °Pn> Pov*fm nujno. Na to to,°ciropoxariaix-ktr i e»i ea*o popolnoma na ,|f«* 8 Političnih osnov tr- Ih. *ma ' ). mor too vse elemente. CLN , tol jeti |P*t| . ........... hlij ’ .ba deiovncga Ijud- s ® krajine; zato ne mo- 1^ '°" mieh Italijanov Ju- %Uatoa« - *® mnrt «Zopet je padel naš tovariš. Pristaniški delavec, pošten družinski oče, borec za neporušlji-vost naše enotnosti in bratstva. Tržaško ljudstvo se vprašuje, kdo ga je umoril, kdo so pobudniki in zakaj je padel. Umorili so ga, ker je bil antifašist, ker je bil delavec, ker je bil za bralstvo in ker je hotel, da bi bil Trst priključen kot sedma republika k Jugoslaviji. Za ta ogabni zločin so odgovorni oni, ki so potegnili Evropo v prepad, sejalci nemira in vojn. Odgovoren je tudi CEN, Lega Nazionale in razne stranke, ki s svojo propagando razpihujejo mržnjo in ki so tako zastrupile ozračje, da se morilci prav dobro počutijo v njem. Morilci, ki jih je narodno osvobodilna borba pregnala v temo, ki pa se sedaj vračajo na sonce in javno nastopajo in delujsjo. Toda krivda leži tudi v onih časopisih, ki o teh dogodkih molče. Ze leto dni nima ljudstvo več miru. To ni v čast onim, ki nas vladajo. To preseneča antifašiste. Brezbrižnost oblasti je omogočila, da se je fašistično zločinstvo organiziralo, da ga podpirajo in pošiljajo v akcijo. Tega je sedaj dovolj! Kje je re liti nacionalna, temveč le nacionalistično organizacija. CLN hoče razbifi Slovansko italijansko antifašistično unijo, da bi združil pod svojim okriljem vse Italijane Julijske krajine; zato mora voditi pi otislovansko kampanjo vsaj, doktor tega cilja ne doseže odnosno, dokler bo italijansko delovno ljudstvo ostalo zvesto demokratičnemu načelu slotmnsko-italijanskcga bratstva. Odtod pro-ttslovanska kampanja, ki daje CLN-u nacional šovinistični značaj. Na tej nacional šovinistični osnovi zahteva CLN priključitev Italiji celotne Julijske kranne, ne da bi bile zato ustvarjene potrebne gospodarske, socialne, politične in kulture osnove. S tem za-dobi politika CLN-a značaj na-cionalšovinističnega imperializma Kot zadnji poskus CLN-a na liniji nacionalšovmist-une politike, beležimo ustanovitev organizacije cFratellanza giulianot. Ta organizacija ni nastala kot posledica nujnosti bratskega sožitja, med Slovani in Italijani, ker to vlogo že vrši Slovansko-ttalljan-ska antifašistična unija konkretno, trajno, x>sak dan; na, nastala je kot politični manever obupancev, ki se dobro zavedajo velikega mednarodnega pomena slovan-sko-italljanskega bratstva. ri v Palestini Jeruzalem, 18. AFP — Skupina mladih oboroženih Zidov je ob belem dnevu ugrabila iz vojaškega hotela v centru Tel Aviva pet britanskih častnikov in enega policijskega oficirja. Spoino domnevajo, da je oficirje ugrabila židovska organizacija Ir-gun, ki se je tako polastila talcev za dva Zida, ki sta bila nedavno obsojena na smrt. izključitev nadaljevanja italijanske ekspanzivne politike, kajti te pokrajine so služile fašistični Italiji kot vojaška baza za napad na Jugoslavijo.» Poleg francoskih zborovalcev so to pismo podpisali tudi predstavniki poljske m češkoslovaške kolonije v tem mestu. Odbor svobodne Italije za zvezo \n demokratično prijateljstvo med Francijo in Italijo je poslal tvdi protestno pismo štirim zunanjim ministrom. Pismo pravi: eOdbor rltašia liberar, iz mesta Bouligny smatra, da je ozemlje Trsta in Julijske krajine zemljepisno tn narodnostno popolnoma jugoslovansko, protestira proti morebitni priključitvi k Italiji tu se pridružuje zahtevi italijanskih rojakov iz Jul'jske krajine, ki so se izrekli za ohranitev te pokrajine v okviru ras nič ne domovine Jugoslavije, kajti to je velik rinit sij za ohranitev miru m demokracije in za prijateljstvo med italijanskim in jugoslovanskim ljudstvom». Podpisani so Serri, Gino, Tacconi. Sindikalna organizacija iz mesta Piennas, ki šteje 5.000 rudarjev, železničarjev in gradbenih delavcev, je poslala francoskemu zunanjemu ministru Bidaultu pismo, ki zahteva priključitev Julijsko krajine k Jugoslaviji in ki se pridružuje protestom antifašističnega sveta, da lahko v Trstu fašisti še vdno prirejajo hrvave manifestacije. Vsak dan prihajajo nova protestna pisma, ki aahtemijo priključitev Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji. List «Ordre» objavlja uvodnik pod naslovom rTržaško vprašanje*, ki podpira pravične zahteve jugoslovanskih narodov glede Trsta. de resolucije, ki so tile sprejete od osrednjega odbora komunistične partije. Gouin jima je izrazil v skladu z odločitvami socialističnega narodnega sveta, da ni mogoče vzeti v pretres socialističnega predsedstva. Sprejemi pri Titu Beograd, 18. Tanjug — Maršal Tito je včeraj sprejel češkoslovaškega veleposlanika Joscfa Korbela in poljskega veleposlanika • Jana Karola Vcndeja. Maršal Tito je sprejel francoskega pesnika Paula Eluarda in se zadržal z njim v prisršnem razgovoru več kot eno uro. Prva seja svetovne s ndikalne zveze Moskva, 18. AFP — Včeraj popoldne ob 15. uri je bila prva seja izvršnega odbora svetovne sindikal. ne federacije. Vsa upravna poročila, ki jih je predložil Louis Saillant, so bila soglasno sprejeta. Druga seja je bila davi. Francoski socialisti ne postavajo kandidata Pariz, 18. AFP — Maurice Thu-rez, podpredsednik ministrskega sveta in generalni tajnik komunistične partije ter Jacques Duclos predsednik komunistične parlamentarne skupine sta bila sprejeta od Felixa Gouina- Thorez in Duclos sta razjasnila predsedniku vla. Resolucija italijanske sindikalne zveze Rim, 18. VZN — Izvršni odbor italijanske sindikalne zveze je sprejel resolucijo, s icatero obsoja politične posege tki so zavedli italijansko—splošno konfederacijo dela izven terena, ki spada v delokrog sindikata*. 0 italijanskem referenta sc je kasacijsko sodišče dokončno izreklo Rim, 18. — Kakor poroča Ansa, se je ob 18. uri sestalo vrhovno kasacijsko sodišče, ki je razpravljalo o raznih prizivih glede referenduma. Sodišče je izjavilo, da se ima z& večino volivcev, ki so volili, smatrati število volilcev, ki so veljav, no volili. Sodišče je ugotovilo, da je celotno število veljavnih glasov za republiko 12.717.923 in za monarhijo 10.719.284, tako da se je večina volivcev, ki so volili, izrekla za republiko. Sodišče je tudi sporočilo, da je celotno število neveljavnih glasov 1,498.136. Aleš Baebler o italijanskih reparacijah Italija mora plačati V Julijski krajini je Italija plenila imovino slovenskih m hrvaških društev, zadrug in privatnikov ZASLIŠEVANJE m niuium S >dišče le zasliševalo obtoženca Molieviča In Miloviča Beograd, 18. — Včeraj, osmi dan raziprave proti Mihajloviču, je sodišče zasliševalo obtoženca Stevana Moljeviča predsednika izvršnega odibora tako imenovanega centralnega narodnega komtteta, ki je bil politično vodstvo izdajalske fetni-ške organizacije. (Mana tega komi-teta sta bila tudi Mladen Zujevič ln Živko Topalovič, ki ju sodišče sodi v odsotnosti. Moljevič je od lota 1942 tesno sodeloval z Mihajlovičem. Od Mihailoviča je sprejemal sklepe o stikih *z okupatorjem, o stikih z inozemstvom in o Širjenju izdajalske propagande. Obtožen je tudi, da Je izdeloval direktive za organizacijo četnišklh komltetov, ki so zbirali informacija o vseh, ki so sodelovali v osvobodilni borbi, in ki so jih nato «čme trojke* morile. Pomladi leta 1943 je Moljevič postal glavni Mihailovičev pomočnik v vodstvu četniške organizacije. Napisal je veliko število člankov in proglasov, ki so ščuvali četnike proti vsem, ki so pomagali v osvobodilni borbi. Moljevič je izjavil, da se ne čuti krivega in dejal, da sta glavni osebi centralnega komlteta bili Dra-giša Vasič in Mladen 7,ujevič, in da so bile vse zveze z begunsko vlado v rokah Mihajloviča samega. Po vrsti vprašanj predsednika je Moljevič priznal, da je vedel, da četniški poveljniki sodelujejo z okupacijskimi silami. Naštel je četr niške poveljnike, ki so sodelovali z okupacijskimi četami, toda v zaključku je zagovarjal samega sebe z izjavo, da je za njihovo sodelovanje s sovražnikom zvedel mnogo kasneje. Sodnik: «Kaj ste podvzeli, da bi storili konec temu sodelovanju?* Moljevič: «Podvzel nisem ničesar*. Moljevič je nato skušal opravičiti odtegnitev več divizij z vzhodne fronte, ki so jih premestili v Jugoslavijo. Predsednik: »Proti komu »o se te divizije v Jugoslaviji borile?* «Borile so se proti partizanom,* je odgovoril obtoženec in povesil oči. Moljevič se je leta 1944 udeležil sestanka predstavnikov b.vših političnih strank, kjer so sprejeli resolucijo, ki obeoja stališče komunistične partije, organizatorja in nosilca narodno-osvobodilne borbe. O-kupacijske oblasti, s katerimi so četniki vzdrževali stike, so Jim dobavljale uniforme, hrano, orožje in strelivo. Na vprašanje, proti komu so četniki uporabljali to orožje in strelivo, ki so jo prejeli od okupacijskih čet, ni obtoženec spočetka odgovoril, kasneje pa je zamrmral; »Niso jih uporabljali prpti okupar j tlzanom. cijekim četam*. Obtoženec Moljevič tudi ni odgovoril na vprašanje, kako si razlaga, da so okupacijske čete dajale četnikom orožje in strelivo. Ko je bilo končano zaslišanje ob. toženega Moljeviča, je straža privedla v razpravno dvorano Djuro Miloviča, književnika in novinarja, ki je bil med okupacijo član »Centralnega nacionalnega komiteta* Dra-žine organizacije in predsednik njegovega propagandnega odbora. Ob. točeni Milovič je nastopil pohlev-neje kot prvi obtoženec. Na predsednikovo vprašanje je takoj izjavil. da se smatra za krivega. Na predsednikovo vprašanje je odgovoril. da je že od leta 1942 opazil, da v Dalmaciji četniki sodelujejo z i-talijanskimi okupatorji. Potrdil je, da so se ves čas edino partizani bo. rili proti okupatorju. Pripovedoval je, da je leta 1943 odšel iz Splita v vrhovno komando Draže Mihailoviča, kjer je ostal ves čas, delal in vodil četniško pronagando. — Priznal ie, da je v Dražino časopisje pisal članke, v katerih je partizane enačil z ustasi. Dejal je, da je bila tedaj Dražina vrhovna komanda v neposredni bližini italijanskih okupatorjev. Čudno pa se mu je zdelo, ker četniki niso imeli nikakih položajev in nikakih borb z Italijani. Ko ga je predsednik vprašal, kak. šne teme je imel pri pisanju člankov za četniške časopise, je odvrnil, da je pisal, kar mu je padlo iz peresa in kar Je v sebi nosil. Trdovratno pa Je kljub mnogim jasnim dokazom skušal zanikati, da bi pozival v njih na boj proti pat^ Pariz, 18. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga poroča iz Pariza: Pomočnik zunanjega ministra FLRJ dr. Aleš Baebler je podal izjavo o italijanskih reparacijah in dejal med drugim: »Jugoslovansko stališče je znano — Italija inora plačati reparacije. Zdi »e, da so to stališče zavzele zdaj tudi velesile, toda sodeč po komentarjih tiska, ni bil še dosežen popoln sporazum o tem, kaj prav za prav spada v reparacijsko maso in kako visoko naj se v praksi reparacije odmerijo.* Dr. Baebler je nato podčrtal, da Jugoslavija ne more pristati na to, da bi italijanske reparacije ostale samo načelo in da bi bile praktično tako mtyhne, da jih Italija niti občutila ne bi. To bi pomenilo nagrado Italiji za njen napad na sosede. «V interesu vsega človeštva je, da narodi, ki so bili napadalci, globoko spoznajo, da noben napad ne more ostati nekaznovan.* Dr. Baebler je nato govoril o argumentu, da Italija sploh ni sposobna za plačilo kakršne koli vsote in dejal, da je znano vsemu svetu, d« nosi Italija ogromne okupacijske stroške za ZDA in Veliko Britanijo. Te streške bi bilo mogoče zmanjšati in tako bi Italija mogla plačati vsaj del reparacij. Dr. Baebler je nadaljeval: »Naravno se tiče to reparacij, ki Jih bo Italija morala plačati iz naravnih virov za odplačevanje odškodnine, kot na primer izdelki tekoče proizvodnje, trgovska mornarica, naprave vojne industrije, investicije v inozemstvu itd. Toda Italija ima tudi druge vire za plačilo reparacij in to so dobro-imetja v takozvanih »odstopljenih ozemljih*, ki bi jih bilo treba pravilnejše imenovati »vmj-na ozemlja*. V primeru Jugoslavije se to nanaša na lastnino italijanskih gospodarskih podjetij in posameznikov v Julijski krajini. Jugoslavija ima do te lastnine neodrekljivo pravico. Iz omenjenih virov bi Jugoslavija dobila del od 200 milijonov dolarjev, ki so določeni za vse balkanske države. Italija pa je v zavezništvu s Hitlerjem med okupacijo tretjin? jugoslovanskega o-zemlja morila in plenila po Jugoslaviji ter ji prizadejala škodo preko devet milijard dolarjev. Prebivalstvo Julijske krajine je v svoji borbi proti fašizmu dalo 42.800 človeških življenj, 95.460 ossb je bilo zaprtih in interniranih, neštete vasi so bilg požgan? in porušene, vse železnice in ceste so težko poškodovane, pristanišča razrušena. ladjedelnice težko poškodo- vane, javne in zasebne zgradbe, go- I naše rojake.* zdovi, vinogradi, živinoreja in sadovnjaki so težko trpeli. Pokrajinska komisija za vojno škodo je ocenila vojno škodo Julijske krajine na 1,134,149.000 ameriških dolarjev po cenah tn tečaju iz leta 1938.» Dr. Baebler j? nato prikazal škodo, ki so jo pretrpeli Hrvati in Slo. venci v Julijski krajini v dobi po prvi svetovni vojni. Brez najmanjše pravne podlage je bila zaplenjena imovina slovenskih tn hrvaških narodnih društev, zadruge in slo-v6nsko-hrvatska mala trgovina in cbrt so bile popolnoma uničene, vsčja podjetja pa so bila »odkupljena*, tako da predstavlja vse to v celoti najnesramnejše plenjenje. Baebler j? potrdil svoja izvajanja z nekaterimi najbolj kričečimi primeri. Pomočnik zunanjega ministra dr. Aleš Baebler je zaključil svojo izjavo: «Ce s? ne podvzame taka akcija. bi ostal največji in najvažnejši del gospodarstva Julijske krajine v italManskih rokah. Italijanska podjetia, ki so plenila naše rojake, bi obdržela vse, kar so si nagrabila in s čemer so izkoriščala KRATKE BARCELONA. 15 članov španske generalne konfederacije dela Je bilo aretiranih, ko so se sestali na tajni seji. LONDON, Poročila iz Cuxhave-na v Nemčiji pravijo, da so Britanci sklenili raztrelili utrjeni otok Helgoland. LONDON. Poljski v:f eposl&nlk V Londonu bo v kratkem podvzel pri britanski vladi korake za prenos trupla generala Slkorskega iz Anglije na Poljsko, kjer bo poko-l>an v varšavski, katedrali, kjer so grobovi zaslužnih Poljakov. Belgijski Usti o nas Pokrajina, ki io je Italija obsodila na životarjenje Pariz, 18. — Belgijski dnevnik »Le soir* objavlja v rubriki »Zadnje vesti* članek »Julijska krajina*, v katerem zahteva priključitev te dežele k Jugoslaviji. List poudarja načelo, da Imajo narodi pravico do samoodločbe in opozarja na izjavo delegacije Julijske krajine in Trsta v Bruxc!le-su. List objavlja velik zemljevid, ki kaže na večino slovanskega prebivalstva v Julijski krajini, pod naslovom »Pokrajino, ki jo je Italija obsodila na životarenje*. List piše nadalje: »Tesen stik z jugoslovansko republiko m z drugimi podonavskimi državami bo za- gotovil Trstu trajen polet. Prebivalstvo Julijske krajine zahteva, naj se popravi krivica, ki sta mu jo zadali pogodbi v Londonu in Rapallu. To prebivalstvo, po veliki večini slovensko in hrvaško, hoče živeti v prijateljstvu z italijansko manjšino, ki bo uživala v federativni Jugoslaviji popolno spoštovanje svoje tradicije, jezika in kulture*. RIM. Razprava proti maršalu Grazianlju, ki bi imela pričeti Jutri pred vrhovnim sodiščem. Je bila ponovno odložena. Doslej ni bil določen nov datum za razpravo. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 19. junija 1946. V Parizu morajo predlagati le eno orlo-pravlčno IM TITO, S TEBOJ hočemo v bodočnost Te} svoji volji smo dali izraza na udarniškem delu y poraženih RenCah Najprej čistijo ruševine, da bodo lahko postavili trdne temelje novi zgradbi, NI Slovenca na Primorskem, ld mu n« bi bila znana usoda Renč in trpljenje tega ljudstva za časa na- dfašistične okupacije in »vete narodno osvobodilne borbe. Renče so ves čas okupacije predstavljale za nacifaiiste pravo trdnjavo odpornega partizanskega gibanja na Goriškem. Zato je okupator tudi Renče skoraj popolnoma uničil in požgal. Porušenih je bilo nad 170 stanovanje kih kmečkih hiž in nad 19 hiš v trgu pa popolnoma požganih. Celokupna materialna škoda je ocenjena nad 27 milijonov lir (predvojne vrednosti). Te številke zgovorno govore, da je prebivalstvo mnogo trpelo in tudi vse žrtvovalo za svojo boljšo bodočnost itn narodno svobodo. Renče so znane po tem, de je vsak, ld je bil zasledovan in preganjan, našel evoje zaklonišče brez razlike vere in narodnosti. Vsi borci so se stekali v Renče. Tu so prlSll Italijani in Furlani ter dobili prvo vojaško znanje, in od tu so bili razporejeni v borbene partizanske editnice. Renče bodo v zgodovini narodno osvobodilne borbe na Goriškem zapisane z zlatimi črkami. Zapisani pa bodo tudi vsi zločini, ki so jih prizadeli načifašistlč-ni okupatorji in narodni izdajalci, četniki kvislinga Nediča in krvnika Draže Mihajloviča. 18. t. m. so se na poziv krajevnega odbora SIAU odzvali antifašisti in prebivalci vse okolice pa tudi I-talij&ni iz Furlanije in Gradiške, da združeni priskočijo hrabrim Renčanom na pomoč in da z udarniškim delom očistijo ruševine, ki so nastale »a časa narodno osvobodilne borbe. Nad 1400 prostovoljcev se je prijavilo za udarniško nedeljsko delo dne 16. t m. v Renčah. Tu smo videli dalevce, kmete, profesorje, učitelje, izdravnike, mladince, stare ženice, ljudi vseh poklicev ne glede na narodnost. Vsi so prišli, da priskočijo na pomoč težko prizadetemu prebivalstvu, ki se je tako junaško in vztrajno borilo proti nadmočnemu sovražniku. Prebivalstvo posnema svoje rojake v coni B in svoje brate v Jugoslaviji, ki so s svojim udarniškim delom prihranili državi in narodu milijonske svote. Ljudstvo se zaveda, da tako obnavljanje, kot ga vrši ZVTJ na našem ozemlju, ne bo rodilo tistih renfltatov, kot si jih ljudstvo želi. Prebivalstvo hoče, da bo do zime imelo streho nad glavo, da bo živelo kot se spodobi sodobnemu človeku. Obnova porušenih domov se mora pospešiti, prevzeti moramo pobudo.In samopomoč v svoje roke. Kajti izkušnje nas uče, da zanašati se na druge, bi pomenilo zopet zimovatl vdrugič pod milim nebom. Tega el naše ljudstvo ne želi več in zato sl bo samo pomagalo in organiziralo udarniško delo v svojih porušenih vaseh in krallh. Na trg S. Gregorčiča in Prešerna so prihajade povorke z zastavami oborožene s krampi in lopatami. Prihiteli so kolesarji, kmetje is bližnjih vasi po z vozovi. Prišli Dobra srca Ob priliki poroke tov. Benedikta Žerjala iz Boljunca in Anice Peta-ros iz Boršta darujejo svatje 1000 lir za sirote padlih partizanov in 184 lir za tiskovni sklad. Prisrčna hvala! Družina Križmančlč - Marc iz Bazovice daruje 800 lir za sirote padlih partizanov in 500 lir za brezposelne. so tudi s kamioni, »vse je bilo razgibano in razpoloženo, da čim več pomaga s svojim prostovoljnim delom ljudem, ki so žrtvovali vse za svobodo naroda v skupni zavezniški borbi. Na trgu se je razlegala pesem in delovni odbor je razporejali delovne brigade po strokah. Med tem časom so prispeli tudi avtomobili, natovorjeni z gradbenim materialom. Vozniki s vprežno živino pa so odvažali neuporabni material in ruševine s pogorišč. Organizacija dela je bila odlična. Vodil je poseben odbor strokovnjakov, zidarjev in gradbenikov. Gradbeni odbor je nedeljsko udarniško delo ocenil na nad pol milijona lir. Po končanem udarniškem delu se je na trgu sredi Renč zbrala vsa množica prostovoljcev. Predsednik krajevnega NOO tov. Vičič se je v imenu vsega prebivalstva in odbora zahvalil zavednemu ljudstvu za izvršeno delo. Spregovoril je tudi predsednik okrožnega NOO tov. Štrukelj, predsednik mirenskega okraja tov. Uršič ter garibaldinec Iz Gradiške ln drugi. Med drugim je na zborovanju udarniškega dela bila sprejeta in poslana resolucija maršalu Titu, v kateri ugotavljajo, da ne bodo poprej odnehali s svojo borbo, doker se ne uresničijo upravičene zahteve po priključitvi vse Julijske krajine s Trstom k Jugoslaviji. Med drugim pravi pismo: «25 velikim zaupanjem zremo v Vas odločnega branitelja naših pravič- nih zahtev in Vam kličemo, da hočemo z Vami živeti v svobodi, kakor smo živeli z Vami v borbi». Naslovljena je bila tudi resolucija zunanjim ministrom ln delegaciji Julijske krajine v Pariz. Prvi večji udarniški dan v Renčah se je pokazal kot prava in resna manifestacija bratstva ter e-notnosti slovansko - italijanskega prebivalstva tudi v borbi za obnovo. Ljudstvo je s tem dokazalo svoj globoki socialni čut in voljo, da z združenimi silami priskoči svojemu bližnjemu na pomoč. MOS vložil tožbo proti „La Voce libera“ Mestni osvobodilni svet za Trst nam sporoča da je 17. t. m. vložil pri tržaškem državnem pravdništvu tožbo za obrekovanje zaradi članči-6a, ki ga je objavila «La Vo-ee libera» dne 28. maja t. 1. in ki se nanaša na izmišljeno dodelitev ukradenih oblačil. G. Simoni in Baraga na „obisku“ V torek sta .prišla v slovensko osnovno šolo v Trstu kapetan Simoni in Srečko Baraga, ki sta pobrala otrokom vse šolske knjige »Svobodna pota» in jim razdelila nove. Otroci so bili žalostni, ker so jim odvzeli njihove šolske knjige in niso hoteli novih vsiljenih knjig nesti domov, zato so ih raztrgali na cesti pred šolo. Počakali so na ulici kap. Simonija, protestirali proti odvzemu knjig in vzklikali: «Dol z Barago!*. Slovensko narodno gledališče za Trst ln Primorje bo pred zaključkom gledališke sezone v Slov. Primorju gostovalo s šurekovo glasbeno kome. dijo «Pesem s častna v sledečih krajih: Jutri 20. tega meseca ob 16. in 20. uri v Idriji, 21. t m. ob 20. uri v Cerknem, 22. t. m. ob 20. uri v Sv. Luciji ob Soči, 22. t. m. ob 36. in 20. uri v Tolminu, 24. t. m. ob 20. uri v Ajdovščini, 25. t m. ob 20. uri v Ajdovščini, 26. t. m. ob 20. uri v Vipavi, 28. t. m. ob 21. uri v Sežani, 29. t. m. ob 21. uri v Opatjem selu, 30. t. m. ob 16. uri na Opčinah. Miren OKRAJNA KONFERENCA ZENA S svoje okrajne konference so žene mirenskega okraja naslovile na namestnike zunanjih ministrov v Pariz resolucijo, v kateri zahtevajo, da se s pridobitvama, ki so jih plačale s svojo krvjo in s krvjo svojih mož, sinov, hčera in bratov, ne baranta. Poudarjajo, da ne morejo pristati na delitev tega ozemlja, ki je do najzapadnejših meja posejano z neštetimi grobovi naših najboljših sinov, ki so tako nesebično žrtvovali svoja življenja v boju proti nacifašizmu ln za priklju. čitev k Jugoslaviji. Zene zahtevajo pravično rešitev vprašanja pripadnosti Julijske krajine, kajti vsaka druga rešitev bi bila y gorostasnem nasprotju s cilji, za katere je padlo toliko žrtev. Kanomlja UDARNIŠKO DELO Tudi mladina iz Kanomlje je skupno z vrlimi kmečkimi gospodinjami In gospodarji odšla, minuli binkoštni ponedeljek na udarniško prostovoljno delo. Čistili so opeko ter pomagali svojim sosedom, katerim so nacifašteti v času vojne požgali stanovanjske hiše in gospodarska poslopja, odvažati ruševine. Posebno so se zavzeli za mladega gospodarja iz Brd v Gorenji Kanomlji, ki je edini ostal živ od številne družine. Starše in ostale bližnje sorodnike so mu nacifašisti na zverinski način pomorili ob zadnji velikonočni ofenzivi. Zažgali so mu hišo in gospodarska poslopja, kjer je v strahotnih mukah zgorela devetčlanska družina skupaj z nedol- Cuvaimo spomenihe iz narodno osvobodilne borbe Naj vsi spoznajo slino močna smrt obsojenega naroda, s katero Je v borbi Izoblikoval Uk novega človeka V ffrnovrških gozdovih je imel naš narodni heroj Vojko v Brinovem hribu logor, kjer je kljub gostim sovralnlm postojankam nad osem mesecev nemoteno taboril s svojo četo. Prav od tu je odhajal na tiste sijajno uspele akcije, katere so dvigal* in stopnjevale hrabrost v njegovi beti do taks meje, da jih je ljudstvo smatralo za duhove. Se danes slišiš po teh krajih, kako so Vojkovi junaki iznenada napadli fašistične postojanke, jih uničili in izginili kot podlasice pod listje. Ta kraj bi bilo treba znova priklicati v spomin narodu in z njim oliveti spomin na našega primorskega heroja. Ker je v okolici še več njegovih soborcev, naj bi ti podveeli pobudo za popravo in ponovno obnovitev Vojkovega logarja. Ta kraj je svet primorskemu ljudstvu, saj so se prav tu pričeli zbirati najboljši sinovi Primorja te takrat, ko je bil o-kupator Se pri največji moči. Naj bi ponovno postavili logor tak, kot je bil prvotni, napravili ob stezi, ki je vodila do njega, kati-potne pušiloe, da obiskovalci ne bi zgreiili kraja. Obisk tega prvega žarišča upora bi poživljal v narodu. zavest priborjene zlate svobode in hkrati dvigal samozavest, da smo lahko upravičeno ponosni nase in na naše heroje, ki so izkrvaveli v izvrševati/« svoje dolžnosti kot vojaki ljudske armade. Imamo dalje v bližini Mrzle rupe partizansko bolnico * Pavlo*, ki bi jo bilo treba obuvati razpada. Pripetilo se je, da so iz tega kraja odnesli nekatere stvari. Tega ne smemo dopuščati, O-blskovalci naj se zavedajo, da je tako dejanje največja lalitev spomina padlih in ranjencev, ki so zdravili v tej bolnici svoje rane, dobljene v borbi za svobodo. V Gorenji TribuSi so hiSe, kjer je bila poleg vojaške oblasti tudi civilna in izvršna oblast PNOO za Slov. Primorje. Tu naj bi se postavila vsaj napisna deska z napisom, kdaj in kdo je za basa borbe deloval tuJv korist naroda. Gotovo je znan tudi kraj, kjer so se vršile prve ljudske volitve, ki so že tekom borbe pokazale ljudstvu, kaj nam pomeni ljudska oblast. Se se spominjam, kako nam je za časa borbe v lanski ofenzivi padli komandant Škofjeloškega odreda tov. kapetan Blat govoril o velikem pomenu pisanja bataljonskih, brigadnih in divizijskih kronik. sTo je naša zgodovina, to so naši prihodnji življenjski romani*, J* dejal. Vsi ti kraji, so priče naše junaške zgodovine. Zato jih čuvajmo in branimo, da bo novi človek ob obisku spoznal vso veliko moč na smrt obsojenega naroda, ki je bil zmoten ustvariti v borbi lik novega slovenskega človeka. Og. žntmi otročički. Iz tega je razvidno, da je naše ljudstvo vzelo z vso resnostjo iniciativo obnove požganih vosi v evoje roke ter hoče na ta način čimprej zaceliti rane, ki jih je prizadel nacifašizem v teku vojne, F. V. Šebrelje USPEHI PRI OBNOVI PORUŠENE VASI Da je samoiniciativnost tudi v borbi za naso obnovo in gospodarsko nsodvistriost nujno potrebna, bo vsak čitatelj lahko spoznal iz naslednjih vrstic. Prijazno vasico Sebreljs so požgali SS-ovci. Veliko je bilo razdejanje, toda vaščani niso klonili. V 75. dneh so zgradili 4 apnenice. Zadnja je dala 700 stotev apna, ki so ga razdelili članom obnovitvene zadruge. Pri tem niso pozabili na najbolj pomoči potrebne. V ta namen so člani KNOO-ja od. stiplli 12 stotov apna, Pagon Franc pa je odstopil 10 stotov apna vsem onim ki se zaradi starosti in bolezni niso mogli udeležiti prostovoljnega dela pri apnenici. Vaščani so praznovali tudi obletnico rojstnega dne maršala Tita z udarniškim delom. Odšli so v Stopnik in pripravili 150 stotov apna v zameno za cament, ki jim bo služil za izdelavanje strešnikov za požgane dc-move. Na ta način bodo člani obnovitvene zadruge dobili strešnike mnogo ceneje, kajti izdelali jih bodo doma. Pri tem bodo prihranili približno 30% strošaov. V zadnjem času so na no. vo postavili vse ogrodje 5 gospodarskih poslopij. Pri delu udarniško sodelujejo tudi žene in mladina. Na dan obletnice rojstnega dne tov. Tita se jih je pred Navasarjem zbralo 33. Očistile- so veliko njivo. Mladina je v 14 dneh opravila 450 prostovoljnih ur. Dela so se polno-š.evilno udeležili tudi čiani ostalih vaških organizacij. Pričakovati je kar najboljših uspehov na tem po. Iju. F. v. = C, "’A t opokocuLa. m. [ČLUjO. = Prireditve, predavanja in sestanki KULTURNI KROŽEK «M. KRALJIC*. Danes ob 20. uri bo v prostorih krožka običajna prireditev z novim orkestrom. VELIKA PEVSKA PRIREDITEV V DUTOVLJAH - SKOPEM. 7. julija bo v Dutovljah . Skopem pevski nastop vseh pevskih zborov sežanskega okraja. Nastopili bodo pevski zbori iz Sežane, Krajne vasi, Tomaja, Dutovelj, Skopega, Koprive, Kazelj, Dobravelj, Štorij in Pliskovice. Opozarjamo že danes na to prireditev in vabimo še druga društva iz drugih okrajev ca sodelovanje. v Enotni sindikati SESTANEK REFERENTOV ZA TISK. Vsi referenti za tisk in propagando pri odborih posameznih kategorij in pri tovarniških odborih v Trstu so vabljeni na sestanek, ki bo v petek 21. t. m. ob 19.30 v ulici Imbrianl 5, soba št. 14. SESTANEK POLJEDELCEV. Sestanek poljedelcev, ki je imel biti v Gradiški v četrtek 20- t. m. ob 9.30 uri v «Sala della mušica* na trgu XXIV Maggio, je prenešen na 16. uro istega dne. Izleti NA VOLNIK V nedeljo, 23. junija t. 1. pojdejo tržaški planinci na Volnlk. Pri tem bodo udarniško zaznamovali pot na to kraško planinsko postojanko. Odhod ob 7h s tramvajske končne postaje v Bar-kovljah. Povratek preko Opčin, Odbor DI|akom ln dljakin|am PRIVATNI IZPITI. Privatni izpiti čez poedlne razrede sa bodo začeli 3. julija. Tajništvo te šole sprejema prošnje od danes dalje pa do 1. julija. Prošnje je nasloviti na ravnatelja šole. Na prošnji mora biti kolek za 8 lir. Prošnji je treba priložiti vse po odredbi določene priloge. Točnejša navodila dobite na tajništvu šole — via Corsica 11-IL SPREJEMNI IZPITI ZA VSTOP V PRVI RAZRED. Sprejemni izpiti za vstop v prvi raz~ed bodo začeli 22. julija ob 8. uri. Tajništvo te šole — via Corsica 11, II. nadstr. — sprejema od danes dalje pa do 18. julija prošnje za pripustitev k temu izpitu. Prošnje je nasloviti na ravnatelja šole. Na prošnji mora biti kolek za 8 Ur. Prošnji je treba priložiti 1. rojstni list, 2. potrdilo o istovetnosti, 3, potrdilo o cepljenih kozah, 4. potrdilo o pla- K U R Nove mladinske knjige Glavni odbor ZAMJK je organiziral nabavo slovenskih leposlovnih in poučnih knjig, pesmaric, itd. Vse te razne knjige lahko kupite na okrožnih in okrajnih odborih ZAMJK, na mestnem odboru ZAMJK za Trst, u-Hca MOochiavelli 13 in na Mestnem odboru ZAMJK za Gorico v Ljudskem domu. Mladinoi in mladinke, ki so organizirani v ZAMJK, lahke kupijo knjig9 e SOV* popustom. Za sedaj so na razpolago sledeče knjige: Nikolaj Ostrovski: tKako se je kalilo jeklo*, ena od najbolj priljubljenih knjig sovjetske mladine, ki jo sedaj začenjamo spoznavati tudi mi; broširana 175 Ur za nečlane ZAMJK t« 1*0 lir za blang ZAMJK; vezana tt5 Ur za nečlane ZAMJK »n ISO lir za olang ZAMJK. Kohonov: tZgodbt o Leninu*. V tej knjigi nam pisatelj na privlačen način pripoveduje e do- godkih iz Leninovega življenja. Knjiga je opremljena s slikami, broširana 75 Jtf in 50 lir, vezana lts in SS lir. Ribibib: sUdarniki*, knjiga za pionirje — 45 tn JO Ur. Jakovljev: eZgodbe iz mojega življenja*. V tej knjigi se seznanimo z življenjem in delom Ja-kovljeva, najslavnejšega konstruktorja avijonov—Vezana 115 in 85 Mr, broširana 75 in 60 lir. Iljln: sPriroda in ljudje*, izredno zanimiva knjiga, ki nam tolmači, kako ljudje v Sovjetski zvezi obvladujejo prirodne sile in itspreminjajo naravo. Vezana žtS in 150 lir. Lenin: tVelika pobuda*, vezana H0 in 95 lir. Anton Ingolič: s Mladi aktivisti*, mladinska igra v treh dejanjih, ki nam prikazuje borbo naše mladine v basu okupacije — 50 in 35 lir, Boris Garbatov: «Mladost očetove, Igra « petih slikah (s časa državljanske vojne v Rusiji, stane 40 in £5 lir, Peter Levec: tKoraki v svobodo*, zbirka pesmi iz časa osvobodilne borbe — stane broširana 60 in 45 lir, vezana 90 in 60 lir. Kajuh: «Pesmi* — 10 lir za člane in nečlane. sKomsomol v domovinski vojni — stane £0 in 15 Ur. 1. V. Sergej; eZnanost in praznoverje* — stane £5 in 17 Mr, • sTimur in njegova komanda*, je izredno lepa in preprosta knjiga o življenju sovjetske mladine, v kateri so zelo zanimivo opisane dogodivščine pionirskega komandanta Timurja in njegovih tovarišev. »O delu komsomola na vasi*, knjižioa, ki bi jo moral preučiti vsak mladinski aktivist — stane 15 tn 10 lir, B, A. Keller: sKako je nastalo življenje na zemlji* — stane 90 In £0 lir. I. V. Sergej: eNenavadni nebesni pojavi* — stane 88 in 17 Mr. *Nova pot fizkulture* — stane £0 in 15 lir, Leonov: sVdor*, eno od najlep-žih dramskih del iz velike domovinske vojne sovjetskega ljudstva — stane 75 tn 50 Kr, A » ^ m twisf a lr 11 • -tl- h|.L. ruska pravljica o dečku Aljoši. ~~ Stana t5 in 17 lir. Janez Vidic . Albert Širok: ePionirska slikanica*, ki vsebuje vrsto pesmi in slike v barvah — stan« 80 in 50 lir. «Z drugega kongresa mladine Jugoslavije*, o kongresu, ki ga je imela jugoslovanska mladina t; času narodno osvobodilne vojne v Brvarju — stane 40 tn tS lir. Maks Pirnik: «V nove zarje*, pesmi z notami za otroške mladinske zbore — stane 50 in 35 lir. Naslednjih knjig še nimamo, toda jih lahko naročite. V kratkem času jih boste lahko brali. ePesmi naših borcev*, zbirka pesnit iz časa narodno osvobodilne borbe, t> dveh zvezkih, cena vsakemu zvezku 40 in 85 lir. Oton Zupančič: eZimzeUn pod snegom*, najnovejša pesem našega najimčjega slovenskega pesnika — Stane 110 in 75 lir. eMladi odir*, zbirka igric z ilustracijami — stane 40 in *5 Mr. «Mlada pesem*, mladinske pesmi iz naše narodno osvobodilne borbe za pevske zbore — stane 50 tn 35 lir. Pahor Karel: sPesem slovenske mladine*, note tn besedilo borbenih mladinskih pesmi — star ni ta in li Ur, čani taksi. Plačajo dečki 110,— Ur, deklice 150.—. Plača se na pošti pod tekočo številko 11/124. Te takse so oproščeni otroci družin, ki štejejo več kot sedem otrok, vojne sirote, otroci vojnih invalidov in beguncev. Samo polovico takse plačajo otroci družin s petimi ali šestimi otroki. Za oprostitev je treba predložiti uradno potrjeno dokazilo. K sprejemnemu izpitu se smejo priglasiti oni, ki so dovršili deset let starosti oziroma bodo dovršili deset let do 31, decembra 1946. Izpit bo po novem načrtu. Ta načrt je izobešen na šolski oglasni desk/ — via Corsica 11, n. Razno MEZDE DELAVCEM PRI MLATILNICAH. Urad za delo sporoča, da je razsodišče, sestavljeno v smislu čl. 2 Ukaza 78 ZVU s sklepom z dne 12.6.1946., razglašenim dne 13.6.56., določilo sledeče plače za delavce pri mlatilnicah. 1. strojniki za normalno 10 urno delo 670 lir; 2. podajalci za normalno 10 urno delo 570 lir; 3. delavec pri stiskalnici za 10 urno delo 520 lir; 4. mladinci od 16. do 18. leta za 10 urno delo 350 lir. Za Izredne ure nad 10 urnim normalnim delom je 30% poviška. Za nočno delo in delo ob praznikih je 50% poviška. Noč se smatra od 22. do 6. ure. Ce je delo časovno porazdeljeno ne daje pravice na izreden povišek. Delavcem, in mladincem bodo plačali dnevno 15 lir za nakup živil, ki jih Izredno nakaže pokrajinski urad za prehrano. V veljavi ostanejo tudi krajevne navade glede hrane. RE- TRGOVINE NA DAN SV. ^ SNJEGA TELESA Udrežsnje trgovcev jestvin na drobno sporoča, da se bodo v četrtek 20. t. m. na praznik Sv. Re-šnjega telesa zaprle trgovine ob 13. uri. Semenj, ki Je imel biti v četrtek, bo v petek 21. t- m. ob isti uri. KINOPKEDSTAV^ NAZIONALE, 16.16: «Cvetje pred očmi* - At- Lotti, C. Gora. FENlGE, Iti: »Macao* (pekel igre) E. Stroherm, S. Hayakava. SUPEKCINEMA, 16: »rieveato poljubljajo* - F. Crawford, M. Douglas. FILOuKAMMATICO, 16: «Gospod Jordan* . R. Montgomery, C, Rams. IT AHA, 16; «Svet tako hoče* - C. Calamai, M. Sgrato. ALABARDA, 15.30: «Mladi mesec* F. MacDonald, Nelson Eddy. IMPERO, 18: Komični program. VIALE, 16: »Krivo naslovljena ljubezen*. MARE, (Zaprto zaradi popravila). MA3SIMO, 16: »Srečna deklica* -A. Sothern, G. Raymond. GARIBALDI, 16: «Zaljubljeni dvojnik* - E. Powell, R. Joung. NOVO CINE, 16: «Rdeče s«nce». ARMONIA, 15.30: »Samo en poljub* . Campanini, V. Cortese. ODEON, 15.30: «Nemlr» - F. Bergman. IMPERO, 18: Komični program. treh* - A. Nagel, H. Molllson, MARCONI, 16: «Zaljubljencl prihodnosti* - G. Moore, G. Grant. AZZURRO, 16: «Glas iz sence*. RADIO, 18: »Sužnja ljubezni* . L. Hovvard, B. Dawies. VITTORIA, 16: »Alibi* . E. v. Stroheim. ADUA. lp.30: »Grabežljlvcl metropole*. VENEZIA, 15.30: «Vlak prikazen*. CARDUOCI, 15 30: »Letel bi* - G. Formby. BELVEDERE, 16: »Odkritje* - Laure! in Herdy. ARGENTINA, 16: »Pivnic* n* Ja-maiei*. LTUDSRT vrt, 21: »Tri valcerja* I. Prlntemps. ČJrte. ki so j h potegnili ne veljajo za nas Neuklonljivi gradimo Dali smo vse in ostali zvesti kljub razvalinam in revščini svoji ljubezni do nedeljive Primorske v Jugoslaviji Z malimi noticami so naši časopisi doslej nekajkrat omenili, da se vas Vojsko obnavlja. Ker je vsem partizanom IX korpusa in vsemu ljudstvu na Primorskem ta vas v zalo dobrom spominu, hočemo kot očividci povedati, kako se obnavlja. Dne 12. 5. so na zasedanju okrajne skupščine z navdušenjem sprejeli vsi delegati sklep, da se vse u-damisko delo usmeri predvsem za obnovo te vasi. Okrajna tekmovalna komisija je takoj pričela delati in je pristopila k praktični izvedbi sprejetega sklepa prav po geslu: «Manj frazarjenja in več konstruktivnega dela!* Tahnična baza je iz. delala natančen gradbeni načrt v celoti in za vsak posamezni objekt posebej. Zelo razveseljivo jj dejstvo, da se vsi pogorelci obračajo na Tehnično bazo za napravo načrta in hočejo, da se vnesejo v načrt vse najnovejse gradbene pridobitve in naj se jim napravi hiša ki bo stala več stoletij. Vse to smo izvedeli na Tehnični bazi, hoteli pa smo se povzpeti tudi na Vojsko samo, ki leži 1076 m. nad morjem, da vidimo dela v teku. Ker sa je vodja Tehnične baze tudi sam odpravljal z nekaj drugimi tovariši, smo prisedli na kamion. Po 12 km strme ceste smo prišli na Vojsko. Včasih ne hi verjel Poleg cerkve tl na deski narisa- Novi domovi rastejo, kadar delajo udarniki —■ skoraj kot S po dežju, hodijo žene in pripravljajo «ptV iz ruševin bivših vojaških bar® Ena izmed teh nam je pokaz® veselim, da bomo znova pod svojo streho!* Res, zaslužila je to dobra družina, Za zdaj je še pod skupno streho, do jeseni j>a bodo v svoji novi hiši. Se očeta smo vprašali, kaj misli ni puščici in napisa kažeta pot, po Nlsmo mu v€rjell) da ima gl_ leti kateri se je kretal IX. kerpus, pot v par .ižansko bolnico in v partizansko tiskarnh. Na kloni« poleg župnišča visi deska s statističnimi podatki doprinosa vasi Vojsko v osvobodilni borbi. 140 je bilo borcev v NOV, 33 jih je padlo, 66 interniranih, 6 umrlo v internaciji in 112 gospodarskih poslopij požganih in porušenih. »Ze 3 leta smo stisnjeni v tesnem prostoru pri sosedu,* je hitela pra- komaj 60 bi mu jih dali. Zadovoljen se nam je nasmejal: «Ej tovariši, ee bi vi imeli moje noge! Ne ubogajo me več, drugače pa sle gre. Glede hiše bomo videli, če bi bilo včasih, bi dejal, da ne, toda zdaj ki imamo udarnike, bi skoraj verjel. Zato pa tudi sam z ženo pomagam. Vidite, čaz poletje sva ob vsaki prosti uri podirala zidove in izbirala kamenje. «Pokazal nam je velike kupe, ob strani., Majhna viti hčerka 81. letnega Tratnika j drobna, od trpljenja in skrbi iapi-Lovrenca, ki skupno s svojo ženo j ta nas je žena molče opazovala. Či3ti prostor pogorele in porušene! Veliko lopato je imela v rokah; hiše, «res je težko; kar nam niso j komaj so jo njene drobne uvele ro-takrat fašisti uničili, so pa še čet. j ke drsale. Hitro je nalagala neupo-niki lani v zadnji ofenzivi. Samo ' rabni material v samokolnico- V o-glave so nam ostale.Dva iz naše niše Čeh pa ji je gorelo še polno živi jesta še v Titovi vojski ker jih še po. j nja. Smehljala se je ko je slišala, trebujejo. Toda naj le bosta če jih da bo hiša lepa in nova. Tito še rabi. Povedali so nam da bodo v treh mesecih zgradili prav tu novo hišo. In to po načrtu, da bo zračna, prava vila, z gnojiščem tam zadaj, da bo skrito. Tako se In se še najdejo «ljudje», ki bi ge radi mešetarili in kupčevali s trpljenjem in tako veliko vero v prihodnost naših ljudi. O, ne boste nas, mi smo novi ljudjep Rezultati dela govore Izmed 27 stavb, ki so v načrtu, da se do jeseni obnovijo se jih sedaj obnavlja 11 med temi v prvi vrsti župnišče, ki je že pod streho, sola in več hiš in hlevov. Načrt 'predvideva popolno obnovitev 14 objektov, delno pa 13. Stavbe, ki se obnavljajo, leže raztresene na velikem področju. Kako so zagrabili za delo kažejo sledeče številke. 12. 6. je bilo na prostovljnem delu 72 delavcev predvsem mladine poleg domačinov sa. mih. Cestna baza v Idriji je za en messe dala 2 zidarja, ker primanjkuje zidarskih moči. Drugi cestarji so se obvezali, da bodo v nadu- rah opravili vse ure, ki bi jih ta dva Imela napraviti v mesecu svoje odsotnosti. S tem ne bo delo na cesti nič trpelo. Od 6. 6. do 12. 6. so zbrali in pripeljali na mesto 10.000 komadov o-peke, 165 stotov cementa, 40 kg žič-nikov, 150 kg spojk, 15 m3 hlodov, 24 m3 desk, 219 komadov raznega orodja ln 18 stotov raznih živil. Za pripravo opeke je bilo opravljenih 2030 prostovoljnih ur, za čiščenje ruševin in ostala pripravljalna dela 1800 ur, za prevoz opeke iz Srednje Kanomlje na Vojsko pa je bilo treba 640 km. Apno so pripravili sami na licu mesta. V Kanomljo \ Uto Sa Do talec V Pa "pi Pr % S! ta p utrni % tere K ilvlj, > Golij •ta, obvezan prst. Ni bila vajena diva, ker se je dosedaj bavil* v s šivanjem in klekljan je m. *■ lesto zamah je bil po prstu — na po opeki*, nam je povedala, nič ne de, je pa potem bolje ® še skrivala sem se, ker me je ram, da sem nerodna.* _ Obiskali smo še Likarja štev. 66, kateremu so že leta fašisti požgali domačijo. Sam J® lani znova zasilno popravil h*So . jo pokril s «šinklni», razcepljenl . dolgimi , jelovimi ploščicami. ’ pr«4 tednom dni je dobil na pomoč kaj ujetnikov, zlasti mizarje i® darje iz Idrije. Vsa zadovoljna # je gospodinja pravila: «Zdaj b?® pa kmalu zopet imeli papravlr , hišo. Imamo udarnike iz Ičrij6’ darje lij mizarje. Dobro in E delajo.* .| Sli smo pogledat v gornje n stropje. Res, kar sproti okvirje za okna in vrata, dvl darja pa zidata steno, ki bo delil® veliko sobo v dve; zid vidno , rast* 11 letni sinček s titovko na Sj* stop pa neutrudno nesi opeko P° , d* I nlcah. Tudi on bo pripomogel, bo hiša čimprej gotova. ^ ge nekaj zelo novega smo deli. V- okviru te obnove ee vršili tečaji za strokovno iz°br^ mladine. V t* namen s* b°d° ° , rili tečaji, kjer bodo poučeval: * turne in politične predmet«, raLo.j stvo, slovenščino, stavbarstvo, metrijo in tehnologijo matSf vr-Predavateljl so iz okrajne OF, ^ d Ja Tehnične beze tov. Hval® profesorji tehnične Sole v * Predavali bodo vse dni Ki ‘ vsaki dan po en predmet. Po - # čanem tečaju bodo mladinci. " ^ bodo izkazali in pokazali te stroke, prejeti v strokovno barsko šolo v Idriji, kjer ee ^ preko zim« teoretično izpop0 ^ vali, prihodnjo pomlad pa ^ stopili kot plačani strokovn močniki pri gradbenih ' dellh- 03' Dne 17. in 18. junija t. 1. se je vršila pred Višjim zavezniškim vo. J iški m sodiščem v Gorici razprava proti Ivanu Saksidu in Erminu Bratužu- Obtožena sta krt>itve italijanskega kazenskega zakona členov 605 in 110 radi poskusa ugrabitve bivšega odgovornega urednika kolaboracionističnega glasila «Vipavec», ki je izhajal v Gorici za časa nacifašističng strahovlade. Poleg tsga je Bratuž obtožen nezakonite pesesd orožja. Pred sodiščem je obtoženec Saksida izjavil, da se čuti nedolžnega; Bratuž je dejal, da se čuti krivega le v kolikor je prekršil »italijanski kazenski zakon*, da se pa kot partizan, čuti popolnoma nedolžen. RAZPRAVA PRED VlSJlH vojaškim sodiščem v Gori« Prtfa Drago Petkovšek, bivši urednik domobranskega Usta “Vipavec,, pisec slavospevov naclfašlstom zaslišan za zaprtimi vratml!!! Obremenilne priče Kot obremenilna priča je nastopil najprej narednik 12. oddelka F. ti. S., Simones, ki je prisostvoval zasliševanju obtožencev ob njih 'aretaciji, ki se je izvršila pred dobrimi petimi meseci. Kot druga priča le prišel na vrsto podinšpektor civilne polioije Corrado Sandri, ki je med drugim dejal, da ga je 10. Januarja zvečer poklical k sebi podinšpektor civilne policije Franc Oze-bek in ga povabil, da mu pomaga pri aretaciji dveh oseb. Povedal je nato, kako so se z jeepom odpeljali na vogal ulice Contavalle in Verdijevega korza in čakali, dokler se niso prikazale iz hiše št. 28 na Ver. dijevem korzu, po polneči, tri osebe ki so spremljale nekega neznanca proti ulici Crispi. Da bi aretacija bolje uspela, si je Ozefcek nadel na uniformo civilni plašč in se skril pred nekim vhodom ter opazoval. Ko so zapazili kakšno smer 30 vzele štiri osebe, so se z jeepom odpeljali za njimi ter jih pred bivšo palačo I.N.A. ustavili, izvriili preiskavo ter jih aretirali in odpeljali na kvestu rja Sandri-ja je bil med temi ose-bami obtoženi Bratuž, ugrabljena oseba pa Drago Petkovšek. Med iz-vršllci te akcijo je bil tudi neki civilni policist, ki je odigral vlogo glavnega aktorja pri ugrabitvi Petkovška. O tem civilnem policistu se danes ve le to, da je premeščen In čudili smo se, da ga nismo videli na sodišču kot obtoženo*. Podobno je potrdil sam podinšpektor Franc Osebek in med drugim dejal, da je po zaupni poti prejel vest o nameravani ugrabitvi Petkovška, nakar je on pripravil potrebni protiukrep in aretacijo krivcev. Na konou ja bil* zaslišan* le glavna prič* — Drago Petkoviek, toda za zaprtimi vratmi »iz var- Pred samem začetkom zasliševanja prič so bile prečitane v sodni dvorani tudi izjave dveh obtožencev pri zaslišanju na policiji. Odvetnik dr. Birsa je za tem izrazil svoje globoko začudenje, da sta se morala dva pripadnika slovenske narodnosti in povrhu tega še obtoženca zagovarjati v italijanskem jeziku, ki ga ne obvladata v dovoljni meri. Dejal je, da to nikakor ni v skladu z demokratično proceduro. Bratuž zanika krivdo kar je priznal, so izsilili ko so ga tepli V svojem obrambnem zagovoru je obtoženi Bratuž med drugim de. Jal, da ne more priznati svojih podpisanih izjav, ki jih je izdal v zapisnik na policiji, v celoti resnične, zato ker jih je dal pod pritiskom in ustrahovanju, ker da so ga na policiji tudi tepli. Povrhu tega, je Bratuž dejal, da no obvlada italijanščine. V svoji obrambi je zanikal, da je hotel Petkovška odvesti preko črte, marveč, da je nameraval iz njega poizvedeti o dveh tovariših, ki »o bili za časa domobranske ere v Gorici aretirani tn o katerih njih mati ničesar ne ve. O-bramba je ostro napadla javnega tožilca, ki je skušal s psihološkim Tudi drugi obtoženec ***** Drugi obtoženec je zanikal j krivdo, ki mu jo pripisuje o | ca, kajti » tem, da je dal ^ stanovanju Petkovška, ni 1 nobenega kaznivega prestopi ^ j, V svojem obrambnem 8° ^ odv. Birsa popolnoma Pravč "«i t kazal da se bi moralo po d t* ni ji soditi borce za skupno ^ niško stvar, ki imajo za seb° w,. letno težko življenje in h01^! F nasprotju z obtoženci je °sv€ pf* guro Petkovška, ki ima črn ^g* teklost na strani nacifas'3 vil*l okupatorja. Saj je v neki ^ svojega lista «Vipavca» »P ^ftl1 - — —- e 9 \p drugim tudi to, da smo goričkega nacističnega Ber* gubill Slovenci velikega ** in dobrotnika. Zagovornik prikazal potrebo, da š® ^ tudi v tčj zadevi kakor pe*' drugi sodni zadevi moralnfi . t« hološke vzroke. Uporftev J vzroke, ki so posledica nl1 borcev ln celokupnega sloVfke b°r naroda po Štirih lfitih juna^ ,0yll4 be, bo tudi sodišče lahko d® d* dejanje dveh obtožene® _ K0; kor ni kriminalnega v*®1*1 bi ga hotelo prikazati. HI J ^ t> temu jih je javni tožilec P jm aiciiraii 411 uuinnjttii na , ... ... ro. Po pripovedovanju podinšpeklo-1 PrfUakom vplivati na obtoženca na. kar je javni tožilec dejal, da lahko uporabi tudo to sredstvo, da doseže svoj cilj, temu JUA JV javm ' .J. krive kršitve prej naveden ^ 5» nov, toda sl je pridržal Prfl.0ji P9” se bo sodba izrekla Prib ,utral' tek, 28. junija, ob 10. url — urednik DUŠAN ^ Odg. SCOOLIETTO, (letni) M: »Hoč«ujJ kot »e j. izrazil naš®«* ZAHVAL* Vsem, ki at« spremili na njegovi zadnji poAl dragega LUDVIKA m se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala godbi, p«''cern vaščanom za prekrasne venoe in cvetje. Plavje *16, 19. 6. 1946. Žalujoča družina HROVATIN PROSVETNO DRUŠTVO Selana uprizori v četrtek 20 t. m. ob 18 url itirl dejanko Manlct Komanov* ? »Prisega opolnoči