SVOBODNA leto (ano) lxvii (61) • stev. (n°) 35 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 28 de agosto - 28. avgusta 2008 Koristni napotki za volitve Na soočenju boljši Janša Te dni prihaja na naslove naših rojakov, ki so državljani Republike Slovenije in vpisani v voli ni imenik, volilno gradivo za slovenske državnozborske volitve 2008. Če tega še niste prejeli in morda dvomite, ali ste vpisani ali ne, lahko to preverite. Volilni imenik je na vpogled na sedežu diplomat-sko-konzularnega predstavništva (veleposlaništva RS) do 6. septembra 2008. Za izvedbo volilne pravice (in dolžnosti) imamo kot vedno dve možnosti. Prva je, da se na dan volitev podamo na veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu in tam oddamo svoj glas. Druga pa je, da se poslužimo volilnega gradiva, ki smo ga prejeli po pošti. To bo prišlo v poštev zlasti letos, ko dan volitev sovpada s Slovenskim dnevom, in bo mnogim od rok pot do veleposlaništva. PRAKTIČNI NASVETI Za volitev po pošti slovenski državljani zunaj Evrope prejemamo tako imenovano uradno ,,prazno glasovnico". Z namenom, da se izognete kakšni operativni napaki in si zagotovite veljavnost vašega glasu, vam priporočamo: 1) na uradni prazni glasovnici, v spodnji pravokotni okvirček vpišite samo ime stranke, za katero nameravate glasovati: npr. NSi Nova Slovenija ali SDS Slovenska demokratska stranka ali ^ katerakoli od drugih strank. (V skladu z 82. členom zakona o volitvah ni potrebno, da vpisujete ime in priimek kandidata, temveč samo ime liste oziroma stranke. S tem se boste izognili pomotam, kot sta vpis nepravilnega kandidata ali vpis kandidata iz drugega volilnega okraja, kar bi bil razlog, da vaš glas ne bo veljaven). 2) V ovojnico, namenjeno ,,za glasovnico", spravite samo izpolnjeno glasovnico (ne volilno karto, drugače bo tudi zaradi tega vaš glas neveljaven). 3) Izpolnjeno volilno karto (morate jo podpisati) in zapečateno ovojnico z glasovnico spravite v drugo ovojnico z naslovom volilne komisije in jo pošljite pred 21. septembrom na naslov najbližjega slovenskega veleposlaništva ali na naslov: Državna volilna komisija, Slovenska 54, 1000 Ljubljana. Lahko jo tudi v vašem okraju oddate kaki zaupni osebi (strankinemu poverjeniku), da jo osebno odda na veleposlaništvu. Vsak državljan Republike Slovenije, ki dopolni 18 let, ima pravico dejavno sodelovati pri urejanju in upravljanju naše države. Volitve so pot do te pravice. SPOROČILO VELEPOSLANIŠTVA Z veleposlaništva Republike Slovenije v Buenos Airesu so nam poslali sledeče sporočilo: ,,Ministrstvo za notranje zadeve in Upravne enote se pri urejanju podatkov državljanov v matičnem registru ter v registru državljanov srečujejo s težavami pomanjkljivih podatkov v tujini živečih državljanov. V zvezi s tem vas, v skladu z zakonskim določilom o potrebni ureditvi prijave stalnega prebivališča (ZPPreb-UPBI, U.l. RS 59/06) in Pravilnikom o izvrševanju zakona o prijavi prebivališča (U.l. RS 105/2001 in U.l.RS 78/029 prosimo, da nam sporočite morebitne spremembe vašega stalnega prebivališča." Stranke in kandidature To sredo, 27. avgusta, zapade rok za vpis kandidatov. Trenutno pa še ni znano, koliko političnih strank in nestrankarskih list se bo potegovalo za vstop v parlament. V register političnih strank je sicer vpisanih 58 strank, med njimi je devet parlamentarnih, ki bodo znova nastopile na volitvah. Na parlamentarnih volitvah leta 2004 je denimo nastopilo 23 kandidatnih list. Ker je nemogoče napisati vse, podamo spodaj le seznam imen parlamentarnih strank. Te so: NSi - Nova Slovenija SDS - Slovenska demokratska stranka SLS - Slovenska ljudska stranka SD - Socialni demokrati DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije Stranka Zares LDS - Liberalna demokracija Slovenije SNS - Slovenska nacionalna stranka Stranka Lipa Pred uradnim začetkom volilne kampanje sta se v oddaji Tarča na TvS soočila predsednik vlade in SDS Janez Janša ter predsednik SD Borut Pahor, ki veljata za najverjetnejša mandatarja za sestavo nove vlade po parlamentarnih volitvah. Spregovorila sta o splošnem stanju v državi, koncentraciji kapitala in drugih aktualnih temah. Po mnenju Janše pa je to, ali nekdo živi bolje kot pred štirimi leti, odvisno od vsakega posameznika. Statistika pa po njegovih besedah kaže, da je Slovenija v zadnjih štirih letih napredovala hitreje kot kadar koli v primerljivem obdobju. Kot je pojasnil, so se med drugim bistveno bolj kot v primerljivih obdobjih povečale povprečne plače, pokojnine in štipendije. Poleg tega se je po njegovo na nekaj več kot 1 1 odstotkov znižal tudi delež tistih, ki živijo pod pragom revščine, ,,kar je drugi najboljši rezultat v evroobmočju in tretji v Evropski uniji". Ob tem je omenil tudi nizko brezposelnost in visoko gospodarsko rast. Po anketi, objavljeni v Delu, je 46,5 odstotka vprašanih ocenilo, da je bil v soočenju prepričljivejši Janša. Borut Pahor je bil bolj prepričljiv za 37,3 odstotka vprašanih. V zvezi z bojem proti korupciji je za 43,5 odstotka udeležencev ankete rešitve problema bolje predstavil Janša, za 28,7 odstotka pa je bil to Pahor. V anketi so odgovore primerjali tudi s strankarskimi preferencami. Tako je bil Janša boljši za skoraj 90 odstotkov volivcev SDS, podobno so menili tudi volivci NSi in Lipe. Da je na soočenju zmagal Pahor, pa so menili volivci SD (84 odstotkov), LDS in Zaresa. Za ženske je bil prepričljivejši Janša, med moškimi pa je bil v rahli prednosti Pahor. Delež tistih, ki jih je bolj prepričal Pahor, narašča z višanjem izobrazbe, medtem ko se je za Janšo odločil večji delež tistih z osnovnošolsko in poklicno izobrazbo. Anketo je 21. avgusta opravilo Delo Stik na vzorcu 463 vprašanih. Obletnica v Podbrezjah 11. avgusta, na dan, ko bi pisatelj in pesnik Karel Mauser dopolnil 90 let, se je v Podbrezjah, v vasi, ki mu je ostala vse življenje najbolj pri srcu, brala maša. Daroval jo je tamkajšnji župnik in navdušeni pobudnik za ohranjanje spomina na Karla Mauserja, msgr. Janez Rihar. Tudi med udeleženci maše so bili taki, ki so se ga spomnili še iz mladih let ali pa so navdušeni bralci njegovih del. Ob koncu maše se jim je pa oglasil še Karel Mauser sam: iz posnetka nagrobnega govora ob krsti ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rož-mana. Nepozabno! V čudovitem sončnem zatonu je bila pred cerkvijo še kratka komemoracija. Podbreški kulturni delavec Stane Mihe-lič je ob spomeniku pisatelju, obdanem od slovenske zastave, prebral kako je pisatelj v daljnem Clevelandu v mislih vasoval v svojih ljubih Podbrezjah. GB (Zahvaljujem se ge. Anici Moder za posredovane podatke in sliko.) Umrl slovenski alpinist Pavle Kozjek Slovenci smo na Himalaji utrpeli novo smrtno nesrečo. Po podatkih sta Pavle Kozjek in Dejan Miškovič, 25. avgusta preplezala steno 7273 metrov visoke himalajske gore Mustagh Tower in se na grebenu med obema vrhovoma razvezala. Takoj nato se je pod Pavletom Kozjekom odlomila snežna opast, zaradi česar je padel čez steno (okrog 200 metrov globoko). Miškovič je ostal sam in brez večine opreme, a s satelitskim telefonom. Obvestil je tretjega člana odprave Grega Kresala, ki je bil zaradi bolezni že doma, in začel sestopati na drugo lažjo stran gore. Tomaž Humar in Aleš Koželj sta že na poti v Pakistan, kjer bosta pomagala pri reševanju Miškoviča, ki je pod Mustagh Towerjem v dobri kondiciji na višini blizu 5000 m. 49-letni Pavle Kozjek je bil priznan slovenski alpinist z več kot 20-letnimi izkušnjami tako pri vzponih v domačih gorah ter v tujih gorstvih Alpah, Dolomitih, Andih, Himalaji. Po vzponih v evropskih gorah se je 1983 udeležil svoje prve himalajske odprave, v naslednjih letih pa plezal v različnih stenah sveta, od kalifornijskega El Capitana in patagonskega Cerro Torreja do Himalaje in Karakoruma. Kot prvi Slovenec je leta 1997 na vrh najvišje gore sveta Mt. Everest priplezal brez dodatnega kisika. Že od nekdaj so alpinisti iz vsega sveta odhajali v te gore z zavestjo, da lahko umrejo. Za vedno je ostalo na pobočjih Himalaje že devetnajst Slovencev. S 24 kandidatkami Nova Slovenija, ki ima v svojem članstvu polovico žensk, bo na letošnji državnozborskih volitvah nastopila s 24 kandidatkami. ,,NSi ima ženske na zelo pomembnih funkcijah, po teh volitvah pa si na visokih položajih želimo še več žensk," je ob predstavitvi kandidatk stranke poudarila predsednica Ženske zveze NSi Ljudmila Novak. Na novinarski konferenci je pred sejo sveta in izvršnega odbora Ženske zveze NSi spregovorila ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar, ki je vesela, da v Sloveniji po vzoru skandinavskih držav ženska dobiva vse bolj pomembno mesto tudi v politiki. ,,V politiki se stvari drugače vrtijo, če smo v njej prisotne tudi ženske s svojo preudarnostjo, intuicijo in čustvi, s katerimi pripomoremo k drugačnemu, boljšemu reševanju problemov," je prepričana. Poleg Kucler Dolinarjeve, ki se bo za poslansko mesto potegovala na ljubljanskem območju, bo izmed bolj znanih žensk NSi kandidirala tudi državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport Magdalena Šverc, ki bo nastopila v občini Ravne na Koroškem. Kot je poudarila, je za NSi ključno, da človeku daje prednost pred institucijo in da želi ohraniti zdravstvo in šolstvo dostopno vsakemu. Ob tem velja, da morajo biti tako javne kot zasebne institucije, ki izvršujejo javne programe, enako vrednotene, posameznik pa mora imeti pravico do izbire. RAZGOVOR: MOJCA KUCLER DOLINAR Družina da mlademu človeku osnovo" IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT Sredi natrpanega in bogatega programa svojega obiska v Argentini, si je ministrica Mojca Kucler Dolinar poiskala tudi čas za razgovor za naš tednik. Tukaj so naša vprašanja in njeni odgovori: Prišli ste na uradni obisk v okviru sodelovanja med Slovenijo in Argentino. Na katerem področju bistveno poteka to sodelovanje? Kot ministrica pokrivam področje visokega šolstva, znanosti in tehnologije. Prišla sem na povabilo argentinskega ministra Baranaa, ki je minister za znanost, tehnologijo in inovacije in je bil v mesecu aprilu v Ljubljani. V teku tega obiska se je seznanil s slovensko ureditvijo in obiskal tudi nekatere slovenske inštitute in me povabil, da tudi sama obiščem Argentino. Slovenija in Argentina imata sklenjen sporazum na področju znanstvenega sodelovanja. V^ okviru tega sporazuma tudi že uspešno sodelujemo. Želimo pa si okrepiti stike tudi na področju visokega šolstva, zato sem poleg inštitutov znanosti, tehnologije in raziskav v Argentini obiskala tudi nekaj univerz. Predvsem pa naj izpostavim, da je bilo na podlagi že omenjenega sporazuma uspešno končanih osem projektov. Do konca julija je bil odprt razpis za obdobje za leto od 2009 do 2010 in na ta razpis je prispelo 25 prijav. Zadovoljni smo, da se število prijav veča. Sedaj bo v enem mesecu in pol opravljena ocena teh projektov in tudi končni izbor projektov. Bistvo teh projektov je, da v njih sodelujejo slovenski in argentinski znanstveniki. Še posebej pa me seveda veseli, ko se v tak projekt vključijo tudi argentinski Slovenci. Argentinski znanstveniki se večkrat pritožujejo, da ni dovolj investicij na tem področju. Kakšen je ta položaj v Sloveniji? V Sloveniji vemo, da je v znanju, v znanosti, v raziskavah, tudi v razvoju tehnologije in v inovacijah velik kapital. Ravno tako v znanstvenikih, ki so hrbtenica te znanstvene sfere. Zato si želimo povečevati sredstva, vlaganja. Po eni strani v Sloveniji to želimo doseči s tem, da povišujemo sredstva v državnem proračunu, tako za investicije kot za plače. Po drugi strani želimo v ta sistem vpeljevati in navduševati tudi mlade, da se mladi odločajo za znanstvene kariere. V Sloveniji imamo na tem področju razpis mladih raziskovalcev, kjer gre za sodelovanje med univerzo, inštitutom in pa mladim človekom, ki želi dobiti naziv doktor, ali dokončati podiplomski program: država plačuje stroške njegove plače, če je že zaposlen, pa tudi druge materialne stroške za posamezno infrastrukturo za raziskovanje. Po tretji strani pa smo tudi s spremembo zakonodaje uvedli davčne olajšave za tista podjetja, ki vlagajo v raziskave in razvoj. Tako da se trend vlaganj v raziskave in razvoj v Sloveniji povečuje. Želimo vzbuditi tako javna kot zasebna vlaganja. In če ponazorim s številko, v Sloveniji namenjamo 1,6 BDP (bruto domačega proizvoda) za raziskave, razvoj in tehnologijo. Kje se nahaja Slovenija v primerjavi z evropskim nivojem? Ugotavljamo, da smo kljub pozitivnemu trendu glede vlaganja v raziskave in razvoj še nekoliko pod evropskim povprečjem. Vendar pa si želimo, kot že rečeno, storiti korak naprej, predvsem ker se zavedamo, da to vpliva tudi na konkurenčnost naših podjetij, ne samo na domačem slovenskem trgu, ampak tudi širše. Pa primerjava z Argentino? Ko sem obiskala različne inštitute tukaj v Argentini, sem videla, da imate odlične znanstvenike in raziskovalce. Predvsem me navdušuje njihova zavzetost. Ugotavljam, da so nekateri pogoji za delo med obema državama primerljivi, drugi pa ne. Tukaj je gotovo neka razlika. Ampak zdi se mi, da ravno povezovanje in izmenjava izkušenj lahko doprineseta pozitivne učinke za obe strani. Bila sem zelo vesela, da sem imela priložnost govoriti z znanstveniki in raziskovalci, ki prihajajo v Slovenijo. V Bariločah smo obiskali Centro Atomico, od koder bo v sredini oktobra prišel raziskovalec na slovenski Institut Jožefa Stefana. V Argentini je zaznati močan pojav tega, kar imenujejo ,,beg možganov". Kako pa je s tem v Sloveniji? V Sloveniji ni zelo močnega bega možganov, se pa zavedamo, da je vsakega, ki ,,uide iz Slovenije", če tako rečem, škoda. Zato je v državi pomembno ustvariti tako okolje, ki znanstvenike privabi. V Sloveniji smo imeli ravno v tem letu zelo močna pogajanja s sindikatom. Rezultat teh pogajanj, ki so bila trda, je tudi nekoliko višja plača. Predvsem pa skušamo stimulirati tudi tiste, ki pridobijo več projektov s trga, da se tudi s tega dela lahko še dodatno nagradi posamezne raziskovalce. Drugi del vašega obiska pa je bil namenjen slovenski skupnosti. Kako bi opisali to srečanje? Lahko rečem da se oba dela prepletata, saj so mnogi naši argentinski Slovenci tudi znanstveniki in so vključeni na področje visokega šolstva, znanosti in raziskav. Že preden sem odhajala iz Slovenije, sem se zavedala, da bo močan vpliv slovenstva, prav zaradi izjemno močne slovenske skupnosti, ki je bistvenega pomena tudi za Slovenijo! Namreč z vsem trudom in delom, ki ga opravljate na argentinskih tleh tudi za ohranitev in razvoj slovenske kulture, slovenske identitete, slovenskega jezika! Jaz z občudovanjem spremljam ta razvoj, ne samo sedaj kot ministrica, temveč že prej, kot poslanka. Tudi sama sem imela priložnost spoznavati Slovence živeče izven Slovenije. Tako da sem z veseljem obiskala slovenske domove, tako v Buenos Airesu kot v Bariločah. Naključno pa je z našim obiskom sovpadal tudi obisk oz. turneja Slovenskega okteta, ki je na tako edinstven način prinesel košček Slovenije sem v Argentino. Predvsem se med vami navdušujem nad znanjem jezika in poznavanjem Slovenije med mladimi. Tukaj se pokaže, kako pomembno je to zavedanje in te vrednote ohranjanja slovenstva v družinah. Družina je tista, ki prva da mlademu človeku osnovo. Potem pa so tukaj osnovnošolski tečaji, srednješolski tečaj, ki to znanje nadgradijo. Kar je v tem ranem obdobju zamujenega, to je potem težko nadoknaditi. Včeraj, ko sem imela srečanje z mladimi visokošolci, sem bila vesela, da so se odločili za to pot, predvsem za to ker vem, da je s tem povezanega mnogo odpovedovanja. Tako tudi za slovenske učitelje, ki vlagajo številne ure in znanje v to delo. Sicer sem obiskala tudi lektorat slovenskega jezika na državni univerzi v Buenos Airesu. Zelo se mi zdi pomembno, da bo zaživel tudi drugi lektorat v La Plati. Omenili ste srečanje z mladimi. Gotovo ste zaznali med njimi zanimanje za študij v Sloveniji. Kakšne so konkretne možnosti za to? V zadnjem času se je kar nekaj družin odločilo, ali se odloča, za naselitev v Sloveniji. Zelo pomembno je, kakšni so pogoji, ki jih ustvari naša država. Meni se je zdel zelo pomemben trenutek (takrat sem bila še poslanka), ko smo sprejeli zakon o sodelovanju Republike Slovenije s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Morda se zdi to nekako formalna zadeva, vendar je to izrednega pomena, da ste Slovenci, ki živite izven matične domovine, tudi uvrščeni v slovenski pravni red. To je bila tudi naša zveza po petnajstih letih neodvisnosti in vesela sem, da se je to zgodilo v tem času, ko sem imela tudi sama možnost sodelovati pri tem. Seveda pa mlade zanimajo konkretne možnosti študija tudi na naših univerzah, in prehodi, če študirajo na tukajšnji univerzi in preidejo potem na programe naše univerze. Tukaj obstajajo pogoji, ki jih imajo posamezne fakultete, predvsem v zvezi z ureditvijo tega prehoda. Včeraj smo tako zaradi konkretnosti dali pobudo, da se na nas obrnejo z vprašanji, s konkretnim opisom, kje študirajo, kakšno stopnjo so dosegli, da jim bomo lahko posredovali konkretne odgovore. Tega zanimanja smo veseli. Dobili smo tudi nekaj pobud, kako bi bilo lažje organizirati študijski proces, oziroma smo se pogovarjali o ideji o tukajšnji slovenski srednji šoli. Zadnje vprašanje pa se nanaša na politično življenje v Sloveniji. Gre za novo stranko s krščansko demokratskim nazivom, katere pojav pa je težko razumeti in nas skrbi. Jaz moram iskreno povedati, da sem ponosna, ker sem članica Nove Slovenije, in za tem tudi trdno stojim. Zakaj? Predvsem zato, ker je naša stranka, Nova Slovenija, z ljudmi, pa tudi s programom pokazala, da stoji za svojimi besedami, za vrednotami in programom, ki ga zagovarja. Je pa v tem času prišlo do pojava neke nove stranke. Lahko rečem, da je to odprto v demokraciji, vendar pa, če nekoliko bolj podrobno pogledam čas in pa okoliščine, v katerih je ta nova stranka nastala, bi v tem trenutku težko priznala iskren namen ustanoviteljev. Gospa ministrica, bi naslovili še kakšno sporočilo Slovencem v Argentini? Vsem bi se rada zahvalila za gostoljubje, vam čestitala, predvsem pa se zahvalila za vaš trud, vaše prispevke, ki ste jih imeli in jih imate, na področju demokratizacije Slovenije. Ob osamosvojitvi Slovenije ste imeli gotovo izredno in izrazito vlogo s svojim pričevanjem za resnico, s svojimi spodbudami. A še vedno potrebujemo tudi diasporo za dober razvoj naše skupne Slovenije. Pogovarjal se je Tone Mizerit Čeprav se je navidezno položaj v državi umiril, je precej prikrite napetosti in resni opazovalci izražajo skrb nad prihodnjim razvojem. Znova kmetje. V teh dneh na polju ponovno vre. Položaj ni rožnat. Sam senator Reutemann je v javnosti priznal, da je položaj kmetijstva „slabši kot pa 10. marca", ko se je upor začel. Zato je razumljivo, da po raznih mestih v notranjosti potekajo javna zborovanja, kjer kmetje zahtevajo, naj oblasti rešijo razne probleme. Dejstvo je, da vlada nima nikakršne politike, nobenega načrta, kako usmeriti kmetijstvo, kako začrtati pot in kako usmeriti proizvodnjo. Na vse gleda le iz davčnega zornega kota, povezanega s kontrolo cen. Položaj pa postaja že nevzdržen. Tega so se končno zavedli tudi v vladni palači in zgleda, da skušajo delno preprečiti vsaj najhujše. Prav te dni je prišlo do sprostitve izvoza mlečnih pridelkov, čeprav so notranje cene še vedno pod kontrolo. Gospa predsednica je tudi potovala v Chaco z obljubo znatne podpore. Provinca Chaco je poseben primer. Tam so največja argentinska polja bombaža, ki tudi prestaja težko obdobje. Poleg tega te predele prizadeva ena najhujših suš, kar jih pomnijo. obljuba podpore je torej dobrodošla. Treba bo seveda nekoliko počakati, da se vidi, koliko je sprememba vladne politike resnična in uspešna. Kmetijski vodje namreč trdijo, da se pozna ,,le v naslovih časopisnih strani", torej napovedi brez konkretnih rezutatov. Strateški umik? Prej smo omenili senatorja iz Santa Fe. Carlos Reute-mann se je za dobo kmečkega upora jasno postavil na stran poljedelcev. Tudi sam ima obširna polja v rodni provinci. Je pa tudi eden izmed stvarnih in resnih argentinskih politikov in spoštovan po vsej državi. Enak položaj je zavzel poslanec in bivši guverner province Buenos Aires, Felipe Sola. To je obema pomenilo, da ju je vlada postavila med ,,izdajalce". Zato je presenetilo, da je bivši predsednik Kirchner imel prav te dni z njim daljši razgovor. Se vidi, da hoče vlada sama zgraditi mostove, ki jih je med kmečkim uporom podrla. Po eni strani hoče pridobiti nazaj izgubljene glasove v parlamentu, po drugi pa tudi urediti razmerje znotraj peronizma, ki je zašlo v m^očan deliberativni proces. Čeprav je res, da stvari ne bodo več take kot so bile, je vendar treba priznati, da je ta strateški umik uspešen. Precej polemičen zakon o ponovnem podržavljenju domače letalske družbe je šel brez problemov skozi poslansko zbornico. Vendar je tudi res, da je vlada kaj hitro popustila v ključnih točkah in sprejela razne dodatke in popravke na prvotno besedilo. Izkušnja s zakonom o davku na izvod soje je pustila nauk. Tisti usodni ,,vse ali nič" je rodil posledice. Premiki v politiki. Kaže, da Reutemann ni prejel odveze le zaradi glasov v parlamentu. Enako kot on, je bil tudi kordobski guverner Schiaretti klican, da je z vlado pokadil pipo miru. Hitro se namreč bliža leto 2009 in dodatne parlamentarne volitve. Kirchnerja je začelo skrbeti, kaj bo, če bo čreda preveč sprta. Ankete ne kažejo dobro, kmečki voditelji se tudi politično bližajo opozicijskim strankam in treba je preprečiti krvavitev, ki je oči-vidna. V samem peronizmu se marsikateri nezadovoljni veljak bliža Duhaldeju, ki vztrajno trdi, da se ne bo vrnil v politiko, a po drugi strani navezuje stike, daje izjave in plete različne povezave. Zato so tudi v provinci Buenos Aires napovedali notranjo ureditev pero-nizma. Kaže, da bo strankino vodstvo prevzel Balestri-ni, lastnik največjega pero-nističnega tabora, občine La Matanza. V prepričanju njegove zvestobe si hoče Kirchner zagotoviti glasove tega ključnega okraja. Na drugi strani pa se podpredsednik Cobos v novem blestečem položaju hitro giblje. Mežika radikalom, katere je zapustil, da je us-kočil h Kirchnerju, navezuje stike s socialisti in gleda, kako bi si zagotovil močne pozicije za trenutek, ko se bo treba na novo pogajati. Pade pa v oči, da je kljub vladnim nezgodam opozicija še vedno razbita in sploh ni zmožna kakšnega enotnega nastopa. Povejmo pa še, da v provinci Buenos Aires grozi smrt kar trem strankam: skrajni levici (PO - Delavska stranka in MAS-Gibanje v socializem) in desničarski ,,Alsogarajevi" UCeDe. Na zadnjih dveh volitvah nobena izmed njih ni presegla 2% oddanih glasov, zaradi česar so izgubile pravno politično osebnost. Vsakdanje težave. Inflacija, ki je vlada ne prizna, je precej prizadela prebivalstvo, zlasti srednji sloj. Zato se sindikati gibljejo in zahtevajo nekaj ukrepov. Vedo, da vlada ne bo pristala na ponovna paritetna pogajanja za zvišanje plač. Zato predlagajo povišanje družinskih doklad in zmanjšanje davkov na plače. Obojemu bo vlada verjetno ugotovila. S tem bo nekoliko izboljšala socialni položaj, neuradno pa tudi priznala, da inflacija presega uradne številke. Medtem pa Guillermo Moreno še vedno mirno sedi na svojem sekretarskem stolčku. SLOVENCI V ARGENTINI MENDOZA 59 let Slovenskega društva V nedeljo, 10. avgusta je mendoška skupnost praznovala 59. obletnico ustanovitve svojega društva. Po nedeljski slovesni zahvalni sv. maši smo se zbrali v dvorani. Predsednik inž. Milan Nemanič je pozdravil navzoče s sledečimi besedami: „Dragi člani in prijatelji! Danes smo se zbrali, da praznujemo novo obletnico ustanovitve Društva Slovencev v Mendozi. Ustanovitev pred 59. leti je odgovarjala potrebam vseh Slovencev, ki so prihajali na mendoško zemljo, da bi ohranili cilj svobode, svoje verske vrednote, svoj jezik in kulturo, po težkih preživetih stiskah v drugi svetovni vojni in tiraniji komunizma v Sloveniji. Bolečina izgubljene domovine in idealizem sta se spremenila v gonilno moč, da so vse družine pričele organizirano, solidarno in nesebično delati za blagostanje vseh rojakov. Na ta način so se čutili povezane med seboj in so kakor bratje delili novo skupno usodo. Omenjeni cilji so se gradili skozi devetinpetdeset let življenja našega društva, s pomočjo različnih organizacij in številnih odborov ter odsekov, ki so neprekinjeno delovali. To pričajo naš pevski zbor, slovenska šola sv. Cirila in Metoda, mendoški oktet, dekliški zbor, mladinske organizacije, planinski odsek, Zveza mater in žena, kakor tudi gledališke in športne skupine. Mnogi člani so skozi vsa dolga leta prispevali s svojo zmožnostjo in časom, z velikimi žrtvami, osebnimi napori, in vse to brezplačno. V tem je veliko tihega dela in danes opažamo ter priznavamo uspeh in doprinos tihih in požrtvovalnih delavcev. Ne smemo pozabiti, da ima versko delovanje eno najvažnejših vlog pri ohraniti slovenske identitete, ne samo tistih, ki so morali bežati iz Slovenije in njihovih potomcev, temveč tudi preko celotne zgodovine slovenskega naroda. Bliža se šestdeseta obletnica našega Društva, ki jo bomo praznovali prihodnje leto. V ta namen že pripravljamo gradivo za izredno številko našega Glasnika. Vsi ste vabljeni, da prispevate tisku, ki želi ohraniti zgodovino našega dela in spomin na vse tihe in javne delavce. V okviru našega praznovanja in otroškega dne, ki se danes praznuje v Argentini, nas obišče Lutkarska skupina Navihanci, ki prihaja med nas iz Celovca. Predstavili nam bodo igro Srečni kraljevič, pod vodstvom gospe Marice Hartman in Brede Varl. S predstavitvijo nam dokazujejo, da slovensko srce bije tudi preko meja in, da nas skupna preteklost in usoda bratsko povezujeta. To nas spodbuja, da vztrajamo in posredujemo našim otrokom in mladini tiste vrednote ki so bile nakazane ob ustanovitvi našega Društva. V imenu vsega mendoškega občestva se prisrčno zahvaljujem za vašo udeležbo." NAVIHANCI IZ CELOVCA MED NAMI Po kratkem odmoru in po prijateljskem kramljanju in kavici smo se vrnili v dvorano in pričeli uživati veselo presenečenje. Naša dvorana je zaživela čisto drugače kot smo navajeni: novi obrazi, nova scena in očarljive barve in razsvetljava. Vse od začetka smo občutili tisto enotno povezavo med igralcem in lutko ter nami v dvorani. Dojeli smo, da lutke oživijo z dušo igralca. Z veliko spretnostjo so nam igralci z lutkami, ki so jih držali v rokah, in preko njih, posredovali vsebino Srečnega kraljeviča pisatelja Oskarja Wildeja. Sinteza igre se bila zapeta v sledeči pesmici: ,,In tako sta se rada imela se gugala , igrala in pela. Celo poletje pela, pela, se rada imela, se rada imela," Doživeta je bila razlika med navadno gledališko igro v kateri je dialog med igralcem in gledalcem, ter lutkovnim gledališčem, pri katerem je komunikacija trikotnik: igralec, ki je animator s svojim doživetjem preko lesene lutke in s svojim občutjem posreduje vsebino gledalcem. Nastopale so sicilijanske lutke ali marionete. Lutkarji so jih na žici in trakovih prestavljali na odru. Nekatere so bile manjše in samo na nitkah (tako je bila prestavljena lastovka). Dvorana je bila polna, mnogi gledalci so tudi sledili stoje. Imeli smo priložnost in spoznali smo iz mnogih vidikov prepričljivo predstavitev. Čarobnost lutk je obvladala dokaj velik celotni odrski prostor. Navdušila je otroke in odrasle. Po začetku so se otroci pričeli bližati k odru. Vabila jih je zanimiva razsvetljava. Igralci so sestavljali skoraj enoten prostor in vzdušje in tako sodelovali pri predstavi. Navdušenje je raslo in doseglo svoj namen. Ob koncu so igralci povabili otroke na oder, da so si ogledali lutke in sami bili navdušeni igralci. Res nepozabno. Ob koncu smo z dolgim ploskanjem priznali srečen dogodek in izrazili zahvalo našim koroškim rojakom. Lutke in sceno je vodila Karina Hartman (vodja skupine). Pri lučeh je bila Marica Hartman ter odgovoren za ton David Višnjič. Za umetniško delo in izdelavo lutk in marionet je skrbela Breda Varl iz Maribora. Redno sodeluje pri vodstvu Navihancev v Celovcu, živi in dela tudi v Mariboru. Po prireditvi smo imeli skupno kosilo-koline. Pripravile so jih matere in žene naše Zveza ter dekleta. Dolgo smo zamudili pri kosilu in navdušenem razgovoru. Hvala vsem. B.B. SAN JUSTO Prijazen obisk! Balantičeva šola je v soboto, 16. avgusta sprejela ministrico za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojco Kucler Dolinar z delegacijo - Lenart Rihar, Alenka Mihailovski in Maja Pavlovič. Bili so prisotni tudi veleposlanik prof. Avguštin Vivod in gospa ter šolska referentka Zedinjene Slovenije, Ani Klemen. Ko so gostje vstopili v Naš dom jih je sprejel predsednik prof. Karel Groznik in del odbora. Najprej so si ogledali prostore. Med potjo do pevske sobe, kjer so nestrpno čakali šolarji, so se srečali s starejšo skupino Mladike, ki je ravno imela vajo in je, ob vljudni prošnji gospe ministrice, tudi zaplesala. Otroci so sprejeli ministrico in vso delegacijo z aplavzi. Nato je voditeljica šole Irena Poglajen pozdravila navzoče in na kratko predstavila zgodovino Balantičeve šole. V imenu šolske družine je spregovoril Dani Zupanc. Poudaril je, da iz slovenske zavesti prihaja moč in trdna želja, da bi današnje mladike jutri pognale v nove slovenske sadove. Sledil je kratek program šolskih otrok. Mlajši so najprej zapeli dve pesmi (Delajmo, delajmo zlata kolesa; Kdo je iz Ribnice doma?). Potem so pa prišli na vrsto starejši z deklamacijama (Sen o vrnitvi; Zdravljica) in s petjem (venček narodnih in sanhuško himno). Ministrica je v prvi vrsti čestitala otrokom ter jim želela, da bi bili še naprej tako vztrajni in z veseljem hodili k vajam in pouku. Dejala je tudi, da je v tem srečanju čutila močne družine in da je toliko otrok kaže, da te družine dajejo pomembno mesto slovenski kulturi in glasbi. Ura je že kazala čas šolskega odhoda. Po pozdravu zastave in molitvi je ga. Mojca Kucler Dolinar še podpisala knjigo gostov v pisarni Doma. MP SLOVENSKA VAS Obisk Slovenskega okteta V nedeljo 10. avgusta smo se vaščani Slovenske vasi v lepem številu zbrali v dvorani Hladnikovega doma ob priliki koncerta slavnega Slovenskega okteta. Dejansko se je zborovanje pričelo prej, v cerkvi Marije Kraljice, pri običajni slovenski maši, med katero smo imeli možnost, da smo že od zgodaj uživali kvalitetno petje skupine. Liturgično daritev so torej pevci okrasili predvsem z eno izmed Troštovih maš in z drugimi priložnostnimi slovenskimi skladbami. Ob zaključku cerkvenega obreda, ki ga je daroval g. Pavle Novak CM, smo bili vsi povabljeni v prostore našega doma, kjer se je ob 11.20 pričel napovedani koncert. V razsvetljeno dvorano so vstopili pevci ob navdušenem ploskanju vseh prisotnih. Za njimi je stopil na oder tudi predsednik Društva Slovenska vas, g. Vinko Glinšek, ki je v imenu vseh izrekel pevcem dobrodošlico in na kratko opisal rojstvo in rast Slovenske vasi v Lanusu, predvsem pa zaslugo Msgr. Janeza Hladnika. Po pozdravu je pa končno prišla na vrsto pričakovana predstava. Koncert je bil razdeljen na dva dela, vsak od njiju pa je vključeval osem pesmi. Otvorili so prvi del z Vipavčevo poznano Domovina in ga zaključili s tudi poznano Mlatiči Kamila Maška, to zadnjo v izredno ritmični verziji. Med tema dvema so se pa vrstile ostale pesmi prve polovice, s katerimi je oktet dokazal ne samo glasbeno tehnično kvaliteto svojih članov, temveč tudi sposobnost skupine, da poda poslušalcem afektivno vsebino vsake skladbe. K temu seveda pripomore skrb za izvrševanje odtenkov, pri čemer kaže oktet posebno pažnjo. Z vsem tem pa seveda ne bi bilo nič če ne bi čustvena vsebina pesmi izhajala iz notranjosti pevcev. Hvala Bogu, koncert ni bil samo tehnično izkazovanje, temveč tudi čustveno podajanje, ki je imelo v dušah poslušalcev zaslužen odmev. To zadnje velja seveda tudi za drugi del koncerta, ki je bil posvečen predvsem slovenskim ljudskim napevom. V tem drugem delu je občinstvo bilo še bolj navdušeno in veselemu ter glasnemu ploskanju prvega dela je sledilo še glasnejše odobravanje v drugi polovici. Zadnja skupina pesmi je bila povprečnemu poslušalcu še bolj znana, kar je gotovo pospešilo naraščajoče veselje in ganjenost. Ne bi bilo pravično, da bi v zvezi s tem kakšno pesem posebej omenjali, kajti vse so bile podane v istem nivoju. Pred zaključkom je oktet podaril društvu izvod Pangerčeve knjige „Slovenski oktet", izdane ob priliki petinpetdesetletne zgodovine vokalne skupine in sliko okteta v sedanji zasedbi, ki bo od zdaj naprej visela v društvenih prostorih, ter se zahvalil za povabilo. Nato pa je skupina zapela Ženka mi v goste gre in Vodopivčevo Žabe v zanimivi izvedbi, ki je bila za publiko še poseben užitek. Sledila je zahvala predsednika društva nastopajočim, društveno darilo vsakemu članu skupine ter zaključni bis, in sicer venček veselih rožnih ljudskih napevov pod naslovom Mi smo mi. Koncert se je končno zaključil ob 13.10 uri, ko so pevci zapustili dvorano obdani z veselim aplavzom publike v stoje. Vsi prisotni so bili videti hvaležni za ta obisk Slovenskega okteta v Slovenski vasi in za tako kvalitetno glasbeno doživetje. Tako je bilo prisluhniti pri odmevih publike po koncertu, bodisi med tistimi, ki že od nekdaj dobro poznajo slovensko pesem, bodisi tudi med tistimi, celo neslovensko govorečimi, ki so prvič doživeli tako izkušnjo. Po koncertu smo se pa vaščani in pevci s spremstvom udeležili prijetnega prijateljskega kosila v isti dvorani. M. MLADCI IN MLADENKE Nepozabno srečanje na Pristavi V soboto, 28. junija 2008 smo imeli mladci in mladenke vseh domov velikega Buenos Airesa skupno srečanje na Slovenski Pristavi v Castelar-ju. Srečanja se je udeležilo prav lepo število mladih - bilo nas je kar čez šestdeset! Zbrali smo se ob 13.00 uri in začeli smo s skupnim kosilom, za čigar pripravo so tudi očetje priskočili na pomoč, še posebno pa kar se žara tiče. Nato smo pričeli z igrami. Nekatere so bile že poznane, druge pa smo se jih sami izmislili; vodili smo jih mladci s Pristave. Prav zabaven in kratkočasen je bil ,,kermesse" z različnimi igrami, kot metanje puščice (dardos), košarka, in še mnogo drugih. Potem smo vsi skupaj organizirali tombolo z različnimi zanimivimi dobitki. Mnogo prisotnih je bilo presenečenih po tako nenavadni igri. Po končani tomboli smo se ponovno vsi skupaj zbrali k malici, za katero smo poskrbeli pristavski mladci, a je tudi kakšna mamica priskočila na pomoč. Proti koncu popoldneva in, ko je sonce že začelo zahajati, smo se ponovno igrali po skupinah, dekleta ,,med dvema ognjema", fantje pa nogomet. Hitro je potekal čas in kmalu je ura kazala šest popoldne. Počasi je začel razhod. Poslovili smo se in se vrnili v naše domove. Res smo se lepo imeli. Preživeli smo ta nepozabni dan v upanju, da se kmalu ponovno srečamo in tako utrjujemo medsebojno prijateljstvo. Valerija Mele MENDOZA Obisk pisatelja Ivana Sivca in okteta Deseti brat Čeprav je že minilo nekaj mesecev od obiska okteta Deseti brat iz Slovenije in pisatelja Ivana Sivca v Mendozo, želim v nekaj vrsticah poročati o tako pomemb- Oktet poje na Benigarjevem grobu nem dogodku za našo skupnost. Pravkar je izšla v Sloveniji Sivčeva knjiga Ranjeno drevo (glej št. 34, str. 4), ki opisuje življenje Slovencev na zahodu Argentine in predvsem življenjsko pot znanstvenika in antropologa Janka Benigarja. Obiskali so nas od 8. do 18. novembra 2007. V soboto 10. novembra se je oktet Deseti brat predstavil v dvorani Slovenskega doma, kjer je razveselil Slovence in argentinske prijatelje. Po koncertu smo jih pogostili z zakusko in mendoškim vinom. Drugi dan so sodelovali pri nedeljski sv. maši v našem domu. Po maši je pisatelj Ivan Sivec predstavil zadnjo svojo knjigo Kraljica Slovencev, ob 100-letnici kronanja Marije Pomagaj na Brezjah. Počastili smo naše goste s skupnim kosilom, ,,asadom". Proti večeru so se že odpeljali v provinco Neuquen - 900 km. proti jugu - z namenom spoznati kraje ter potomce Janka Benigarja, ki je v začetku 20. stoletja prišel med Mapucheje v Patagoniji. Na tem potovanju so jih spremljali brata Martin in Jaka Bajda, ki sta poskrbela in velikodušno nudila prevoz in Božidar Bajuk, ki je tudi ob priložnosti prevajal. Prva točka tega potovanja je bilo mesto Catriel (Rio Negro), prvo stanje inž. Beni- garja v Patagoniji, kjer je delal kot inž. hidravlike. Slovenski rojak Janko Benigar se je naselil med Indijance plemena Mapuc-hes. Poročil se je z vnukinjo poglavarja -Cacique Catriel. Iz tega zakona se jima je rodilo 10 otrok. Pri zadnjemu porodu je žena umrla. Iz drugega zakona, tudi z domačinko Mapuche, je imel še 4 otroke, na žalost mu je enako pri zadnjem porodu umrla še druga žena. Obiskovalci so nadaljevali pot v Cipol-leti. Tam so si ogledali podjetje La Victoria, kjer je največja kad na svetu za jabolčni mošt. Ta sod je delo firme Petra Bajda in sinovi, ki so strokovnjaki na tem področju. Popoldan so prispeli v Plaza Huincul. Tam jih je pričakoval in izrekel dobrodošlico župan mesta, direktor knjižnice gospod Carlos Ortiz, svetniki županskega odbora in novinarji. Carlos Ortiz je poročen z vnukinjo Janka Benigarja in njemu je oblast naložila odgovornost za vse zgodovinske in intelektualne lastnine tega vzornega rojaka. V prostorih občine je oktet Deseti brat zapel nekaj pesmi in ob tej priložnosti je pozdravil vse navzoče ter izrekel dobrodošlico dragim gostom, koordinator za celoten obisk v Patagoniji direktor rafinerije ,,Complejo Industrial REPSOL - YPF, Plaza Huincul" inž. Marjan Bajda. Prispeli so v rezidenco direktorja, kjer so bili sprejeti z velikim veseljem in bili deležni gostoljubnosti inž. Marjana Bajda, njegove žene Bernarde Šmon in družine, ki so jim tudi priskrbeli prenočišče in hrano. Med večerjo se je razvilo lepo razpoloženje. Do pozne ure so prepevali ter doživljali vesele trenutke. Naslednji dan so odpotovali v Alumine, zelo pomemben kraj, v katerem je živel Janko Benigar in nudil vso pomoč Indijancem. Izumil je industrijske statve (telar) na vodni pogon. Obiskali so ,,tribu" Mapuc-hes, in to srečanje je vse zelo presenetilo. ,,Lonko", poglavar tega plemena, je razložil njihovo delo in umetnosti, ki jih sami izdelujejo. V tem kraju je tudi nastopil oktet. Po koncertu so se jim pridružili domačini -muzikanti. Naslednje jutro so obiskali pokopališče kjer počiva Benigar ter mu zapeli na grobu „Slovenec sem". Na to si ogledali preprosto Benigarjevo hišo. Po kosilu so se vrnili v Plaza Huincul in še isti večer se je oktet predstavil v arheološkem muzeju. Inž. Marjan Bajda je razložil navzočim vzrok obiska pisatelja in okteta, ter jih vpeljal v slovenske običaje. V imenu skupine gostov je pozdravil pisatelj Ivan Sivec. Mladi domačini so nastopili s plesom ,,tango". Župan in pisatelj Sivec sta izmenjala darila v znak vljudnosti. V četrtek pred odhodom so obiskali rafinerijo pod vodstvom inž. Bajda, ki jim je med drugim razlagal, kako spremenijo petrolej v bencin. Veseli in hvaležni za tako prisrčen in bogat sprejem so se vrnili v Mendozo. V petek in soboto 16. in 17. novembra je oktet z velikim uspehom nastopil v Festivalu Cantapueblo. Njih kvaliteta in ubranost je požela vse aplavze publike. Benigarjeva domačija Zadnji večer so Martin Bajda, njegova žena Mici Jerovšek in družina pripravili poslovilno večerjo, h kateri smo se pridružili rojaki, da bi v topli družbi uživali trenutke, ki smo jih še imeli do odhoda. Kot članica mendoške skupnosti in tudi v osebnem imenu se prisrčno zahvalim oktetu Deseti brat, ki nas je že drugič obiskal in pisatelju Ivanu Sivcu ter spremljevalcem za lepe dni in bogate ure, ki mi bodo ostale v prijetnem spominu. Marjana ©mon G. JOŽE RAZMIŠLJA Veliki zaklad Razen v Svetem pismu, se drugje zelo malokdaj uporablja beseda zaklad. Jezus se jo je posluževal, ko je božje kraljestvo primerjal veličini bogastva, ki ga ta zaklad pomeni. Po nam ta beseda ne sme biti tuja, če se spomnimo vsega, kar je Bog storil za človeka. Prav za to tudi ni prazna in brez vsebine. Bog je na prvem mestu in človek za Njim po bogastvu, ki ga je ta prejel od Boga. Če bi se zavedali, kaj smo ljudje in zakaj smo na svetu, bi prav gotovo bolj spoštovali svoje in drugih življenje. Pazili bi na zaklad božje dobrote, ki ga nosimo v sebi in na nedoumljivo bogastvo samega božjega življenja, ki nam ga je Bog podaril, ko nas je ustvaril po svoji podobi in slič-nosti. Marija je vse to priznala z besedami, ko je dejala: velike reči mi je storil On, ki je mogočen in je njegovo ime sveto. Isto bi morali potrditi tudi mi, ki smo ta veliki zaklad. Zgleda, kakor, da bi Bog vložil, kakor v banko, nekaj od samega sebe. Mi smo tisti, ki smo obogateli in ki moramo obroditi visoke obresti. Bog je imel veliko zaupanje v človeka, pa čeprav je poznal našo slabotnost. On je več, kot mi vsi, popoln in vzvišen. Zato je na človeka gledal po svoje in je prezrl vse tisto^, kar v nas ni bilo po božji volji. Človek je bil pred Njim kot v začetku in še več. V samih Očetovih očeh je bil potreben takega Odrešenika. Vse to je zaklad, ki ga nismo sposobni ceniti. Poznamo sami sebe in ne dojamemo Boga in Njegovo dobroto, ki se razdaja. Ta zaklad ima zelo globoke korenine. Njegovo bogastvo je v samem Bogu. Bolj, ko smo naslonjeni na Njega, bolj smo bogati in zaklad se veča. Slovensko gorništvo, narodna identiteta in zavest PETER SKVARČA (2) Brez dvoma je največ gorniške narodne zavesti v zamejstvu treba priznati Slovencem, ki so se nastanili v Bariločah, ob vznožju patagonskih Andov. Že leta 1950, takoj po prihodu skupine mladih fantov v ta kraj ob jezeru Nahuel Huapi, je naveza Bertoncelj-Pangerc preplezala Torre Principal (Veliki stolp) v pogorju Catedrala, ki je takrat veljal za najtežjo turo v tem okraju. Med najpomembnejše dokaze zmožnosti slovenskih gornikov v tistih časih pa sodi prvenstveni vzpon na navpični granitni stolp v Catedralskem grebenu, ki ga je osvojila naveza Bertoncelj-Jerman leta 1952 in ga krstila za Campanile Esloveno (Slovenski zvonik). Južno od Bariloč je še isto leto prav ta naveza pristopila tudi prvič po težavnem plezanju na vrh najvišjega stolpa v gorski verigi Tres Picos (Trije vrhovi) in ga imenovala Torre Tuma (Tumov stolp), v spomin na dr. Henrika Tuma, očeta slovenskega kulturnega in znanstvenega alpinizma-gorništva. Omenjena uspeha sta takrat močno odjeknila v argentinskem andinizmu in z njima smo Slovenci stopili na široko v zgodovino gorništva-andinizma v Argentini. Z imenovanimi (prvenstvenimi) vzponi je slovenska plezalska skupina iz Bariloč presegla v takratnih časih višino argentinskega andinizma. Tonček Pangerc in Dinko Bertoncelj sta leta 1953 prispela z drugimi člani bariloške odprave prvič tudi na poledeneli San Valentin (4.085 m), najvišjo goro patagonske Kordiljere, nekaj let pozneje (1957) pa je Slovenec Ivan Arnšek s tremi plezalci iz Bariloč tudi pristopil prvič na goro Balmaceda (2.035 m). Januarja 1954 je ledeni plaz v pogorju Paine na jugu Čila usodno in tragično podrl planinca Tončka Pangerca. Nenadna izguba tega mladega in obetajočega plezalca je pomenila že drugo slovensko gorniško žrtev v Argentini. V poznejših letih so v bariloških gorah preminuli še trije slovenski gorniki: mlada prijatelja Tomaž Kralj in Božidar Vivod, ki sta leta 1966 za vedno izginila v hudi nevihti na ledenikih Tronadorja, in duhovnik prof. France Bergant, ki je leta 1998 izdihnil pri vzponu na priljubljeno Capillo. Omenjene žrtve so močno prizadele in pretresle vse slovenske gornike v Argentini. Leta 1951 so slovenski gorniki v Argentini naredili zelo pomemben organizacijski korak ter ustanovili Slovensko planinsko društvo (SPD), najprej v Bariločah, malo pozneje pa tudi v Buenos Airesu, na pobudo Bare Remec. Ta najbolj znana in plodovita slovenska likovna umetnica v Argentini, ki so jo Indijanci nazivali ,,slikarka sinjih oči", je ujela v hribih Andov dragocene motive za svoje umetniško ustvarjanje, s katerimi je opremila tudi mnogo slovenskih knjig. Skozi 40 let je vneto in zvesto sodelovala pri vseh planinskih akcijah in bila z Robertom Petričkom duša SPD v Buenos Airesu. Pico Bara (Špik Bara) na Catedralskem pogorju nas bo za vedno spominjal na njeno neutrudno umetniško delo in ljubezen do gora. Kot planinka-umetnica je prispevala zelo pomemben delež k spoznavanju slovenstva in ohranitev narodne zavesti na tujem. Slovenska prisotnost v tem okolju je dobro poznana tudi po Slovenski stezi, ki so jo bariloški planinci kmalu po prihodu izsekali skozi pragozd katedralskega pobočja, in ob njej uredili zasilno gorsko zavetišče pod povešeno skalo, ki je postalo poznano vsem gornikom z imenom ,,Pod skalco" (Piedrita). Po požaru so jo v poletju 1977-78 preuredili v bolj solidno kočo. Ob naši dragi ,,Skalci" so poleti 1965 člani Slovenskega planinskega društva v Argentini odkrili tudi spominsko znamenje in prošnji zvon na čast in v spomin ljubljanskemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu, duhovnemu voditelju Slovencev v zdomstvu, borcu za pravo svobodo slovenskega naroda in velikemu ljubitelju gora. Medtem ko so ideološki fanatiki po vojni v domovini razdirali simbole slovenstva in krščanstva, je peščica slovenskih planincev in rodoljubov z globoko narodno zavestjo postavila leta 1952 v novi „domovini" prvi slovenski križ na težko dostopni Cerro Capilla (Gora Kapela), ki se mogočno dviga nad jezerom Nahuel Huapi. Pozneje je bil križ popolnoma prenovljen, leta 1996 pa je bila za 45. obletnico SPD v Argentini odprta v dolini pod vrhom Capille tudi gorska koča-bivak Slovenia. Na ta važni dogodek za ohranitev narodne identitete v tujini, kakor tudi na tiste temne in nestrpne čase v domovini, me je ob obisku lanskega leta spomnil napis na sliki v župnišču na Dovjem: ,,Medtem ko so bila v Sloveniji Skupina soudeležencev po končanem izletu ob spomeniku padlim gornikom pri Vratih pod Triglavom. sveta znamenja naših očetov barbarsko uničevana, so naši gorniki v daljni Argentini že leta 1952 na gori Capilli, 2167 m, postavili križ, ki jih je spominjal na domovino in jim dajal moči." Na takratne čase opominjajo tudi izklesane besede pod novopostavljenim križem v spomin izseljenskemu lazaristu v Argentini-Kanadi: „Pisatelj in duhovnik Franc Sodja, Skalovčev iz Bistrice, je ob Evharističnem Kongresu (1935) s prijatelji postavil križ ki so ga po vojni odstranili. Ob pisateljevi 90-letnici -Žičnice Vogel, 15. VIII. 2004" Odprave slovenskih zdomskih gornikov v predele Južnega patagonskega ledu so zaznamovale tudi to pokrajino s slovensko prisotnostjo in izpeljavo prvenstvenih vzponov, naj si bo v spomin na slovenski praznik, na rajne prijatelje planince, ali na požrtvovalne sodelavce, ki so na različne načine pripomogli k razvoju in dejavnosti Slovenskega planinskega društva v Argentini. Pomembno bi bilo omeniti dejstvo, da je prva samostojna odprava s slovenskim imenom potekala prav v Argentini, kjer je bila narodna zavest najbolj ukoreninjena. (Konec prihodnjič) NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI TRIJE KANDIDATI IZ ARGENTINE NSi-Nova Slovenija je na konvenciji predstavila svoje kandidatke in kandidate za državnozborske volitve. Kot je poudaril predsednik NSi Andrej Bajuk, so v sedanji vladi ministri NSi "doprinesli ključne stvari, da je Slovenija leta 2008 boljša dežela za vse". Predsednik NSi pričakuje, da bo stranka "žela še več zaupanja kot doslej". Na kandidatni listi NSi je 85 kandidatov, od tega 24 kandidatk in 61 kandidatov. Med njimi so kar trije ,,Argentinci": minister A^ndrej Bajuk (kandidira v Cerknici),^ Tone Kostelec (Črnomelj) in Boštjan Kocmur (Ljubljana Šiška). ŽERJAV NI PADEL Predsednik vlade Janez Janša ni sprejel ponujenega odstopa ministra za promet Radovana Žerjava. Vlada je ugotovila, da Žerjav ni bil odgovoren za zaplete v predoru Šentvid ter je ravnal pravilno in se tudi ustrezno odzval oz. naredil vse, da se nastale razmere sanirajo. KANDIDATOV NE BOMO ISKALI PO ČASOPISIH Volivke in volivci se bodo pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami z listami kandidatov, ki se bodo potegovali za vstop v državni zbor, seznanili s pomočjo posebnih brošur, je sklenila Državna volilna komisija. Izračunali so, da bi jo objava v treh dnevnikih več stala, zato bodo brošure v začetku septembra prejela vsa gospodinjstva v Sloveniji, in sicer za vsako volilno enoto posebej. IZ CARACASA NAZAJ V LJUBLJANO Trije slovenski državljani, ki so v Venezueli prestajali zaporno kazen zaradi tihotapljenja mamil, so že v slovenskih zaporih na Dobu oz. v Igu. Kot je znano, je predsednik republike Danilo Türk aprila v okviru uradnega obiska v Latinski Ameriki venezuelskemu predsedniku Hugu Chavezu izročil seznam petih v Venezueli zaprtih slovenskih državljanov in ga osebno zaprosil, da bi preostanek kazni prestajali v Sloveniji. Pred tem jih je čisto privatno in po priprošnji zaporniškega duhovnika Robija Friškovca obiskovala in jim po svojih močeh lajšala tegobe zapora ga. Antonija Brundula. Tednik Družina je objavil zanimiv pogovor z njo v številki preteklega tedna. SLAP ČEDCA NI VEČ SLAP Na Zgornjem Jezerskem so bili ponosni na slap Čedca, ki je bil slap z najvišjim padcem v Sloveniji: dobrih sto metrov. V mesecu juniju pa je prišlo do podora: stena, čez katero je padala vodica, se je odkrhnila in padla v dolino in tako slapa ni več. Zdaj voda lagodno drsi po sicer strmem pobočju. Vendar Jezerjani niso izgubili samo privlačno točko in rekordni slovenski padec, ampak nekaterim povzroča tudi druge skrbi. Nakopičeno kamenje in skalovje je spremenilo smer struge hudournikov, po kateri je odtekala voda. In tako je nekaj hiš, čeprav oddaljene od kraja podora, v primeru neurij, ogroženih, da jim deroča voda povzroči kaj škode. Vendar so sami prebivalci in lokalna občina nekaj že naredila, ministrstvo za okolje in prostor pa je tudi priskočilo na pomoč, da so sanacijski ukrepi hitro zagotovili varno življenje v ogroženem okolju. PO SVETU DEMOKRATSKA KONVENCIJA V Denverju v ameriški zvezni državi Kolorado se je v ponedeljek začela nacionalna konvencija ameriške demokratske stranke, na kateri bo senator iz Illinoisa Barack Obama v četrtek z velikim govorom na stadionu nogometnega moštva Broncos uradno postal predsedniški kandidat stranke za volitve 4. novembra. DEKLARACIJA O NEODVISNOSTI Razmere v Gruziji postajajo z vsakim tednom bolj zapletene. Za to je poskrbelo tudi ponedeljkovo glasovanje ruske dume in sveta federacije o priznanju Južne Osetije in Abhazije. Oba domova ruskega parlamenta sta namreč soglasno sprejela deklaracijo v kateri pozivata ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, naj prizna neodvisnost obeh pokrajin. RELIGIJA V EVROPSKEM PROJEKTU Irski kardinal Sean Brady je prepričan, da je med razlogi za zavrnitev ratifikacije Lizbonske pogodbe na Irskem tudi prizadevanje evropskih politikov, da izrinejo religijo iz javnosti. V govoru na elitni poletni šoli Humbert v Mayu je dejal, da so kulturne in socialne politike Evropske unije prežete s sekularizmom namesto s krščanskim spominom in dediščino velike večine držav članic. Pri tem je omenil dokaj razširjeno ravnanje evropskih ustanov, ki izraze posameznikovih verskih prepričanj potiskajo v zasebnost. Takšno razmišljanje ima neizogibne politične in socialne posledice, ki se kaže tudi pri stopnji podpore lizbonski pogodbi. Kardinal je prepričan, da je brez spoštovanja krščanskega spomina in duše mogoče pričakovati nenehne težave pri evropskem projektu. Opozarjamo tiste Slovence, ki so do 1. maja t. l. prišli v Argentino brez predpisanih vselitvenih dovoljenj, t. j. protizakonito, da lahko po najnovejših predpisih svoje bivanje v Argentini spravijo v zakonito stanje v roku 180 dni, računajoč od 4. avgusta t. l. naprej. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Srečka Beliča in njegove žene ge. Ančke roj. Groznik v San Justu se je 19. avgusta t. l. rodila hčerka Ana Marija. Družino g. Janeza Klemenčiča in njegove žene ge. Marije roj. Kokalj v Ramos Mejia je razveselil sin Viktor Friderik; v družini g. Toneta Mikuža in njegove življenjske družice ge. Olge roj. Bajželj v Los Polvorines se je pa rodila hčerka prvorojenka. Srečnim družinam naše čestitke. Poroka. V soboto sta stopila pred oltar v Slovenski kapeli na Ramon Falconu g. Fonzi Lenarčič in gdč. Anica Mehle. Mladi par je poročil ter imel tudi poročno mašo g. dr. Alojzij Starc, za priči sta bila ženinov bratranec g. Lado Lenarčič, nevesti pa njen bratranec g. Alojzij Mehle. Mlademu paru iskreno čestitamo, želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova. t Ana Savelli. Iz Celja je prišlo žalostno sporočilo o smrti ge. Ane Savelli, matere dr. Julija Savellija, dirigenta Gallusa in njegovega brata Emila, ki živi v Brasilu. Obema, kakor tudi njunima družinama, izrekamo iskreno sožalje. BARILOCHE V družini g. Joškota Simčiča in njegove gospe Heidi Landolt se je rodila hčerka, ki je bila krščena na ime Ana Marija. - Sinček, ki se je rodil g. Janezu Drajzibnerju in gospej Mariji Arnškovi, je pri krstu dobil ime Peter. SAN JUSTO Družabne prireditve Našega doma v San Justu privabijo v društveni dom vedno veliko rojakov ne samo iz San Justa, ampak tudi iz ostalih slovenskih naselij na področju Vel. Buenos Airesa. V nedeljo so imeli svoj dan zlasti kegljaši. Na sporedu je bilo več tekem. Dopoldne ob desetih je bila tekma med kegljaši iz Barrio San Nicolas ter iz San Justa. Zmagali so ,,ižanci" iz San Nicolasa. Popoldne je bila napeta tekma med kegljaškima kluboma Moron in San Justo. Za kegljaški klub v San Justu so igrali gg.: Dolenc, Benko, Vidmar, Grabnar, Janežič, Lichtenberg, Kosančič in Boh. Za Moron pa gg.: Vester, Vrhovec, Kopač, Vodnik, Avguštin, Kočar, Bedenčič in Slabe. Prva tekma je končala z rezultatom 79:41 za San Justo, druga, revanžna tekma, pa z rezultatom 77:72. Končni rezultat je 156:113 za San Justo. Tekme so bile na pravkar dograjenem kegljišču Našega doma, ki je rojakom v San Justu lahko v ponos. Sedaj je kegljišče lepo urejeno. Dobilo je lesen pod, lepo zidane stene in vanje postavljena železna okna. (...) Skoro vsa dela za ureditev kegljišča so odborniki in društveni člani opravili brezplačno. Vsi se namreč trudijo, da bi rojakom uredili res prijeten skupni dom, v katerem se bo vsak - mladi ali stari - počutil kot doma in bo v njem našel pošteno razvedrilo po napornih delovnih dneh. (...) Svobodna Slovenija, 28. avgusta 1958 - št. 35 RESUMEN DE ESTA EDICION ZVEZA NATO Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko se je zavzel za okrepitev približevanja Ukrajine zvezi Nato, še posebej po gruzijsko-ruskem konfliktu. Ob 17. obletnici osamosvojitve Ukrajine izpod Sovjetske zveze je v Kijevu dejal, da morajo okrepiti prizadevanja za članstvo v evropskem varnostnem sistemu in njihove obrambne zmogljivosti. Zveza Nato je namreč Ukrajini in Gruziji na aprilskem vrhu v Bukarešti obljubila, da bosta nekdaj postali članici zavezništva, če bosta tako hoteli. Vendar jima Nato ni ponudil programa za članstvo. CONSEJOS PARA VOTAR Todos los ciudadanos eslovenos mayores de 18 anos podran votar en las elecciones parlamentarias 2008. Segu-ramente, habra llegado a su domicilio el aviso de la eleccion e incluso la boleta para votar (de no ser as^, corrobore hasta el 6/9 en la embajada si figura en el padron electoral). Para sufragar existen dos posibilidades: el 21 de septiembre del corriente ir a la embajada de Eslovenia con el DNI y efectuar el voto, o, realizarlo por correo. Esta segunda opcion consiste en completar el rectangulo vac^o de la hoja "Uradna prazna glasovnica" con el nombre del partido que elige (ej: NSi Nova Slovenija; SDS Slovenska demokratska stranka; u otro). Esta hoja la ponen dentro del sobre y lo cierra. Por otro lado, completan los datos de la "volilna karta" y la firman (jde colocarla dentro del sobre, su voto no sera valido!). La carta, junto con el formulario deberan ser enviados antes del 21 de septiembre a la embajada. Tambien pueden entregarlos a una persona de confianza para que esta la lleve a la embajada antes de la fecha o el mismo d^a de la votacion. Se pone tambien la nomina de los principales partidos. La embajada de Eslovenia informa que desde el Minis-terio del Interior esloveno se encuentran con dificultades por falta de datos de los ciudadanos que residen fuera de Eslovenia en lo referido al domicilio actual del ciudadano. Por favor, avisar de los cambios en el domicilio de residencia. (Pag. 1) KUCLER DOLINAR EN VISITA OFICIAL En este numero se publica la entrevista con la ministra de Educacion Superior, Ciencia y Tecnica de Eslovenia, Mojca Kucler Dolinar, que vino en visita oficial a la Argentina, invitada por el ministro local Lino Baranao. Ambos pa^ses mantienen un acuerdo de cooperacion en el ambito cient^fico, dentro del cual se han concluido 8 proyectos y para 2009-2010 se presentaron 25 anteproyec-tos. En Eslovenia estan realizando esfuerzos para que mas jovenes opten por carreras cient^ficas o de investigacion. Entre otros lugares visito el Centro Atomico en Bariloche (de all^ a mediados de octubre un investigador ira al Instituto Joze Stefan en Eslovenia). Tambien estuvo en universidades y otros centros de investigacion cient^fica de la Argentina. Otra parte de la visita fue el encuentro con la colectividad. El conocimiento del idioma esloveno y de Eslovenia entre los jovenes la sorprendio gratamente. En el encuentro que mantuvo con la juventud pudo responder a las inquietudes de estos sobre las posibilidades concretas de estudio en las universidades de Eslovenia; las equiva-lencias entre los programas de estudio entre los pa^ses (en este punto enfatizo que los requisitos son propios de cada facultad). En la charla se propuso que los interesados dieran los datos concretos de donde estudian, el grado alcanzado y el interes planteado, para poder responder de manera precisa las inquietudes de cada uno. Incluso se volvio sobre la posibilidad de tener una escuela secundaria oficial de idioma esloveno, en la Argentina. (Pag. 2) 59° ANIVERSARIO El domingo 10 de agosto los eslovenos de Mendoza celebraron los 59 anos de la fundacion del Centro esloveno mendocino. El presidente ing. Milan Nemanič saludo a todos en el salon, luego de haber asistido a la misa dominical. En sus palabras agradecio a los fundadores que construyeron el espacio donde hoy varias organizacio-nes trabajan desinteresadamente para mantener vivo el esp^ritu fundacional. Ese mismo d^a, el grupo de titiriteros Navihanci de Celovec (ciudad en la region eslovena de Austria) presento su numero Srečni kraljevič. (Pag. 3) SLOVENSKI OKTET El 10 de agosto, el centro Hladnikov dom tuvo la oportunidad de disfrutar de la gran calidad del "Slovenski oktet" ya en la misa ofrecida en la iglesia Mar^a Reina, de Lanus. El deleite musical prosiguio en el salon del centro. Todos pudieron disfrutar de as melod^as eslovenas. La calidad de sus voces y la interpretacion, hicieron conmo-ver al publico que los premio con fuertes aplausos. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Marko Vombergar, Peter Skvarča, Božidar Bajuk, Martin Sušnik, Valerija Mele, Marjana Šmon in Vera Breznikar Podržaj. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 215, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O