St. 134. četrtek dne 21. novembra Izhaja trikrat na teden/ in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. viri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vso loto . . 15 K ;/• h . . io »• . Za NemcijolČ^^O^K-^aS Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. . „SOCA'' ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Oradiščanskem" in dvakrat v letu „Vozni red že* leznic, parniko? in poštnih zvez". tfa naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj XLU Telefon št. 88, Vfle za ijarod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič, Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 VGdrici v 1.-nadstn i * Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. . Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Fetit-vrstah, če tiskano 1-lcrat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. ' ¦ " " *• Prochaska. Okoli Procbasike se sedaj suče avstro-srbsiki spor. Nekaj časa lebdi pred očmi naših diplomatov Avstriji tako nevarna srbska Inka ob Jadranskem morju, nekaj časa jim vznemirja modro kri pereče Albansko vprašanje, sedaj pa stoji v ospredju konzul Prochaska, mistično ovit. Kje je, kako se mu 'godi, ali je še živ ali so ga Srbi s sabljami razse'kali ali na bajonet nasadili ali obesili aH vrgli v kako grapo, katerih ni manjkalo doslej v Prizrenu pod nzorno turško upravo? Ugron v Beogradu .ima nalogo, dognati, kako se g(5di; Pročhaski. Pred Pašiča ima stopiti in zahtevati odgovor iiia vprašanje o Proehaski: ali je živ ali itnrtev; kaj je ž njim? Prochaska je avstroogrski -konzul v Prizrenu v nekdanji Turčiji. Kakor poročajo beoigradski Usti, je bila srbska vlada informirana, da Proohaska, avstroogrsiki konzul v Prizrenu, je agitirai med Arnav-ti, naj se nikar ne ud a jo Srbom. Avstrijski Prochaska je gorel seveda za Turke in obljubljal Aniavtom, da on poskrbi pri avstrijski vladi za vdovo onih Arnaivtov, (ki bi padli v boj« s Srbi. Prochaska je huj-skal Arnavte na odpor proti Srbom in pokale so puške in padali so Srbi pa tudi. Arnavti po zaslugi Prochaske. Branil je torej Prochaska Prizren za Turke. V konzulovi hiši je bila hišna preiskava. Srbska oblast si jo hotela ogledati svojega sovražnika iz Avstrije in je preiskala njegovo stanovanje in našli so se tam. dokumenti, ki moža kompromitirajo; dokumente hran j srbska vojaška oblast. _ySnbi, in sploh je tako v državah Balkanske zvezo današnje dni, strogo pazijo na vse, kar gre iz dežele in v deželo, bodisi ljudje, bodisi pošiljatve. In Procihaska je za Srbe človek, 'kakor kdo drugi. On pri srbski vladi ni akreditiran, on je bil konzul v Turčiji, zato postopajo ž njim ka-^ kar s kakim drugim prebivalcem. Prizre-na; zato niso pustili, da bi šel kak avstrijski odposlanec do njega in Bercbtoldu ni se bilo mogoče .stopiti v zvezo z ljubim konzulom .Proohaska, ki pomaga škodovati Avstriji na Balkanu. ČUDAK. Poljsko spisala Eliza Orzeszkova. Prevel Stanko Svetina. (Dalje.) Na mojo prošnjo mu je pošiljala moja sestra vsak dan hrepčilne jedi-in pijače, toda te niso zadostovale, da bi nadomestile stalno, marljivo oskrbovanje. Od Mari-ianine smrti je malo stanovanje zelo1 spremenilo svojo zunanjost. Zrak je bil v njem zaduhel jn oster, debele plasti prahu so pokrivale stene in opravo, smeti, pome-tene povrhu s sredine izbe, so napolnjevale kote. Vsa moja prigovarjanja niso . Cinjskega prisilila, da bi najel pošteno 'Jeklo. Bal se je, da bo okraden in se je •zadovoljil zato s postrežbo, ki mu jo je nudilo nerodno dekle, od hišne gospodinje poslano za zgovorjeno plačilo. Ponoči je ostal popolnoma sam; misem mogel pomisliti brez gotovega trepeta na to, da lahko nekoč ugasne v tišini in v temi, brez tolažbe, brez pomoči, brez prijateljske roke, ki bi se s poslednjim stiskom poslovila od njega ali ki bi mogla vsaj s (kapljico vodc^ omočiti njegova od žeje suha usta. Zgoditi se je moralo •drugače. Nekega Sedaj pa ima Ugrom v Beogradu nalogo, izposlovati, da se rešpektira Pro-ebaska, da se ga da v zvezo z avstrijskim zunanjim ministerstvoin in Srbiji bo diktirano tudi 'zadoščenje, katero ima dati za to, ker je bil za nekaj dni Prochaska kar v izgini!.« Ali Prochaska je zdrav in čil in piše tazglednice v Budimpešto nekemu visokemu funkcionarju avstroogrskega zunanjega ministerstva in pa v Blansko na Moravsko svoji materi, ki je vdova po advokatu dr. Prochaska.. Prochaska je torej sedaj naš bojni' bog, okoli njega so zbrani oblaki, iz katerih imajo švigniti strele iz Prizirena daleč naokoli, da se bi ta predrzna Srbija porušila v nič pred njimi. Ni sicer »uitimatum« to, kar zahteva nvstroogrsk-a vlada od Srbije glede ,Pro-chasike, toda rešiti se mora ta stvar hitro in nič se je ne sme zavlačevati tako le morda na čas po končali vojni. Avstrija postavi rok, do katerega hoče odgovor. Tako so govorila že v torek naša telefonska poročila. Kaj pa če no bo odgovora? Pašič nič rad ne odgovarja in se pred Ugronom nič ne trese, kakor bi radi videli na Dunaju in v Budimpešti. Če ne bo odgovora v .stavljenem \rokti, .kaj potem pojdemo z bajoneti in kartoni nad Srbe radi Prochas-ke?! Najbnže ne, ker bi se nam smejal cel svet, ali, ali, bojimo se, da čaka na Balkanu avstrijsko diplomacijo velik poraz in slučaj Prochaska utegne k* temu porazu nemalo prispevati. — Ali je res potreba Avstro-Ogrski prav sistematičnega draženja zmagujočiih Balkancev?! Ta članek je bil napisan, predno je prišla z Balkana vest, da je konzul Prochaska dobil od srbskega vojnega poveljstva dovoljenje za odpotovanje v Skopije. Pro-chaski se torej ni zgodilo prav nič in sedaj se bo lahko kar naravnost pogovarjal z našim zirnauj:.m miinisterstvom. »Zeit« men,'', da se Srbija k Avstrije norčuje, ker je pustila v Avstrijo samo dve razglednici Prodiaskove, -ki sta pričali, da ;e zdrav in čil, drugače pa so bile vse zveze med njim in Avstrijo onemogočene. dne je prihitelo k meni ono dekle, ki je Činjskemu streglo, in mi je povedala, da Činjskii želi, da bi ga kar najprej in najhitreje obiskal. Šel sem takoj. Pozdravil me je s pogledom, tako jasnim in z nasmehom, tako prostim, kakršnega že dolgo časa nisem videl pri njem. Stegnil je proti meni suho roko in je rekel tiho: »Hvala vam. iker ste prišli. Pred dvema urama sem se spovedal. Mislim, da bo že danes vsega konec ...« Hotel sem ga presiti, naj se ne udaja tako žalostnim slutnjam, toda on mi je zamahnil z roko. »Je ze tako!« je rekel, »komaj morem dihati in tupatam se mi dela čisto črno pred očmi. In doktor, katerega ste mi poslali, ne 'taji pred menoj... pri-ninnjkuje mi moči, zelo primanjkuje.« -No, morda bo zadostovala moč,« je prstavil po kratkem počitku in se je vnovič nasmehnil, »da se z vami pomenim.« Oprl se je z laktjo ob blazino, imel je senca uprta v dlani in. je izačel govoriti s tihim, slabim, toda vedno močnejšim glasom. »Ali se spominjate, da sem vam nekoč; ne vem, kako dolgo je od tega, rekel, da pride dan, ko vam razodenem skrivnost ... no, sedaj je ta dan prišel. Moram vas prositi, da me poslušate do konca in da mi potem svetujete, pomorete.« Zadeva glede Prochaske se bo rešila čisto mirno. Prochaska je pregoreč Tur-kc-fil. ¦ V Prizrenu so šli predstavit se in pozdravit srbskega vojaškega poveljnika vsi zastopniki raznih držav, samo Prochaska se ni prikazal celih 10 dni. Izvrši se preiskava, ki naj le dožene resnic o glede Prochaske! — Za odstranjeno pa je smatrati vsako nevarnost', ki je tako pretila iz slučaja Prochaska! Maj črtic c izselieranin. Dr. Slane. (Dalje.) Ameriško delo moramo obtoževati, kur preveč delavstvo izrablja telesno in duševno. Ameriški stalni ueiavec pa mora s Slovani tekmovati, ker so začetkoma vajeni slabše hrane, ki pa prejemljejo najnevarnejša dela, ki se plačujejo najbolje. Od kod to pride, da so Slovani tako pogumni, da se 2. Padec. Carigrada! Ni- pač v modemi zgodovini dogodka, ki bi mogel s tako silo razburjati narodno dušo ko Jnisel, da bi armada slovanske države zavzela to čudno mesto. Rus Danilevskij je nekdaj sanjal, da ibi postal Carigrad prestolnica vse-slovanske federacije. V svoji knjigi »Rusija in Evropa« je rekel, da je oni vladar sveta, v čegar rokah bo Carigrad. Ta sen se sedaj, izpolnjuje, seve na način, ki bi skrajno presenetil Danilevslcega, ako bi živel v teh naših zgodovinskih dneh. Ob času, ko je Danilevskij pisal svojo knjiga — pred štirimi desetletji — še ni bilo bul-garske države, in evo danes stojijo sinovi te najnovejše, najmlajše slovanske države pred vratmi svetovnega mesta vztočne Evrope. Kako izgleda Sofija, kaki so Butgari na predvečer vzetja Carigrada? Dnevi so skoraj spoiniadni in v prijetnih obrisih se kaže na horicontu Vitoš-planina. Južno je podmebje tega mesta, in vendar je njegov značaj tako resnoben, severnjaški. Glavne ulice so skoraj prazne. Možje so na bojnem polju, žene pa. v svojih hišah, z mirno hladnokrvnostjo pričakujoče konec vojne. Še le potem se bo izvedelo, kdo je padel. Viada ne izdaja nikakih seznamov padlihin vse se potrpežljivo pokorava tej drakonični volji. Po irlieašh drdrajo v.dolgih vrstah vozovi Rudečega križa, polni ranjencev. Ti vozovi kaikor tudi kričanje mladih prodajalcev časnikov prinašajo nekaj živahnosti v poulično življenje. Ostalo je v mestu vendar še precej oseb, iki nimajo .posla, odkar je vojna onemogo-gočila trgovino in Obrt. Ti se de vajo po kavarnah. Udomačil se je skoraj orien-taien običaj. Ker vsak Bulgar vendar ne razume francoska ali nemško in ker so domači časniki precej dolgočasni, prevajajo izobraženejši Bulgari po kavarnah verno pcslušajočemu krogu zapadne čas-'nike. Tako prevajanje traja včasih celo predpoldne. Zdi se, kakor da je to nekak moderniziran način orientalskega pripovedovanja povesti. Usodepolni poraz krščanstva pred tolikimi stoletji je povzročil, da je bul-garski narod podlegal vedno bolj iztočnemu vplivu. Pa od nekdaj ni \ž\ čisto slovanskega porekla. Osvojalci so bili Bulgari, rojeni vladanji, ki so si podvrgli slovanske /množice, dokler jih te niso pogoltnile, da je ostalo samo še ime in vladarski instinkti. Bulgarski značaj je dvojen. Stara niongolska primes mu je dala one politične in državniške sposobnosti, ki so postavile sodobno Bulgarijo na čelo balkanski konfederaciji. Bulgarija, podložena Turčiji,-je živeja svoje orijentalsko življenje. Razvijale so se vse posebnosti orijentalskega značaja, -ona premetenost in lukavost, ki je na izapadu neznana. Da<-si so Bulgari poleg Cehov gotovo najrnar-Ijrvejši slovanski narod, vendar menda tu čas nima one vrednosti kaikor na zapadu. Pri izvrstni črni kavi, ki se po turških porazih ne imenuje več turška, nego balkanska, hitro minevajo ure. Bulgacska disciplina in smisel za rei in organizacijo je ofbčudovanja vreden. In s tem je, zvezano do skrajnosti razvito rodoljubje, ki prenaša z lahkoto največje udarce. Povsem naravno se dozdeva Bul* garom, da "zmagujejo, da je Carigrad njihov, to je dognana stvar. Ni treba se razburjati nad taikmi dogodkom, kakoršen je vzetje Carigrada, Ta. »mporiujoča hladnokrvnost je uprav klasična. .Nikakega r*av* dušenja, nlkakm vročekrvrim izbruhov veselja ni v stolici države, katere armada tnaršira zmagoslavNO proti sultanovemu mestu. Zdi se, da je naša doba izopet spravila do veljave damo- in rodoljubje. Vladar je bil proti vojni* mmisterstvo je ibilo uprav pacifistično. Vse ni mt pomagalo. Ljudska volja je bila vsegiamog-oča In- je strla vsak odpor. Ko je bila razglašena mobilizacjja, je vsak hipoma zapustil svoj posel Jn se javil svoji »komandi«. Natakar je tekel i« 'kavarne, uradniki, so hiteli i!'> pisaren, delavci iz 'tovarne. Pa tak siten val enotnega javnega mnenja je le mogoč v narodni državi. Kako bi bilo kaj takega mogoče v naši Avstrijii, ikjjer ima vsak narod svoj državni ideal, vsak skoraj svojo zunanjo politiko? Bliža se dan, ko bo car Ferdinand s svojimi Bulgari jahal notri v mesto ob Bosporu. To bede eden najvažnejših dogodkov zgodovine' našega veka. Kdor živi tu v Sofiji, ne more si predstavljati, daje v glavnem mestu države, ki je poklicala prevzeti v nekem snrslu modernizirane bizantinske tradicije. Tu je vse hladno preračunjajoče, trezno. Vsa ta modernistič na ednostavnost :n treznost skoraj ni v pravem skladu s svečanestnim razpoloženjem zgodovinskega dogodka. -; Hirec. Vojna na Balkanu, Situacija, Kar inakrat' je počit glas o premirju. Slovanom soviažni listi so se drli na vse grlo, da lurki pred Carigradom zmagujejo in se Bulgari .umikajo. Ugibali so že na široko, kake posledice utegne imeti tako zmagovanje pred durmi Carigrada. Al; če ibi bili Turki res tako sijajno zmagovali :n če bi bilo resnično poročilo, da je turški ministerski svet sklenil, bojevati se do skrajnosti, potem'bi pač sedaj ne bili prišli do pogajanj za premirje. »Večerna Pošta« v Sofiji naznanja z dnem 20. t. m., da pogajanja za premirje so se vršila prejšnji dan med Eičevenv.in Nazimpašo. Kakor poroča omenjeni Jjst, so zahteve Bulgarcv te-Ie: 1. Kapitulacija Odrina, Skadra iin Janine; 2. itniaknenje čet s črte Čataldže; 3. Odstopitev evropske Turčije Balkanski zvezi izvzemši Carigrad in Dardanele. Ako teh pogojev Turčija ne bi sprejela, se bo vojna nadaljevala. Položaj v Odrinu je velekritičen. istetake v S kad ru. Bitka prj Ritolju. Strašna je bila tudi ta bitka. Padlo je v bitki za Bitolj baje 20.000 Turkov. Pa tudi na srbski strani je imela smrt bogato žetev. ¦Okoli Bilolja so bili strašni boji. Vojvoda Putnik naznanja, da so trajali boji 4 dni. Po 4 dnevnem boju so bili Turki pre-magani in primorani, udati se. Srbski prestolonaslednik Aleksander je imel slovesen uhod v Bitolj. Ljudstvo ga je z entuzia.zmom pozdravljala. Prj Derkosu. Poročalo se je, da na Čataldžki črti pri Derkosu so biLi Bulgari potisnjeni nazaj, ali po verjetnejših poročilih, je turško desno krito imelo velike izgube, napredovali pa so Bulgar1 in ujeli obilo Turkov. Sodi se, da je turških čet na črti ''čataldže od 8O.00O~100.000. Proti Bulga-rom pri Derkosu so Turki poslali zadnje dni zopet 5000 vojaikov. Farbarije in nič drugega so bila vsa tista poročila o turških zmagah pri Derkosu! Kolera okoli Hademkoja, Kolera divja med Turčini, zlasti okoli Hademkoja. *'¦*''- Okoli 8000 ranjencev in na koleri obolelih so prepeljali pred par dnevi v Sv. Štefan, ki se je spremen«! tako v velikanski lazaret. Bolni na kolerj v Sveti Sofiji. Turki se ibojijo, da bi Bulgari prišli v Carigrad in da bi se v,Sveti Sofiji brala maša. Prenesli so v Sveto Sofijo polno bolnikov na koleri, češ, če nič drugega pa kolera zabrani Bulgarom pot v Sveto Sofijo! • V 0«lrtnu. Turki ibi radi udrM iz Odrina in razbili oblegovalni ibtok. Dne 19. t. m. je bi'i hud boj, ki je trajal :»koro cel dan, Turki so bili prisiljeni, povrniti se v trdnjavo. V Odrinu razsaja legar in živeža manjka. Vsak prebivalec dobiva sedaj le en hlebec kruha za 3 dni. Bulgari so zavzelii zopet nekaj utrdb ^.ed Odrinom. Bulgarska zmaga pri Seresu. Severno od Seresa proti Dedeagaču so se utrdili oddelki Turkov na važnih pozicijah. Del bulgarske kavalerije in in-fanterije je pognal Turke v beg. Pustili so- Turki za sabo cel vlak s 14 vagoni živeža, mnogo munioije in konj. Skader. Rjeka, 20. — Skader je popolnoma blokiran od črnogorskih čet. Deževje zadnjih dni in narast voda sta ovirali vojne operacije Črnogorcev. Bitka pri Lješu. Rjeka, 20. — Pod Črnimvrhem so se postavili Turki v boju za Lješ v ponedeljek in nastal je boj na bajonet; Turki so se hrabro branili sicer, ali po kratkem času so imeli že veiifce izgufce, -kar je ostalo živih, so zbežali. Turki so imeli mrtvih in ranjenih 600. Črnogorcev, je padlo 6, ranjenih je 82. Črnogorci so dobili v roke tudi blagajno Turkov, v kateri je bilo 100.000 K v avstrijski vrednosti, Laži o bulgarskih porazih. »Mir«, polusliržbeni list buflgarski, javlja z dne 19. t. m.: Vesti raznih listov o zadnjih spopadih na obrambni črti pri Čatalaži so gola fantazija. Do sinoči ni bilo inikakega večjega spopada razven manjših spopadov pred-straž. Bulgarske čete so zavzele Sorard-k,ej, Čataldžo in Arriautkej. To stoji, drugo je izmišljeno. Politični pregled. Avstro-Ogrska. v delegacijah, in sicer v avstrijski, je post. Unec se izrekel proti vsaKetnu i>osK.iiiU za vojno s ^roijo. i o i)i Ona največja nesreča za miMiariiinjo' in posieaice nepieviUijive. iviasaryik je vprašal ini-mstra, ko-li-Ko so milijonov poirosiii za MlaaoturKe. V oevemgradu je povedal, da se ne sKiaaa s tonom nekaterih listov tam, ali krivi so avstrijski listi. Minister Bi-linski se je bavii z razmerami v Bosni, •povdarjaje med drugjn potreoo ljudskih šol v večjem številu, bavil se je z resolucijo srbskih poslancev glede Bavkana in jo oos-ojal. Oriitzner se je v imenu agirarcev iztekel proti vojni. V ogrski delegaciji- se je govorilo o slučaju konzula Proctiaske v Prizrenu. .Delegat iNagy je podal linterpelacijo o Proohaski, Wickenburg, zastiopitiik zu^-nanjega ministerstva je ix)vedal, da je si-bska vlada dala. dovoljenje za direktno zvezo občevanja s Prochasko. Neki konzularni uradnik je odpotoval do njega. Inozemstvo. .. Italija.se s svojim .nastopam v Be-•lemgradu mi postavila proti Srbiji tako, da bi iirbijrv sptofo ne smela dobiti nobene Inke cb Jadranskem morju, ittnpak želi le, da bi se ne oolastila Drača, ki je ključ Albanije; imela pa ne bi nič proti Srbom glede Lješa in Sv. Ivana Meduanskega. — Ali Italija mera vedeti, da so Srbi že gospodovali za časa Dušana Silnega ob Jadranskem morju; hočejo le nazaj, kar so že imeli. Kdo zasede prestol albanski? — Ako res pride do samostojnosti Albanije, se bodo trgali za prestol pred vsem razni nemški princi, katerih je vse polno. Ali Albanski vodje naj bi se rajši obrnili na Črnogorskega kralja. Črnagora je storila že mnogo dobrega Albancem, zlasti ob usta-jah. In predniki sedanjih Črnogorcev so se borili db strani Skanderbega. Črnogorski princ na Albanskem .prestolu, to bi bila najboljša rešitev v slučaju, če že res mora priti do Albanske samostojnosti. Darovi. idečj križ slov. balkanskih držav. $»Pri siiiočnii seji je soglasno sklenilo županstvo /Podgora m predlog g. Mihaela Oravnerja \k Podsabotima, da se daruje K 300 za Rdeči križ slov. balkanskih držav. — Čast takemu zavednemu občinskemu zastopu! . Odbor za pobiranje prispevkov za balkanski rdeči križ v Biliah je nabral K .100. (Izkaz darovalcev sledi.) Iz Lokavca. — Županstvo pošilja. 50 K za črnogorski Rdeči križ, koji znesek je dovolilo starešinstvo. Iz Dornberga. — Gospod upravnik! Iz norčije je postaila resnica. iDne 1. t. m. smo imeli pri nas »vahte«. Šel sem vahtat tudi jaz, a ne orehov in jabolk, temveč ~r če rata — rata — nogavice za Črnogorce. Kakor vidite ni Jbi-I majhen »vali-tič«. Hvala I )ornberža'noim v .imenu ubogih trpinov. 41, če se nisem uštel, parov, po večini volnenih nogavic, so zložili kljub temu, da so že prej odposlali precejšnjo vsoto. Vas, g. upravnik, pa prosim, izročite mali dar na pravo mesto. Jos. Bric, učitelj, Domače vesti. Opozarjamo na predavanje g. dr. A. Dennote v soboto 23, t. m. Predaval bo o reformaciji, revoluciji in evoluciji. * Sobotno predavanje. — Prihodnjo soboto predava dr. Anton Oermota, odv. v Gorici, o »Revoluciji, reformaciji -in evoluciji«. Predavatelj je znan v slovenski literaturi kot dolgoletni izdajatelj in urednik »Naših Zapiskov« ter kot politik. Je odličen član socialnodemokra-tične stranke. Predmet, ki si ga je izbral, je ve-ieaktiialen. Že dolgo časa se inteligenca vseh narodov bavi s problemom, je li možno odpraviti nedostatke človeške dražite z reformacijo in razvojem, ali z revolucij:;, in če s poslednjo, kakšna naj bodi, ali ona v marksističnem smislu, ali moderna revolucija duhov___ Problem, o katerem nam bo predavatelj govoril prihodnjo soboto, je taik, da ne sme zanimati le mladine (dasi to posebno!), ampaik je važen za vse razumništvo. Saj je predmet aktualen posebno tudi z ozirom na slovenske razmere, ki so prav potrebne os-veženja. Želimo, :in upamo, da se občinstvo našemu vabilu odzove in da se vidimo pol. .oštevilmo v soboto v Trgovskem Domu! /La pošiue oiiciiante ^o imenovani Avgust Brejc za iviatuije, jos. uvosuia za JNaorez-JiiO, Leo-poid tirus za JJivaeo; rx postiiio cacjaiiMijo je imenovana Vik ton- | ja Uodiiiia za Sežano; za poštarico v iivOKvi je likLvinovana Maiaja Crnugoj. lJrc-uiesčen je poštni pristav nerman Ur.ii u Uoiicc v Zuravsčiiio in U. Verzegnassi \i lioricei v i i.st; premeščena je v Gorico iz Tržiča poštna ofieijantinja JosipinaTi-risin. Društvo slovenskih profesorjev vnovič uljudno vabi vse izprašane slovenske prof. kandidate m pu tudi vse one, ki stoje ¦neposredno pred izpitom, še študirajo oziroma so se letos nanovo posvetili filozofi čn emu študiju, .naj se javijo odboju z vsemi potrebnimi podatki, ako tega še dosedaj niso storili. Le z natančnim statističnim pregledom more z uspehom zastopati koristi mlajših moči. Ravno tako se rnorc pri eventuelnem posredovanju ozirati le na one, ki so se javili. V interesu, neprijavljenih mlajših go&p. tovarišev je toraj, da naznanijo dnuštvu svoje i m e, s t r o 'k o in s t a d ii: izpita odnosi« stadij študij, v kiterem se nahajajo; že izprašani, pa nonastavlje.nl datum i '*¦-pita. Nemške tiskovine z okr. glavarstva v Gorici. — C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici je z okrožnico z dne 2. t. m. št. 28790. pozvalo vsa županova Goriškega okraja, naj sestavijo črnovojniške imenike leta 1894 rojenih tnladeničev ter poslalo ob enem za to potrebne tiskovine. Te tiskovine pa so bile samo n e m š k e. 'Neikatera županstva so iste vrnila s prošnjo, naj se pošljejo slovenske ali vsaj dvojezične tiskovine. Županstva, katera tega niso še storila, naj nemške tiskovine takoj vrnejo.' Zimski šport v Bohinju. — Opozarjamo na članek na zadnji strani lista. Okoli 150 Bulgarov In Srbov se je peljalo danes zjutraj db 7. uri skozi Qo-rioo z brzovlttkorn iz Italije. iBi-K so po večini v starosti 20—30 let. Pošli so iz Amervkc. Peli so svoje patriotične pesmi Umora je osumljen neki Anton .Bučinel. Prijela ga je žandarmerija v Kojskeni. Umor bi bi'1 izvršil-v juliiiju .letos na Ogrskem, in sicer nad svojim delavskim tovarišem Ivanom Vitijem.^ Na c. k. okrajnfs^dnijfV^^ Reji razpisano mesto stalnega pisarniškega pomočnika % dnevnino K 2.50 z nastopom I. 12. 1912. Prošnje je vložiti na predstojništvo do 28. novembra *1#12. , .- ¦' r*""' DOPISI. iz homenskega okraja. Komen, 17. XI. 1912. Ko brez miru okrog divjam ni'k brez o!l»6in»!kega prispevka. S to vado je večina prejšnjih starešin prestopila v •klerikalen tabor, zato so klerikalci in njih vodje odgovorni za posledice. Zato so v obč. sejali glasovali (starešina Kovačič 29) za sramotno znižanje plače na 400 K in ikomečno za odpoved slmžibe. Saj to je bilo za zadnjih obč. volitev vaše giavno agitacijsiko sredstvo in ste vte-pali volilceni v .glavo, da so napredni sta- Telefonska poročila. Zadnje vesti. Oblak ne ve, Oblak n« zna.... - ».Novi Čas« z dne 15. t. m. je prinesel v svojih predalih neko skrpucalo pod naslovom »Odgovor hujskačem in | nepoučenim«, • ki naj bi bil odgovor na nezaupnico, ki smo jo izrekli na naslov županstva in novoizvoljenih častnih občanov. To dolgo čenčanjo v »JN. C« je podpisal naš župan Vinko Jazbec. O njem smo vsi prepričam, da je dober kmetovalec, da je ročen pri rabi pluga in kose, pisanje, to pa vemo vsi, da ni njegov*^ svetla stran. Slučajno smo dobili v ro'ke izvod »'Novega časa«, na 'katerega je hu~ domušnež pripisal /.raven županovega podpisa še ime Franc Jazbec Slovelja, ki pa ni »pisma učen«, a je vendar starešina in bi bil lahko poslal on omenjeni dopis »Novemu času«. Sraka s pavovim perjem! »Mislili smo vendar, da ima naš župan še toliko razuma, da ne bo podpisal vsake bedastoče, ter jo poslal v svet, kakor njegov lasten duševni proizvod, a varali smo se! Radi javnosti moramo vendar odgovoriti na ta dopis v »N. C« Župan Vinko Jazbec hoče predočiti »bravcem« »Novega časa«, da so le' nekateri občiuarji-gospodarji (prav malo po številu) podpisali omenjeno nezaupnico, a resnica je, da je nad dve tretjini občinar-jev-gospodarjev podpisalo. In ravno tako je resnica, da še sedaj lovite in strašite na vse .-mogoče načine ljudi, da bi podpisali izjavo, s katero preklicujejo nezaupnico. Tako stoji stvar, drugače 'kakor pa da je stvar »privaten izbruh manjšinske jeze, katerega bi Vi lahko mimodušno vrgli v koš.« Kedaj inia »ta stvar« svoj (izvor, to pa lahko sami izračunate po v nezaupnici navedenih dejstvih. Vzrok da smo občani-gospodarjii segli po tem skrajnem sredstvu samoobrambe, je ta, ker Vi ne znate ali pa nočete varovati koristi občine. Vaš atentat na naše pravice, to je, imenovanje kar desetih častnih občanov privedei nas ie do tega, da smo izrekli nezaupnico. Spomnite se, gospod župan, da so Vas vprašali napredni starešine, že pri Vašem Predlogu v starešiinstveni seji, kakšne zasluge ima ona deseterica predlaganih častnih občanov za občino Komen! Veste, to je bilo takrat, ko ste s toliko muko pre-čitali imena predlaganih, seveda mapačno! Takrat niste nam znali vtemeljiti Vašega predloga in do danes čakamo Vaš odgovor na naše vprašanje. Navedite javno zasluge onih mož za našo občino in ako imajo ti ljudje kojm zaslug, priznali bomo tudi mi, in ne bodemo več oporekali njih izvolitvi častnim občanom komen-skim. Dokler pa ne morete navesti teh »Posebnih« zaslug, ne moremo ni Vam ni Vašim starešinom zaupati, niti nočemo takih častnih občanov, ki nimajo za "ušo občino nikakoršnih zaslug. Dvomiji-va je taka čast, ako je vse ljudstvo nasprotno podelitvi iste. Protivimo se od začetka in proti vili se bodemo vedno izvolitvi takih častnih občanov. K točki I. dovoljujem si omeniti, da naš župan o stvari ni poučen, ali pa nalašč tako zvito ugovarja sedanji župan v zadevi zdravnika dr. Reja. Proti koncu županovanja prejšnjega županstva začeta sc ie od klerikalne strani agitacija proti dr. Reji ker ni bil — klerikalec'. Pridobili so sedanjega' podžupana'Pajerja in veČino starešin v klerikalen tabor, kjer so jim vteplj v glavo, da v Komnu izhaja zdrav- plačp, hrti katere bi itak tukaj ostal. >Saj je. sam podžupan Pajer'rekel v emi tedanjih sej: »Doktor hrta lestno hišo tu v Jvoriirin/ in zato :ne pojile preč«. Imeli ste lripen- uspeh, ki je pa danes zvodeiiel. Kakor sedanji klerikalni starešine niti ne kihnejo brez dekanovega dovoljenja, ravno tako so takrat postopali na nesramen način proti dr. Reji. To je vaše delo in ne naprednjakov in ljudstvo to danes ve in čuti. Čudno,'. da ne .ponavlja • župan one livaie o dr. Fuinecky-jU, kakor je !to"'pred' časom storil- v javnem glasihi, katerega pa je morala občina dražje plačevati, kakor dr. Reja. Klerikalci ste bili oni, ki ste pregnali dr. Reja, ne pa Dominko, Štrekelj in Švara! Preneumna se nam zdi, zahteva županova, da n a j m u bom o h v a 1 e ž-n i ker nam je priskirbel zdravinika, ki, n:i Italijan, nego Nemec!! K točki 2. Mi trdimo še vedno, da je bivši tajmik Čotar sposobnejši kakor je sedanji, in ne motimo se, ako rečemo, da zna čotar več kakor župan in tajnik skupaj! Vprašamo Vas, zakaj jemljete tujca, ko imamo sposobnejšega domačina? Ma: hočete, da bode imela občina črez čas nekaj ljudi več za preskrbo? . • K točki 3. Da ste Vi, g. župan in duševni oče »Vašega« članka tako pozablji-vi, ne bi si bili mislili! Spomnite se, ali se Vam n,i povedalo ob priliki potrditve računov, da si računate potuine tako drago kakor kak inženir?! (Slučaj ŠČurk in drugi!) Kljub sklepu računskih revizorjev in naprednih starešin, odobrila je klerikalna večina vse neopravičene drago zaraču- f •n-jene poti! 'Kar. se pa Vas župan-tiče, Vi ¦ pa ste plačani za Vaš »trud«. K točki 4. Dragoceno nam je priznanje župana v tej točki. Pisano je do-slovno: »Deželni odbor sam dobro ve, kako nujno mora včasih županstvo postopati v nadevi občinskih bikov. Tudi v predloženem slučaju je morala občina nemudoma poskrbeti za primerne junce, pri čemer je le enega prejela od dež. odbora.« Sami priznavate, da je nujno in nemudoma treba priskrbeti občini bikov. Kako ste mislili pa o d 1 1.-oktobra do 15. nove nub r a t. i. ko je bila občina brez ni j e d n e ga to i k a. Sami se obsojate — in vendar se čudite, ako Vas obsojajo drugi! Slabo stvar je pač težko zaigovairjati. kaj ne »sufler« inašega župana? Ravno v tej točki se zagovarjate naravnost nebeško neumno! Vi trdite, da je bil neliicenciran bik sposobnejši kakor licenciran. Morda je bil živahnejši a sposobnejši ni bil, kajti smelo lahko rečemo, da živinoreja v naše j občini je nazadovala namesto, da bi konstantno napredovala z oplemenitvijo s čistokrvnimi in lepo vstvarjenimi biki! Prav je, da to sami priznavate, a lepo pa ni, da hočete farizejsko -zavito natvezti lahkovernim vašim »bravcem««, da nismo to konstati-rala iz skrbi za občino, pač pa iz zlobno-sti. Nam je za stvar in ne za osebe! Vašo točko. 5. zavračamo jako .na kranko! Vedno je bila v Komnu navada, da so se vsi važni oklici razglasili javno od občinskega redarja po maši na trg-u. Zakaj niste tega tudi v tem slučaju napravili? Ker ste se bali, da bi tudd kak na-predmjak dobil čistokrvno švicarsko ju-nico. (Konec -priti.) Iz goriške ok<-llce. Martinov Ples v Sovodnjah. — V nedeljo, dne 24. t. m. prirede fantje v Sovodnjah Martinov ples v prostorih g. Kodermaca. Začetek ob 3. uri pop. Sokolski vestnik. Sokol v Podgori, — V nedeljo 24. t. ni. bo predaval br. dr. Irgolič v dvorani g. St. Breganta ob d1/« pop, Tema je: * B a 1 k a n s k e s 1 o v a n s k -e d i* zave n e k da j i n s e d a j.« Turškega odgovora ni. Nadaljevanje bojev prj Čataldži? Sofija, 20. nm. Danes ob 2. uri pop. je potekel rok za odgovor, sprejme li Turčija podane pogoje za^premirje ali ne. Odgovora ni bilo. Bulgarija je odredila, da se nadaljujejo boji pri Čataldži z novo energijo. Turški pooblaščenci za mirovna pogajanja. Carigrad, 20. nov. Danes je imenovala turška vlada svoje pooblaščence za mirovna pogajanja in sicer: genera-Hssima Nazim pašo, Ized pašo, Samet bej in berolinskegu veleposlanika Bifeam pašo. -t'i ¦_ Mandat za sestavo mirovnih pogojev. S p f i j a, 20. nov. — Danes je dobila Bulgarija mandat vseh 4 balkanskih držav za sestavo mirovnih pogojev. Hujskanje in demonstracije proti Srbiji. Dunaj, 21. nov. Današnji dunajski j tisti priobcujejo hujskajoče članke proti j Srfoji. Sinoči so se vršile na Dunaju po Oiirteinu velike promenadne demonstracije proti Srb/ji. Klicali so: Doli s Srbijo, Abzug, Vojna s Srbijo! Policija ni posegla med demonstrante. (Pač značilno!) (Op. s ta v če v a: Iz cele komedije, k,i so jo Dunajčanje vprizorili sledi, da izhajajo-te »manifestacije« avstrijskega patriotizma od kod drugod in ne iz ljudstva samega. To še posebno potrjuje pasivno vedenje policije. Čemu naj služijo pravzaprav take-Jle naročene »manifestacije«?!) Prochaska. S) o I i j a, 21. nov. Ministerski pred-sednjk Pašic je povedal proti nekemu pa-rižitemu poročevalcu, da so vse vesti o konzulu Prochaski izmišljene in tenden-ciozne. Zdravstveno stanje konzula je najboljše in godi se mu dobro. Resnica je le to, da je poslaniško poslopje zastraženo 'in sicer radi tega, ker se je streljalo od tam na srbske vojake. Situacija neizpremenjena. Srbske zahteve pred evropsko konferenco. Dunaj, 21. nov.: Oficielni dunajski listi zatrjujejo, da je situacija sedaj še neizpremenjena; Srbija da poizkuša, spraviti balkansko vprašanje in svojo pristaniš ko zahtevo pred evropsko konferenco. Zatrjuje se pa, da Avstrija tega nikakor ne bo pripustila. Preiskava afere Prochaska. Dunaj, 21.. nov.: Kako se bo afera Prochaska nadalje razvijala, je odvteno od preiskave, ki jo bo vodil konzul Edel, ki ga je Avsrija v to svrho poslala v Pn-zren. Resnica o bojih pri Čataldži. Car prod razšlrjevanju vesti o mobilizaciji. P e t e r s h u g, 21. ¦ hov.: T^mski vojni minister je na povelje carjevo. zabičal -vsem vojnim ''krogom z ostro kaznijo, ako se bodo še naprej razširjale vesti o ruski mobilizaciji..; Ruski transporti v RuŠčuk. Budimpešta, 21. nov.: Listi poročajo, da prihajajo v Ruščuk ruske ladje z . velikimi vojaškiimi transporti, zlasti mnogo oficirjev se nahaja med temi tran- sporfci- ¦ \\JjAm Srbska zastava ob Jadranskem, morju. B e 1 g r a d, 21. rtov.: Srbske čete so pod poveljstvom podpolkovnika Bulica dospele do obale Jadranskega morja ter tam razvile srbsko zastavo. Rusija za evropsko konferenco glede Balkana? London, 21. nov.: Današnji listi prinašajo poročila, da neinarava Rusija vztrajati pri svoji zahtevi, da se skliče evropska konferenca, pri kateri hočejo spraviti na dnevni red albansko vprašanje. Od ruskih političnih .krogov pa se te vesti dementirajo. Turški zunanji minister na Dunaju. Dunaj, 21. nov.: Semkaj ie prispel bivši turški zunanji minister Azim bej v važnj tajni misiji. Balkanska zveza olajšuje Turčiji odgovor na stavljene mirovne pogoje. Sofija, 21. nov.: V poučenih vojaških krogih se zatrjuje, da je balkanska zveza dovolila Turčiji nadaljni rok, da premisli stavljene ji mirovne pogoje. Balkanska zveza ne vztraja brezpogojno na svojih propozicijaili, temveč je pripravljena dovoliti Turčiji marsikatero olajšavo, ako se bo vedla pametno. Kakor se zatrjuje, se Turčija protivi predvsem temu, da bi armada balkanske zveze, dokler ne bi bili mirovni pogoji popolnoma dognani, zasedla Carigrad. Poleg tega bi si Turčija rada ohranila tudi obal ob Marmarskem morju. Kronski svet v Carskojem selu. P e t e r s b U' r g, 21. nov.: Pod predsedstvom carjevim se je vršil kronski svet v Carskojem Selu, Sveta se je udeležil ruski ministerski predsednik Kokov-cev. dalje zunaaji minister Sasonov in mornariški minister Grigorcvič. Angleška anektira Egipt. L o ndon, 21. nov.: Današnji listi zatrjujejo, da namerava Angleška o priliki, ko bo TiMČija likvidirala na Balkanu, anektirati Egipt. Pobratimije med zavezniki v Solunu. Atene, 21. nov.: V Solunu so se Včeraj vršile velike vojaške slavnosti, pri katerih je prišlo do prisrčnih pobratitnij med grškimi, bulgarskirrti in srbskimi četami. Srbska vlada nasproti poslanikom velesil v okupiranem ozemlju. S o f U a, 21. nov.: (Uradno.) Vse turške vesli o turških zmagah in napredovanju prj Čataldži so tendenciozna i z miš 1 j o t i n a. Nasprotno ie dejstvo sledeče: Od pondelja naprej do včeraj, ko je nastalo premirje, so b u 1 g a r s k e čete načeli črti napredovale. Bulgari so vzeli vse zunanje najvažnejše forte pri Čataldži ter se sedal pripravljajo že na glavni naskok. Bulgarom se je že posrečilo eno turško armado popolnoma zbegati, prisilili so jo, da se je morala pričeti hitro in neredno umikati. Srbj v Bitolju. B e l g r a d, 21. nov.: Srbske čete so včeraj primarširale v Bitolj, kjer so bile sprejete z burnimi pozdravi. V Bitolju se je takoj organiziralo srbske oblasti. Konferenca. Budi m o e š t a, 21. nov.: Danes so se vršile tukaj ponovno konference med giioicin Berchtoldom ter nemškim in italijanskim veleposlanikom. Bel g rad, 21. nov.: Vlada je izdala oficijejen komunike, v katerem.povdarja;. da so vzroki, ki so dosedaj preprečali p -slanikom velesil popolnoma prosto gibanje, .in njihov neposreden stik: v okupiranem ozemlju, odpadli. Vlada,bo pustila konzulom popolnoma svobodne roke, ne bo pa priznavala konzulom kakih izrednih pravic, kakor so jih dosedaj uživali v Turčiji (takozvane kapitulacije.) Hofrichter. Dunaj: Deželna sodnija je izrekla zakon Hofrichterja za ločen. Razne ve$H Bulgarov v Carigradu je . okoli 400.000; mesto šteje prebivalstva .skoro dva milijona. ;¦'' ' Ujeti oficirji turški v iBulgariji dobivajo: generali 15 frankov na dan, drugj cf'c;irji 5:-8 frankov. Oficirjem¦' in vojakom dajejo tiidi obleke U vojaških skladišč. J ; - . ** Dalje na 4. strani, , J Na pošti v Trstu aretirana. — Včeraj zjutraj ie bila ti a glavni .pošti, iko Je ho-" tela dvigniti pisma, ki je' prišlo nanjo »poste restan-te«, aretirana na zahtevo ljubljanske deželne sodni]e 19 letna služkinja Katarina Scinvarz z Jesenic, pristojni v Bistrico, ker Ja pobegnila od tamkaj, kn ie okradla svojo gospodinjo gospo Fiir-stovo. - Manifestacija v Dekanih za brate na Balkanu. — V nedeljo !7. t. ni. se je vrši! v Dekanih javen shod »Pol. društva lza Hrvate in Slovence v Istri«. Sklicatelj shoda g. poslanec Valentič ]-2 pojasnil navzočim -položaj'Jugoslovanov na Balkanu 06rta!l je vse trpljenje in muke. iki so jih morali prenašati našf bratje nad SCO let ped turškim jarmom. Zatirani narodi so vstali z orožjem v roki in se otresli 500 letnega jerobstva. Kulturna Ev popa z vso svoj :j dipkaiiadjo ni mogla tekem 500 let nared'ti teiga, kar so storili naši bratje tekem enega meseca. Po navduševainem govoru g. Kerše-varcija, obč. tajn'ka in predsednika shoda K:>sni'ine, zapeli so ravzoSi »Lepo našo domovino« in nabrali za Rdeči križ za Jugoslovane znesek K 56.—. Vlak so ustavili brigantje v Rusiji, in sicer na progi iz Jekate-rinoslava v Kate-rino ter so pobrali ofoito denarja in vrednosti. Ranjenih je nekaj .oseb. Žid je v okupiranih deželah na Balkanu. — V Bulgariji je bilo doslej Židov 40.000. V novo okitprrarorh deželah se ustanovi 25 novih židovskih občin s 60.000 verniki. Trije vojni poročevalci izginili. — Iz Carigrada poročajo, da že 10 dni manjkajo trije vojni poročevalci zunanjih listov; o njih mi nobenega sledu. Morda ležijo kje kraj bojnega polja. Napil se je do smrti. — 18 letni Anton Mandeljc iz Mlina pri Bledu je stavil z iz-voščekom Joirijem Kcrbarjem, da popije za.5.K deset šestnajstnfk žganja. V treli minutah je izpil žganje, dobil stavo, malo potem pa se je onesvestil in umrl. Kolera v Carigradu strahovito razsaja. Na dan umre do 200 vojakov. MrRči ležijo po 5—6 na enem kupu. Nevarnost je. da se zanese kolera v srednjo Evropo. V kaznilnici v Roohefortu so se kaz-nnci uprli. Ustrelili so .nadpaznžka, njegovi žemi pa so z britvijo odrezali glavo. Bulgarski aviatik ie ponesrečil pri Odrmu. Začel mu je bil goreti letalni stroj. 'Izpod razvalin aparata so potegnili mrtvo truplo. Imeni av.iatfka armadno vodstvo noče povedati. Žeblje je v prisilni delavnici v Ljubljani nek«»¦¦¦¦¦! ° preskušenega :Franckovega: ka- ¦ m vinega pridatka*) pripisali je njega J ¦ nedosežni izdatnost v jedru, okusu ¦ * in barvi. m ¦ ¦ ¦ *) z kavinim mlinčkom. m Kakor prejšnja leta,, .tako bode tudi v letošnji sezoni oddajala Deželna Zveza za tujski promet v .Gorici znižane športne vozne -listke na športna in turistična društva (podružnica slov. plan. društva). Vsak član teh društev pa se hode moral legitimirati s .posebno izkaznico, katera mora imeti sliko dotičnega člana In podpis društva. Znižani vozni Kstki .imajn petdnevno veljavnost in se mora nastop't: vožnja le ob nedeljah in praznikih ::¦'-nosno en dan pred nedeljo, oziroma praznikom. •Posebni športni vlaki z znatno zniža-rrrni voznimi- cenami bodo vozili vsako nedeljo in piaznik pri ugodnem zimsko-športnem vremenu iz Trsta in Gorice v RttVnj-DJcd-Jcsenioe. Vlak bode ndhajal iz Trsta o Jako zmernih cenah. -*m Kdor hoče imeli pristno angleško bl-go za obleke, naj se obrne na 'krojaškega' mojstra Antona Krušič Gorica Corso Franc Josip št. 39 »K pa na Tržaški ulici št. 16. Izdeluje se vsakovrstne obleke od najfinejše vr.ste do navadne, za vsaki slan in za vsak letu ča-i. Uzorci na razpolago. Specialist za izdelovanje cblck za enoletne prostovoljce. Poslužujte se zaloge olja Anton Potatzky v Gorici|« v^v^-^- bod-ete > dobi kakovosti in kotikuretičmh cenah. .,,0_,. naslednik Jos. Terpin. «» iredl Kafttelja 1. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaliča alriberikega li dreboeg« biilt ter tkailc, preje Id ultlj. POTREBŠČINE za pisaroice, kadilce in popotnike, Najboljše Sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE ga Arojaie in Sevljarie. SvetinJIce. — Božnt venci. — M»sne knjlilee. lišna obuvala zaise letne Jase. Po aebn ost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sej mih in trgih ____________ter na deželi. ¦? 35-8 Najboljše švicarske precizne uro „Schaffhauseu" in clrujje raznovrstne ure zlate in srebrne. Trfjovim? z zlatom in srebrom, briljanti in diamanti ter optičnimi predmeti Slovenci! Podpirajte in poslužujte se i Prve slovenske brivnice ' v Gorici, Gosposka ulica štev. 1 (nasproti Kontu). Postrežba solidna in snažna. Za obilen obisk se priporoča '<¦ IRAN HOVAK, brivec in lasniCar. ANTOSTVODOPIVEČ restavrater v Prvačmi sprejme takoj hlapca bodisi mladega ali starega. Njegov posel bi bil, da oskrbuje konje doma v hlevu. — Nastop takoj. — Plača po dogovoru. Slovenska mesnica v Gorici, ulica Treh kraljev 16 j (Dfa tre Rc 16) pri kauarni Dogana Jakob Šuligoj, nrar c. kr. državnih železnic in zaprisežen sodni cenilec Carica,.Gosposka ulica štev. 2i Novost! Doufipi 1912 D. K. G. M. štev. 52<»081. Novost! Novoletne šalfiue razglednice, ki se jih še dosedaj ni videlo. Vsaka razglednica ima svoj dovtip. Nedosegljivo, humoristično in vzbuja senzacijo. Vsaka, tudi najmanjša pošiljatev je izbrana in vsaka razglednica v zavitku. Iščejo se prodajalci. Habighorsf & C.° Bodlimi i. ID. — Ilemčija. Poštni predal št. 149. S. 450-17, P. 149-7 Le mi imamo edino prodajo. 10 originalnih uzorcev proti vpošiljatvi 75 vin. 25 komadov............K 1-— 50 „ ..............„ 1-75 100 „ • ..............., 3-- Povzctje stane 40 vin. več. V plačilo se sprejme znamke vseh delov sveta. trne in svinjine. Meso je prve vrste. Dobi se vedno svežo divjačino in doma pitano knretnino. Cene zmerne, brez konkurence, postrežba uljudna. — Na željo odjemalcev se dostav* Ija meso na dom. udani Za obilen obisk se toplo priporoča Andrej frandollč, mesar. iši&L 4ISFV\ Kupujle samo dvokolesa ^HHetia^t ki so naj- boljši francoski sislem in iiajlrpežncjše vrste bo-