NOVA SLOVENSKA KNJIGA Ni namen teh-le vrstic, da bi na le- j koristijo več, kakor katerakoli druga poslcven ali znanstven način razprav¬ ljali o knjig'i, ki je ravnokar izšla in ki zasluži vso našo pozornost: P.kolj- Hladnikov kasteljansko slovenski slovar, že samo dejstvo, da je slovar izšel, je zadosten povod za to, da na tem mestu zopet napišemo nekaj besed o važnosti slovenske knjige v zamejstvu, ki je bi¬ stven in neobhodno potreben pripomo¬ ček za gojitev naše slovenske kul'ure in za poživitev naše ljubezni do naroda in jezika, ki ga nas je naučila naša mati. Izdajati knjigo ali časopis za ma hen narod, kakor smo Slovenci, je bilo v naj- ugsdneših razmerah tvegano in vse prej kot dobičkanosno podjetje. S kak'mi tri tisoč izvodi je slovenska leposlovna knji¬ ga doma pokrila povpraševanje v veliko večjem odstotku, kakor pri drugih na¬ rodih knj ; ge, ki izhajajo v trideset tisoč izvodih. Založniki trgovskega tipa nizke propaganda. Založba Svobodne Slovenije je na polju tiskane besede med svobodnimi Slovenci zaorala v ledino. List sam nas je spremljal skozi leta trpljenja v do¬ movini, tolažil v bedi begunstva in pod¬ piral v dneh, ko smo polagali temelje novi dobi našega življenja izven domo mesec dni pred novim letom že v ro¬ kah naročnikov. Teško žrtev nalaga svobodni sloven¬ ski tisk na rame peščice Slovencev, ki žive v sicer teških razmerah na tujem, vendar pa na svobodi. Vsak izmed nas bodi ne le bravec, ampak tudi naročn k vsega, kar se tiska za nas; vsakdo bo¬ di malo mecdna, kadar gre' za to, da Vzdrži slovenski tisk v boju za svoj ob¬ stanek in da more še v naprej biti kos vine. Skrbi, delo in žrtve, ki jih terja list j nalogam, ki jih ima: dajati pobude in so malokomu znane. Kljub vsemu je za- ! opoio, da vsakdo izmed nas ostane to ložba izdala tudi več knjig, ki ji delajo 1 kar je bil, in da še v naprej kriči v svet, čast in nam je vsako leto poklonila tudi kai je največje zlo, ki tare danes člo- “K r ledar-Zborn ; k”, čigar šesti letnik Se veštvo in čigar žrtev je bil naš narod: pripravlja ‘ za tisk in bo, ako Bog da, komunizem in njegovi zločini. PltIS»( i:\ SPREJEM DR. MILTONA EISENIIOWE«JA V ARGENTINI Brat predsednika ZAD dr. Milton Ei- senhower je na svojem potovanju po naklade enostavno odklanjajo, češ, da Južni Ameriki prispel v soboto v Bue- se ne izplačajo, ali pa jim nastavijo nof: Aires. Spremljali so ga poleg nje- tako visoko ceno, da je zmogljiva le za S° ve gospe še podtajnik v zun. min. kot bogate ljubitelje knjige. Isto je veljalo strokovnjak za države Latinske Ameri- za naše časopise, če bi nas bilo deset ke John Mooie Cabot > Podravnatelj v milijonov, bi bil n. pr. naš “Slovenec” odseku ameriškega zun. mm. za Južno pri isti gostoti naročnikov lahko izha- 1 Ameriko William Tapley Bennet ml., Sa- jal v polmilijonski nakladi, če pa nas bi muel w - Anderson podtajnik v trgo- bilo petdeset milijonov, bi poleg tega, vinskem min. in Andrew Oberby, pod- da bi hoteli komandirati ves svet, imeli ta J nik v fin - ministrstvu, tudi najmočnejši časopis na zemeljski Letališče na Ezeizi je bilo okrašeno obli... Pa smo majhni iti taki bomo tudi ostali. Kljub temu pa smo imeli v red¬ nih razmerah našo deželo naravrost preplavljeno s časopisjem in knjigami, ki niso ne po obliki, ne po vsebrni za¬ ostajale za onimi večiih narodov. To je bilo mogoče zaradi visoke morale na¬ ših pisateljev in založikov. Prvi so pi¬ sali za neverjetno skromne honorarje, drugi pa so zalagali iz ljubezni do naše besede in niso iskali dobičkov, ampak so bili pripravljeni celo na gmotne žrtve, samo, da je slovenska kultura dobila de¬ la, ki bi delala čast ravečjim nabodom. To, kar so pri velikih narod'h de’a’i meceni, je pri nas zmogla požrtvoval¬ nost treh činiteljev: umskih delavcev, založirkov in bravcev. Med vsemi knjigami, ki so pri nas iz¬ šle, so bile najbolj tvegale knhge znan¬ stvene vsebine in pa učb°niki, in med učbeniki — slovarii. Pripraviti tvari¬ no za slovar, je ogromno delo, ki traja z argentinskimi in ameriškimi zastava¬ mi. Na stolpu letališkega poslopja sta v pozdrav visokemu gostu vihrali veliki argent. in am. zastava. Postavljena je bila tudi častna četa letalcev z godbo in zastavo. Ko je letalo pristalo in je dr. Miltona Eisenhovverja pozdravil v imenu predsednika generala Perona šef državnega ceremoniala Margueirat, je godba zaigrala najprej argentinsko, ta¬ koj nato pa ameriško državno himno “The Star Pangled Banner”. Dr. Eisenhower je časnikarjem dejal, da prihaja kot odposlanec svojega brata predsednika generala Eisenhowerja, da se osebno seznani z vsemi potrebami in željami posameznih držav, da bi se ta¬ ko lahko še bolj utrdile vezi med drža¬ vami Amerike. Dejal je, da je že pogled z letala na Buenos Aires nanj napravil silen vtis. Z letališča se je dr. Eisenhower od¬ peljal na ameriško veleposlaništvo, eno uro pozneje je pa že obiskal zunanjega leta dolgo, t’sk slovarja je neznansko , ministra dr _ Remorina . z zun . ministr . draga in dolgotrajna zadeva, ™l~žbaj stva se je podal na Majski trg pred ka _ slovaria pa gosnodarsko tvegana, k~r tedra , 0; kjer mu je izkazal časti oddelek je treba za to veliko denarja, ki se peča- gan Martinovih gl . enadirjev „a konjih. V $i. takorekoč no kapljicah vrača, če se ( katedra ii je dr . Eismhovver položil kra- splob vrne. Piscu teh vrstic je zn-m n. sen venec na mavzolej) v katerem poči- pr. slučaj Baičevega Francosko skrn- vajo posml . tni ostanki Osvoboditelja ge- sk-ga slovaria, čigar tisk v nakladi nerala San Mal . t i n a. 5000 izvodov je velial Jugoslovansko Po intimne m kosilu v am. veleposla- knj-čarno 115.000 dmariev m čije za'o- ništvu ge je ob štirih popoldne pripe ljal v vladno palačo, da pozdravi predsedni- znDki stroški so bili pokriti sedem l~t po iz^aii slovaria. Iz te primere se vi¬ di, kakšno žrtev sta doprinesla sloven¬ ski kulturi gg. Hladn ; k in Pekolj. Tretjo žrtev je tr~ba vzeti na rame nas vseh s tem. da slovar kupimo in ga pridno uporabljamo. Slovar, ki n'nw namera b''ti ponoln ali na znanstveni višmi. po¬ polnoma zadostuje, da se nriuč ; mo jezi¬ ka generala Perona. Predstavil mu je tudi člane svojega spremstva. Generalu Peronu je izročil osebno pismo svojega brata generala Eisenhowerja, v katerem ga predsednik ZAD najprej prisrčno, pozdravlja, nato pa izraža upanje, da bo obisk njegovega brata pripomogel k po¬ globitvi duhovnih in materialnih vezi ka za našo vsakdanio rabo in da se z me d obema državama. njegovo pomočjo priučimo govoriti “ha- blando” ne pa “chaunpurr o ando”, bk r večina nrenrostih in študi~anih “zna” kasteFanščino dan°s. Verjemite mi, da nam ne bo nikdar hodilo narak, če se dobro naučimo jez ; ka, ki ga govori dvesto milijonov Dudi. Predsednik general Peron in dr. Ei- senhower sta imela nato skoro dveurni razgovor, kateremu sta z argent. strani prisostvovala še zun. min. dr. Remorino in veleposlanik v ZAD dr. Paz, z ame¬ riške strani pa še Mr. Cabot in am. ve¬ leposlanik v Argentini Albert Nufer. Pb tpj nrliki naj mi bo dovope^o o- | Minisri argentinskih gospodarskih reso- memti tudi ostal? panoge naš°ea zamej- VO v in predstavniki ameriških gospodar- slmp-a svobodnega tiska: tPdmVov, me- j skih ministrstev so pa imeli konferenco sočmkov. revij, strokovnih plašil, alma- ' v sosednjem salonu vladne palače, nahov. zlasti pa knjig v prozi in veoz’h, j Prestolniški tisk je o teh konferencah pommtne in nabožne vsebine, učb^mkov j vedel povedati, da je na prvi dr. Eisen- !p strokovnih pripomočkov. lahko r?- j hower obvestil predsednika generala Pe¬ čemo. da v tem pogledu stor ! mo v"č, ! rona o namenu in cilju svojega potova- kot katerakoli druga številnejša emi- n ja po Južni Ameriki ter o željah nje- grartska skupina. Pred nedavnom smo 1 govega brata, da bi se poglobile obsto- v argentinskem katoliškem dnevniku U F1 Pueblo” brali dolgo poročilo o tem, kal slov°rski naselienci vk'i”b vsak¬ danjimi boiu za obstanek, kljub t ; s~če- fim potrebam, ki nas silHo vsrč°v°t : ''o ječe vezi med Argentino in ZAD. Pred¬ sednik general Peron pa je obratno dr. Eisenhowerju pojasnil svoje poglede za boljše razumevanje teženj obeh naro¬ dov ter mu v glavnih obrisih očrtal po- skrajnosti, tiskajo, berd in vzdržujejo, j litične odnose obeh držav. Na gospo- Po-tavjj so nas za vzgled. ne dn'» : m . darski konferenci so pa argentinski mi- naseliencem, ampak Argentincem. Take j nisrti gospodarskih resorov dali na vpo- skega in finančnega ministrstva točne podatke o celotni argentinski proizvodnji in navedli količine raznih proizvodov, s katerimi bi se lahko povečal argentinski izvoz, na drugi strani pa potrebe Argen¬ tine glede uvoza. Ameriškim gostom so dali tudi pojasnila glede najnovejšega zakona za plasiranje tujega kapitala v Argentini. Po tej konferenci je bil v čast dr. Ei- senhowerju velik sprejem na am. velepo¬ slaništvu. Ostali del večera je dr. Eisen- hower zopet prebil skupno s predsedni¬ kom generalom Peronom. Oba sta bila na športni prireditvi v Luna parku. V nedeljo sta imela predsednik gene¬ ral Peron in dr. Eisenhovver priliko za razgovore o vseh vprašanjih, ki se tiče¬ jo obeh držav, dopoldne in popoldne. Dr. Eisenhower je bil tega dne predsednikov gost na njegovem posestvu v Olivosu. Pred kosilom sta se s svojimi spremlje¬ valci sprehajala po vrtovih, nato sta pa izmenjavo misli o vseh vprašanjih nadaljevala med kosilom. Ob tej priliki je general Peron dr. Eisenhowerju izro¬ čil lepo spominsko darilo. Popoldne sta skupno prišla na nogometno tekmo dveh nogometnih rivalov River Plate in Bo¬ ca Juniors. V stadionu je bilo zbranih 80.000 ljudi, ki so vsi navdušeno po¬ zdravljali predsednika generala Perona in njegovega gosta dr. Eisenhowerja. Predsednik Argentinske športne konfe¬ deracije dr. Valenzuela je dr. Eisenho- vverju izročil zlato spominsko medaljo. V nedeljo ob devetih zvečer je dr. Ei- senhower naslovil prisrčno poslanico na argentinski narod. Govoril je preko državne radijske postaje, na katero so bile priključene vse radijske postaje v Argentini. Dr. Eisenhower je svojo po¬ slanico govoril v kasteljanščini. Povdar- jal je, da bodo ti dnevi, ki jih je prebil v Južni Ameriki, kamor je prinašal po¬ slanico prijateljstva svojega brata pred¬ sednika ZAD, ostali neizbrisno v njego¬ vem spominu. Vzhičen je nad prijatelj¬ skim vzdušjem, v katerem žive narodi na tej polobli in nad sprejemi, ki jih je bil deležen kot odposlanec svojega bra¬ ta. Sprejem v Buenos Airesu in razgovo¬ ri, ki jih je imel da so bili tako pri¬ srčni, da se počuti v tej veličastni pre¬ stolnici kot doma. Končno je naglašal, da je povsod ugotavljal željo, da bi narodi živeli v miru in medsebojnem razume¬ vanju in spoštovanju. Svojo poslanico je zaključil s prošnjo Bogu, da bi bil vsefn v pomoč, da bi našli pravo pot in do¬ segli svoj cilj. Zun. minister dr. Remorino je nato priredil v čast dr. Eisenhovverja slav¬ nostni banket v Alvear Palače Hotelu. Na visokega gosta je imel prisrčno in toplo zdravico. Napil je njegovemu bra- tu-heroju in ameriškemu narodu in iz¬ razil željo, da bi se oba naroda še bolj povezala, ker med njima ni nobenih pro¬ blemov, odnosno je samo ta problem, da se spoznata, se pravi, da se spoznata še bolj. Dr. Eisenhower se je iskreno zahvalje¬ val za vse izraze simpatij njegovemu bratu in ameriškemu narodu. Naglašal je svoje prepričanje, da mora medseboj¬ no razumevanje med obema državama temeljiti na medsebojnem sodelovanju, to sodelovanje pa zopet na medseboj¬ nem spoštovanju. Nato je napil predsed¬ niku generalu Peronu in Argentini. V ponedeljek ob desetih dopoldne se EL PRIMER ANIVERSARIO DE LA MUERIE DE LA SENORA EVA PERON El 26 del corriente mes se cumplira el primer Aniversario del fallecimiento de la Seiiora EVA PERON. Todos los sectores del Pais van a tributar sendos bomenajes a la memoria de la distinguida Dama. La Comision Nacional de Ho- menaje bajo la presidencia del doetor Benitez continua recibiendo multiples ad- liesiones, como organismo encargado oficialmente de centralizar los aetos. En la Basilica de los Padres Franciseanos se oficiara la misa para eterno descanso de la Abanderada de los trabajadores. Por la tarde se realizara en la Avenida 9 de Julio una gran concentracion popular en memoria, a quien tanto hizo a fa- vor de los nifios, ancianos y humildes. Desde esta Avenida el pueblo Se dirigira hasta la sede de la C. G. T. con antorchas para tributar homenaje mas fervien- te a su noble proteetora. Los similares aetos conmemorativos se cumpliran en todas las partes de la Kepublica. PRVA OBLETNICA SMRTI GOSPE EVE PERON Dne 26. julija bo prva obletnica smrti gospe EVE PERON. Vsi sloji naro¬ da po republiki se pripravljajo, da bodo slovesno proslavili spomin ugledne da¬ me. Nacionalna komisija za počastitev njenega spomina pod predsedstvom dr. Beniteza stalno dobiva sporočila državnih in privatnih ustanov, v katerih izjav¬ ljajo, da se pridružujejo spominskim slavnostim za pok. gospo Evo Peron. Na dan smrti gospe Eve Peron bo za večni pokoj njene duše slovesna ma¬ ša v frančiškanski baziliki, popoldne bo pa na Avenidi 9 de Julio veliko spomin¬ sko zborovanje. Od tu se bodo množice podale z bakljami proti sedežu Glavne Delavske zveze, kjer bodo izkazale čast svoji plemeniti zaščitnici. Slične spominske slavnosti se bodo vršile tudi po vseh mestih in krajih v notranjosti republike. PREMIRJE IVA KOREJI - ZMAGA U.S.A.? Vsi glasovi se strinjajo v tem, da bo premirje na Koreji podpisano še ta te¬ den. Sicer na bojišču še divjajo boji, vendar menijo, da vse to le zato, da se bo ob zvoku trobent, ki bodo naznajale premirje, reklo, da sta se obe stranki krvavo borili do konca, zmagal pa ni nikdo. Kitajci so imeli še dovolj vojakov in tudi orožja, toda pekinška vlada sko¬ raj da sili k premirju. Rhee se je hotel še naprej vojskovati, pa so ga Ameri- kanci le prepričali, da bo bolje, da vsaj počaka. Ker ni zmage na vojaškem po- prišču, jo je treba iskati drugod. Kitaj¬ ska vlada je računala, da bo za ceno premirja Kitajska pripuščena v OZN, to¬ da to se ni zgodilo — niti obljube ni, pač pa menijo, da so v Pekingu le vese¬ li premirja predvsem zaradi tega, ker bodo sedaj manj odvisni od Moskve. PRVI ODMEVI KONFERENCE V WASHINGTONU Ker so ameriški vojaki po treh letih bojev na Koreji odnesli vsaj v tem ve¬ liko zmago, ko so OZN pomagali doka¬ zati, da je sposobna organizira i zdru¬ žen oborožen odpor proti napadalcu, je vsaj v tem gotovo že v veliki meri za¬ doščeno ameriškemu javnemu mnenju, ki si želi, da bi OZN znala vedno pre- pričiti vse akcije napadalcev. Toda to ni vse: konflikt na Koreji se zaključuje tako, da je Združenim državam prinesel velik uspeh na diplomatskem polju. Konferenca treh je v celoti potrdila sta¬ lišče Združenih držav tako v azijskem, kakor tudi v, evropskem področju. V Azi- novice o nas malokdaj slišimo in nam gled predstavnikom ameriškega trgovin-je dr. Eisenhovver prišel poslovit od predsednika generala Perona. Zahvalil se mu je za izredno gostoljubje, ki ga je bil deležen ves čas svojega bivanja v Argentini ter se je od njega poslovil z željami za njegovo osebno srečo in ve¬ ličino Argentine. Odhod dr. Eisenhovverja je bil napo¬ vedan za dvanajsto uro. Na letališče so ga spremili visoki državni funkcionarji, oddelek letalcev pa mu je z vojaško god¬ bo in zastavo zopet izkazal čast. Na le¬ tališče se je pripeljal tudi predsednik general Peron v spremstvu zun. mini¬ stra dr. Remorina, od dr. Eisenhowerja se je poslovil in mu želel srečno pot. Izročil mu je tudi umetniško iz¬ delan album s 100 slikami z njegovega bivanja v Buenos Airesu. Med temi sli¬ kami so bili že tudi fotografski posnet¬ ki, ko se je dve uri poprej dr. Eisenho- wer poslavljal od predsednika Perona v vladni palači. Pred odhodom je dr. Eisenhovver, ki je bil v Argentini proglašen za častne¬ ga gosta, dal časnikarjem izjavo, v ka¬ teri se je argentinskemu narodu zahva¬ lil za vse izraze simpatij, povdaril pri¬ srčnost vseh razgovorov in koristnost tega obiska za Argentino in ZAD. Iz Buenos Airesa je dr. Eisenhovver odpotoval v Asuncion v Paraguay. \ ji je Anglija igrala na to karto, da mo- I ra Kitajska za ceno premirja na Koreji dobiti pravico članstva v OZN, v Evro¬ pi pa je Anglija terjala, da mora priti do konference štirih čimprej, ker da je v Moskvi sedaj tako razpoloženje, da bi taka konferenca rodila obilo sadov. In kako se je vse to zaključilo: londonski konservativni listi napadajo lorda Salis- buryja, da je “kapituliral” pred Dulle- som, v Parizu pa objavljajo senzacio¬ nalne novice o tem, kako je Bidault “prodal” Indokino Amerikancem. Francija finančno skoraj več ne zma¬ guje izdatkov za vojskovanje v Indo- kini. Poleg tega se mora francoska vla¬ da pripravljati na vojaško tekmovanje z Nemčijo v Evropi. Za ceno prestiža v Evropi prepušča sedaj Francija Indoki¬ no ameriškemu vodstvu; da pa ne bi izgledalo, da se Francija poražena umi¬ ka iz Azije, pristaja na “zavezništvo” z USA v vseh azijskih zadevah. Govori se celo o tem, da bi se francoske čete umaknile iz Indokine, vodstvo boja pro¬ ti komunistom pa bi pfevzelo ameriško poveljstvo, ki bi podelilo posameznim kraljestvom v Indokini popolno samo¬ stojnost in s tem privabilo prostovoljno participacijo v boju proti komunistom. Konec francoskega kolonijalizma v In¬ dokini bi odvzel komunistom njih glav¬ no propagandno sredstvo iz rok, Ameri- kanci pa bi s posameznimi deželami v Indokini mogli sklepati posebne dogo¬ vore, v katerih bi pa Francija sodelova¬ la le kot velika zaveznica Združenih držav. Francija bi zato prejela diplo¬ matsko pomoč Združenih držav v Evro¬ pi, dočim bi morala Francija podpirati ameriško stališče proti Kitajski in to ta¬ ko dolgo, dokler Kitajska ne neha pod¬ pirati komunističnih rovarjev in upor¬ nikov v Aziji. Na konferenci treh v Washingtonu je I tedaj v veliki meri prodrla teza, ki jo je v volilnem boju lani zagovarjala ameriška republikanska stranka, ko je trdila, da je treba v Aziji vztrajali v boju proti komunizmu in ne priznati kom. Kitajske vse dotlej, dokler ta ne neha s svojim podpiranjem komunistov v ostalih predelih Azije. KDAJ bo KONFERENCA ŠTIRIH? Zelo verjetno, da še dolgo ne, ako bo do nje sploh prišlo. “Trije” v Washing- tonu so sicer sklenili, da povabijo so¬ vjete na konferenco štirih ki bi naj bila v septembru. Toda to ne bi bila konfe¬ renca štirih državnih voditeljev (Eisen¬ hovver, Churchill, Malenkov in Laniel), ampak konferenca štirih zunanjih mi¬ nistrov (Dulles, Eden, Bidault in Molo¬ tov). Pa še za tako konferenco bi sovje¬ ti morali sprejeti dnevni red, ki je bil v glavnih črtah določen na konferenci v Washingtonu in to v njihovi odsotnosti. Novi oblastniki v Moskvi potrebujejo v teh časih posebne afirmacije. V Wa- shingtonu pa so sklenili tako, da jim ta¬ ke možnosti ni treba nuditi. Strin 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 23. VII. 1953 IZ TEDNA V TEDEN USA: Zun. min. Dulles je po sestanku treh zun. ministrov v Washingtonu po radiu izjavil, da je “nastajajoči nemir med narodi za železno zaveso laliko po¬ vod tretji svetovni vojni” in da “mora USA zato biti vsak trenutek priprav¬ ljena na tak slučaj.” Ameriška politika, ki jo vodi Eisenhower, že pričenja ro¬ diti sadove: razkrajanje komunizma v ZSSR in v satelitskih državah. — Ame¬ riški kongres je odobril Eisenhowerjevo zahtevo po ustanovitvi fonda v višini 150 milijonov dolarjev za pomoč zaradi suše prizadetim kmetijam v USA. ANGLIJA: Komunisti — verjetno iz sovjetskega poslaništva — so ugrabili dušnega pastirja poljskih protikomuni¬ stičnih naseljencev v Angliji patra Hen¬ rika Borynskega. Scotland Yard je - vedla preiskavo. ZAHODNA NEMČIJA: Vojna z živi¬ li se je pričela v Nemčiji med USA in ZSSR. V zahodnem BerTnu je župan Reuter objavil, da bodo lahko vsi Nemci iz sovjetskega sektorja za pet mark mesečno dobili hrane iz zavezniških skladišč v zahodnem Berlinu ter raču¬ najo, da se bo te ugodnosti poslužilo nad 1 milijon Nemcev. Ob meji med sovjetsko in zahodnimi conami pa bodo v kratkem pričeli na razne načine do¬ bavljati ameriško hrano v sovjetsko co¬ no. Prve ameriške ladje z ameriško hra¬ no so že prispele v zahodnonemška pri¬ stanišča. Kakor znano so sovjeti odbili Eiserihowerjevo tozadevno ponudbo in nanjo — protipropagandno — odgovori¬ li s svojimi pošiljkami hrane v vzhodni Berlin in v svojo cono v Nemčiji. Nem¬ ci v sovjetski coni tako sedaj dobivalo, posebne dodatke od dveh strani: iz USA in iz ZSSR. VZHODNA NEMČIJA: Kom. pred¬ sednik Pieck je pozval bonsko vlado na razgovore za združitev obeh Nemčij. Adenauer je poziv odbil, ker je to samo kom. propaganda. ITALIJA: Predsednik vlade De Gas- peri se je s svojim osmim kabinetom po vojni predstavil parlamentu in senatu. V deklaraciji nove vlade je naglašal, da bo Italija “branila svoje interese v Tr¬ stu”. Podpirala bo še nadalje tudi ev¬ ropsko obrambno skupnost. FLRJ: Tito počasi postaja zopet pri¬ jatelj s satelitskimi državamk Potem ko je izmenjal Z Moskvo poslanika, je sedaj “pristal” na madžarsko ponudbo o ustanovitvi mešane komisije, ki naj bi “izdala ukrepe za prenehanje obmejnih incidentov med obema državama”. IZRAEL: Izrael in ZSSR sta zopet vzpostavili redne diplomatske odnošaje, ki so bili prekinjeni po bombnem aten¬ tatu na sovjetsko poslaništvo v Tel Avi- vu pred nekaj meseci. EGIPT: Vlada je izdala odredbo o go¬ spodarski blokadi angleških vojaških od¬ delkov v sueškem območju. Za 85.000 angleških vojakov bodo morali sedaj An¬ gleži dovažati hrano in vse ostale živ- Ijenske potrebščine od drugod z ladjami. JAPONSKA: Na otoku Honšu so ve¬ likanske povodnji, ki jih je povzročilo enotedensko /hudo deževje, zahtevale nad 600 smrtnih žrtev ter nad 5000 po¬ grešanih.- Škoda je milijonska, ter je 76.000 ljudi ostalo brez strehe. ZSSR: ZSSR je obtožila USA, da so njena letala v zadnjih dneh odmetava¬ la protisovjetske letake nad sovjetskimi letališči v vzhodni Nemčiji. USA je ob¬ tožbo zavrnila kot neresnično. — V ZSSR se čistke na visokih položajih po padcu Berie nadaljujejo. Po posamez¬ nih 'sovjetskih republikah je bilo odstav¬ ljenih več republiških notranjih mini¬ strov in šefov pokrajinskih organizacij NKVD. Zlasti hude pretrese je doživela pokrajinska vlada v Georgiji, od koder je Beria doma. čistke so se raztegnile tudi zven ZSSR ter je bil iz Poljske kli¬ can v Moskvo dejanski guverner Polj¬ ske sovjetski maršal Rokosovski, ki pa ni hotel v Moskvo. V Moskvo je bil kli¬ can tudi Togliatti, ki je pred odhodom odstavil s položaja šefa varnostne služ¬ be v italijanski KP Seochio. Čistke so zajele tudi vse tri baltske države, ter Madžarsko, Češko, Bolgarijo, Romunijo in vzhodno Nemčijo. — Sovjetski komi¬ sar za Berlin Semeonov je zahteval od zahodnih zaveznikov razpust nekaterih zahodnoberlinskih organizacij, češ da so te bile krive junijskih nemirov v Berli¬ nu. Zavezniki so sovjetsko zahtevo zavrnili. Po zadnjih potrjenih poročilih so ti nemiri zahtevali 569 mrtvih in 1744 ranjenih oseb. V to število je vklju¬ čenih 18 mrtvih in 126 ranjenih sovjet¬ skih vojakov. — ZSSR je — iz propa¬ gandnih razlogov — objavila, da se priključuje ameriškemu programu o po¬ moči gospodarsko zaostalim državam in je dala na razpolago tozadevni komisiji ZN 4 milijone rubljev. Enako potezo je storila Polska in podelila organizaciji 300.000 zlotov. Slovenski begunci v Italiji Mnogi napačno mislijo, da je bilo be¬ gunsko vprašanje rešeno s prenehanjem delovanja in obstoja Mednarodne orga¬ nizacije za begunce IRO. Organizacija je prenehala obstojati, v posameznih ev¬ ropskih državah je pa še ostalo veliko število beguncev vseh narodnosti. Nas v prvi vrsti zanimajo begunci Slovenci in tokrat slovenski begunci v Italiji. Po končani II. svetovni vojni je bilo v Italiji izredno visoko število beguncev. Predvsem Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Albancev in drugih narodnosti. Ve¬ čina slovenskih beguncev je v letu 1948 emigrirala v Argentino, nekaj jih je pa odšlo v druge prekomorske države. Go¬ tovo število slovenskih beguncev je pa tedaj ostalo v Italiji, ker'navadno niso mogli iz kakršnegakoli razloga oditi v svet. Tem beguncem so se že tedaj, po¬ sebno pa še v poznejših letih, pridruže¬ vale vedno večje skupine slovenskih be¬ guncev, ki so pobegnile pred nasiljem titovih komunistov. Tako je število slo¬ venskih beguncev, ki so še vedno v Ita¬ liji, sedaj naraslo na ca 4.000. V to število seveda ne spadajo slovenski begunci, ki žive na področju STO-ja. Od približno 4.000 slovenskih beguncev jih živi samo okoli 700 v begunskih tabo¬ riščih, vsi ostali pa izven taborišč. Begunci izven taborišč Teh je v goriški in videmski provinci prinesli s seboj, čeprav so vsi biv. ita¬ lijanski državljani, so izključeni iz vseh rednih in izrednih podpor, ki jih deli ita¬ lijanska vlada beguncem italijanske na¬ rodnosti. Tudi ne morejo dobiti delavske knjižice in z njo pravice do dela in zac služka. Nihče jih ne sme sprejeti v ka¬ ko stalno zaposlitev. Odprta jim je le pot do kakega proložnostnega zaslužka. Zato je položaj teh beguncev težek, zla¬ sti starejših ljudi in bolnikov. Nekate¬ rim, najpotrebnejšim, nakazuje majhno mesečno podporo Uprava mednarodnih podpor, t. j. organizacija, ki je nasledi¬ la IRO. V ostalih italijanskih provincah pa ži¬ vi izven taborišč tudi še kakih 300—400 slovenskih beguncev. Italijani jih sma¬ trajo kot nadležne tujce. Begunci v taboriščih Teh je kakih 700. Vsaj polovica je takih, ki bi lahko emigrirali, če bi bila možnost za to podana. Ostala polovica pa nima nobenega upanja, da bi mogla kam oditi. Nobena emigracijska komisi¬ ja jih namreč noče sprejeti, ker so to starejši ljudje, bolniki ali pohabljenci ter invalidi. Preskrba teh slovenskih beguncev po taboriščih je slabša, kakor je pa bila pod upravo IRO. Zaposlenih je le ne¬ znatno število in je večina brez zasluž¬ ka in sredstev. Brezdelje odn. izključe¬ na možnost za zaposlitev je glavni vzrok za težko stanje teh beguncev. Radi bi delali, a ne morejo in so prisiljeni na lenarjenje, kar samo rodi potrtost in o- topelost. V tem pogledu so dosti na boljšem slovenski begunci v Avstriji in Nemčiji, kjer vsakdo mora delati, bodi¬ si v taborišču ali izven njega in s svo¬ jim delom pride tudi do poštenega za¬ služka. V Italiji je vse to izključeno in je zato položaj slovenskih beguncev tam mnogo hujši kot pa drugje. Še o možnosti Izselitve družin beguncev v svetu V “Svobodni Sloveniji” z dne 18. ju¬ nija t. 1. smo poročali o razgovoru, ki ga imel Aleksander Rankovič z dopisni¬ kom ameriškega dnevnika “New York Times”. Rankovič je tedaj napovedal, da bo sedanja jugoslovanska vlada dovolila izselitev družin, ki imajo svojce v raz¬ nih prekomorskih državah. V zvezi s tem je glavno glasilo jugo- po uradni italijanski izjavi kakih 3.000. | g j ovans jjih komunistov “Borba” objavila Po veliki večini so taki, ki so po sklenitvi mirovne pogodbe med Italijo in Jugo¬ slavijo zapustili svoje kraje, ki so pri¬ padli Jugoslaviji, ker niso hoteli živeti pod titovim komunističnim režimom ter se izpostavljati nasilju komunističnih podivjancev. Vsaj 2000 teh beguncev je optiralo za Italijo, ki jim pa še vedno ni priznala državljanstva, ter so zato še vedno tujci. Ostali niso optirali za Italijo, ker so mislili na emigracijo, a niso mogli nikamor oditi, Emigracijske komisije raznih držav so jih odbile, ker niso izpolnjevali zahtevanih pogojev. Ti begunci so pri umiku vzeli lahko s seboj premično imetje, ker so imeli toliko časa na razpolago. Zato so bili na boljšem, kakor pa slovenski begunci iz leta 1945, katerih premoženje je v ve¬ čini primerov obstojalo v tem, kar so imeli na sebi. Toda v šestih letih so tu¬ di slov. primorski begunci v glavnem že porabali vse svoje premoženje, ki so ga dne 17. junija naslednje sporočilo držav¬ nega tajništva za notranje zadeve: “Po informacijah agencije Jugopress je Državno tajništvo za notranje zadeve poslalo te dni svojim organom posebna navodila, v katerem je pojasnjeno na¬ čelno stališče jugoslovanske vlade, da se takoj dovoli izvedba obširnega pro¬ grama za emigracijo poročenim osebam, otrokom in staršem vseh razseljenih o- seb in ekonomskih emigrantov. Za razseljene osebe se smatrajo jugo¬ slovanski vojni ujetniki, ki se niso vrni¬ li v domovino po končani vojni in ose¬ be, ki so državo zapustile med vojno ali pa ob osvoboditvi države. Za ekonom¬ ske emigrante pa se smatrajo osebe, ki so odšle iz Jugoslavije pred drugo sve¬ tovno vojno radi teških gospodarskih razmer. Omenjena navodila Državnega tajni¬ štva za notranje zadeve predvidevajo, GORIŠKA IN Tatovi so okradli cerkev na Boljuncu iri v Borštu, in to kar pri belem dnevu. Ker so tatvino pravočasno opazili, so tu¬ di zlikovce, dva tržaška pobiča stara 15 let, prijeli. Na vrhovih gora visoko okrog Gorice je še 9. in 10. maja zapadel sneg. Pri sv. Antonu (novem) v Trstu sta se poročila ing. Miran Pavlin, profesor na Industrijsko strokovni šoli v Rojanu in gdč. Milena Jerkič iz Gorice, ki je dve leti učiteljevala v Bazovici in Šem- polaju. Za predsednika KDZ so v Števerja- nu izvolili Hermenegilda Podvršiča, za tajnika pa Franca Terpina. Prejšnje¬ mu predsedniku Alojziju Terčiču so izrekli zahvalo za skrbno vodstvo. V novi odbor Kmetsko-delavske zveze so bili izvoljeni še naslednji: podpred¬ sednik Franc Koren ter odborniki Jožef Perin, Remigij Koršič, Slavko Klanj¬ šček, Alojz Hlede in Karol Maraž. Nad¬ zorni odbor sestavljajo Ignac Maraž, Albin Škorjanc in Alojz Terpin. Doberdob. Na občinski seji so odbor¬ niki odobrili stroške za napeljavo elek¬ trične luči na Poljane in v Jami je, po¬ višanje plač duhovnikom, najemnino za jameljsko šolo v znesku letnih 29.000 lit, najem posojila v znesku 4.870.000 lir za zgraditev štirih stanovanjskih hišic ter načrt za zgraditev ceste s trga sv. Martina 'pred cerkvijo, naravnost do ceste, ki vodi mimo pokopališča. Goriški občinski svet je odobril grad¬ njo vodovoda v Štandrežu za 11.800.000 lir. 48 novih stanovanj za begunce. V Go¬ rici bodo sezidali dve veliki hiši s 24 stanovanji za begunce, “ezule” iz Istre. Drugi dve hiši pa bosta postavljeni v Fari in Jtonkah. V Doberdobu sta praznovala zlato po¬ roko Ferletič Mihael in Terezija, starši doberdobskega župana. Tržaško romanje h Gospej Sveti bo letos 25. in 26. julija. Potovanje stane 4.200 lir. Romarji bodo z lepimi pulma- ni odšli iz Trsta ob petih zjutraj 25. ju¬ lija; odmor bo v Vidmu in Trbižu; za¬ tem bo obisk Vrbskega jezera in otoka, ob treh popoldne pa bo kosilo v Celov¬ cu. Ob šestih zvečer bo romarska pobož¬ nost v cerkvi pri Gospej sveti. Drugi dan b 0 po maši obisk vojvodskega stola na Gosposvetskem polju nato bo kosilo, PRIMORSKA zatem pa izlet v Rožno dolino. Letošnje romanje je ob 1200. obletnici pokristjan¬ jenja naših pradedov. V vrsto načrtnega raznarodovanja slo¬ venske obale pri Trstu spada tudi sklep italijanske vlade, da bodo zgradili na meji med Italijo in STO-jem v devin- sko-nabrežinski občini pri Sesljanu na¬ selje za 400 italijanskih begunskih dru¬ žin iz Istre. Zvezi teh beguncev so že izročili znesek 300 milijonov lir, s kate¬ rim je ta menda že kupila potrebno zemljišče od devinskega princa. Prav isto zemljo je že pred časom hotela ku¬ piti devinsko-nabrežinska občina za zi¬ danje novega šolskega poslopja, a de¬ vinski princ takrat zemljišča ni hotel prodati. Ker pa to zemljišče ne zadostu¬ je za tako veliko naselje 400 družin, grozi sedaj domačim Slovencem razlasti¬ tev. To naselje, ako pride do njega ostvaritve, bi bilo že četrto naselje ita¬ lijanskih beguncev na slovenski obali. Za načrtno raznarodovanje Slovencev na ozemlju STO-ja pa “Demokracija” navaja naslednje kričeče primere: 1.) Italijanski iredentisti so se vgnezdili v upravo fondov Marshallovega načrta ter so te fonde izrabljali za načrtno raz- laščevanje slovenske zemlje; 2.) Podob¬ no akcijo so izvedli in izvajajo italijan¬ ski kapitalisti s pomočjo fondov itali¬ janske sekcije Marshallovega načrta oz. Ustanove za izjemno gospodarsko po¬ moč; 3. Oblast sama je začela razlašče- vati slovensko zemljo, ko je italijan¬ skim industrijalcem pomagala ustanav¬ ljati podjetja v področju žaveljskega pristanišča; 4.) S finančnimi viri itali¬ janske vlade so ustanovili “Dečjo vas” na Opčinah, za katero so spet uradno razlastili slov. zemljo, zraven pa dose¬ gli nov način raznarodovanja slovenske mladine; 5.) Proti volji in celo brez ved¬ nosti devinsko-nabrežinske občine, ki je v slovenskih rokah, so ustanovili ribiško naselje na Timavu, na meji med STO- jem in Italijo. Vsi priseljeni ribiči so prišli iz Italije; 6.) Nameščanje begun¬ cev italijanskega porekla iz Istre v slo¬ venskih vaseh in krajih ter ustanovitev obsežnih begunskih naselij na Proseku, Opčinah in pri Sv. Križu. V načrtu je zidava takih naselij v Devinu in Seslja¬ nu. To so samo nekateri primeri razna¬ rodovanja, proti katerim pa Varnostni svet ZN, pod čigar zaščito Trst še pose¬ bej spada, noče ničesar ukreniti. da bodo žene razseljenih oseb in eko¬ nomskih emigrantov dobile potne listi¬ ne. Prav tako se bodo izdajale potne listi¬ ne otrokom ženskega spola - neporočenim dekletom brez ozira na starost. To ve¬ lja tudi za otroke moškega spola do iz¬ polnjenih 16 let starosti. V koliko so pa otroci moškega spola starejši od 17 let, je za odhod iz države potrebno potrdilo o urejeni vojaški obvezi. Starši emigran¬ tov, kakor tudi otroci ženskega in moš¬ kega spola, starejši kot 16 let, se ne bo¬ do mogli izseliti, če so zaposleni kot visoko kvalificirani strokovnjaki. Otroci tudi ne bodo dobili potnih listin, če so že oženjeni ali poročeni in imajo družine, razen v slučajih podedOvanja premo¬ ženja v kaki tuji državi. Navodila Državnega tajništva za no¬ tranje zadeve tudi predvidevajo, da bodo vsak slučaj, če bi prosila za izselitev družina osebe, ki je proglašena za voj¬ nega zločinca, reševali posebej. Osebe, ki so po osvoboditvi pobegnile iz države ali pa so iz države odpotovale po zakoniti poti in se nato niso hotele vrniti domov, se ne smatrajo za razse- Ije osebe pa tudi ne za ekonomske emi¬ grante.” V zvezi s to objavo imamo več infor¬ macij, da so doma omejili možnost pode¬ litve dovoljenja za potovanje v inozem¬ stvo celo tistim, ki redno potujejo v ino¬ zemstvo v uradnih misijah in po držav¬ nih trgovinskih poslih. To pa radi tega, ker je v zadnjem času vedno več takih oseb ostajalo v inozemstvu in se niso hotele vrniti domov. Zato sedaj od vseh takih funkcionarjev, ki iz Jugoslavije potujejo v kaki uradni zadevi v inozem¬ stvo, zahtevajo zagotovila, da se bodo tudi vrnili domov. Kot glavno jamstvo, da se bodo res vrnili domov, je za komu¬ nistično oblast družina ali pa sorodniki oseb. Ti morajo jamčiti, da se bo nji¬ hov oče, sin ali brat iz inozemstva res tudi vrnil domov. Vsem, ki odhajajo v inozemstvo pred odhodom tudi naročajo naj pazijo, kaj bodo v svetu govorili o razmerah doma. Komuhisti da imajo povsod svoje ljudi, ki jih zasledujejo in pazijo nanje. Možnost, da privatnik dobi dovoljenje za potovanje v inozemstvo je po slučaju, ki se je zgodil z jugoslovanskimi obisko¬ valci graškega velesejma, o katerem po¬ ročamo na drugem mestu, še manjša. “Hrva+ski Dom” navaja primer, da so komunisti nekattirim privatnikom v za¬ četku maja odobrili potovanje v inozem¬ stvo. Ko so te osebe proti koncu maja hotele dvigniti potni list, so jim sporo¬ čili, da so se akti “izgubili” in da naj na¬ pravijo novo prošnjo. BEG IZ TITOVINE V začetku meseca maja je bil v Grad¬ cu spomladanski velesejem. Titove ob’a- sti so bile glede izdajanja potnih do¬ voljenj za obisk tega velesejma nekoli¬ ko bolj darežljive ter so več sto svojim ljudem dovolile obisk velesejmske pri¬ reditve v Gradcu. To priliko so pa ljud¬ je, katere so titovci smatrali za svoje, izrabili in se jih po poročilu “Hrvatske- ga doma” 200 ni več hotelo vrniti do¬ mov. Od tega števila jih je 170 zapro- slo avstrijske oblasti za azil, 30 se jih je pa podalo V sovjetsko zono k Rusom. Hotelo jih pa ostati zunaj še več, toda avstrijske oblasti so se zbale tako veli¬ kega navala tujcev, posebno še iz so¬ sednje države, ter so bile zelo stroge pri podeljevanju azila, Ta množični pobeg ljudi iz Jugosla¬ vije, in to ljudi, ki jih komunisti sma¬ trajo za svoje, je pač najboljši dokaz za to, kako neznosno je stanje za vse svobodoljubne ljudi doma pod komuni¬ stičnim nasiljem. . ARGENTINA Argentinsko časopisje je v celoti ponatisnilo izjavo, ki jo je dal pred¬ sednik general Peron uredniku ugled ne ameriške revije “U. S. News World Report” Mr. Clarku H. Gallo- way-u. Izjava je zelo obširna. Clark II. Galloway je predsedniku genera¬ lu Peronu postavljal vprašanja, ta mu je pa nanje odgovarjal. Prvo vprašanje se ie nanašalo na vzroke za poslabšano razmerje med Argen¬ tino in ZAD. Predsednik general Pe¬ ron je v odgovoru naglasil, da ar¬ gentinska vlada nima z ZAD nobe¬ nega problema in želi z njimi prija¬ teljske odnose, kakor z vsemi drugi¬ mi vladami, ki predstavljajo kak na¬ rod v svetu, pa naj bo ta majhen ali pa velik. Argentinska vlada zago¬ varja prijateljstvo med narodi na osnovi medsebojnega sodelovanja, medsebojnega spoštovanja neodvisno¬ sti in suverenosti. Na vprašanje, če je prepričan, da bo prišlo do sklenit¬ ve trgovinske pogodbe Argentine s Sovjetsko zvezo, je predsednik dejal, da ni nobenega razloga zato, da do take pogodbe ne bi prišlo, če ima lahko Anglija trgovinsko pogodbo s Sovjetsko zvezo in kom. Kitajsko, Združene Ameriške Države pa z Ju¬ goslavijo, lahko sklene tako pogodbo z ZSSR tudi Argentina. Vprašal ga je tudi za odnos justicializma na- pram komunizmu. Predsednik mu je pojasnil, da kot justicialist ne more biti na strani komunizma, ker se ju- sticializem bori proti izrabljanju člo¬ veka bodisi s strani posameznega kapitalističnega poedinca ali pa ko¬ munistične države. Loči pa vedno med Rusijo in tem, kar komunizem predstavlja. V tem pogledu se stri¬ nja z ameriško vlado, ki dela s ko¬ munistično Jugoslavijo in Anglijo, ki dela isto s kom. Kitajsko. Ostala vprašanja omenjenega ameriškega časnikarja in odgovori predsednika generala Perona so se narašali na še druga različna notranja in zunanje¬ politična vprašanja, ki so v zvezi z odnosi med Argentino in ZAD. Poročali smo, da je notranji mini¬ ster Sr. Angel Borlenghi sprejel v zadnjem času predstavnike raznih političnih strank, ki so mu sporoča¬ li svoje poglede glede pomiritve no¬ tranjepolitičnega življenja. V isti mi¬ siji sta bila pri notranjem ministru tudi kardinala dr. Copello in dr. Caggiano. Nekaj dni zatem je notra¬ nji minister sprejel časnikarje ter jim prebral obširno poročilo o tem problemu. Navajal je vse predloge, ki jih je za normalizacijo političnega življenja ves čas dajal predsednik general Peron ter zadržanje opozi- cionalnih strank napram njim. Na podlagi proučitve sedanjega stanja, vlada ugotavlja, da s simpatijo gle¬ da na akcijo tistih opozicionalnih strank, ki se zavzemajo za normalne odnose med posameznimi političnimi grupacijami. Vse te stranke bodo lahko mirno vršile svojo nalogo kot prava, konstruktivna opozicija vlad¬ nega dela ter jih pri tem ne bo nih¬ če oviral. Zadržanje večine članstva radikalne stranke je pa še vedno ta¬ ko nepomirljivo, da trenutno ni mo¬ goče dvigniti notranjega vojnega sta¬ nja, kar pa ne bo predstavljalo no¬ bene ovire za delo tistih opozicional¬ nih strank, ki svojo aktivnost vrše v mejah zakonitosti. Vsi udeleženci pri teorističnih aktih bodo prišli pred sodišče. Vlada je pokazala svojo do¬ bro voljo in iskrenost v prizadevanju, da pride do pomiritve v notranjepo¬ litičnem življenju tudi s tem, da je odredila takojšen izpust na svobodo pristašev vseh tistih strank, ki se zavzemajo za znosno življenje v no¬ tranji politiki. Vlada je pa tudi pre¬ pričana, da bodo končno uvideli tudi sedaj še nepomirljivi elementi pri ra¬ dikalih, da njihovo jalovo negativno zadržanje ni v korist domovini ter bedo tudi oni svojo akcijo spravili v meje zakonitosti in javnega reda. Zima je v Buenos Airesu, pa tudi na precejšnjem področju republike res samosvoja. Temperatura raste in pada. Prejšnji četrtek se je zimski dan namah spremenil v pravi polet¬ ni dan s toploto 20° C. še površnik je bil kar odveč, Naslednje dni je temperatura znova padala ter je do¬ segla v nedeljo zjutraj najnižjo stopnjo, t. j. —4° v mestu. Zunaj v provinci je pa bil še večji mraz. Na¬ slednje dni je mraz malo popustil, toda temperatura se še vedno suče samo nekaj stopinj nad ničlo. Kakor navadno vsako leto, je mraz pritisnil prav tiste dni, ko se nehajo zimske počitnice po šolah. Buenos Aires, 23. VII. 1953 Strem 3. SVOBODNA SLOVENIJA Ilovice i/z Skvenije^ Na glavni skupščini Slovenske akade¬ mije znanosti in umetnosti dne 2. juni¬ ja šo bili izvoljeni naslednji novi redni jn dopisni člani: V umetniški razred kot r edni člani književniki France Bevk, pave! Golia in Miško Kranjec, kompo¬ nist Marjan Kozina in kipar Bpris Ka¬ lin. Za dopisne člane književniki Ivo tndrič, Milan Bogdanovič in salonski komunist Miroslav Krleža. V razred za zgodovinske in družbene vede za redne¬ ga člana dr. Izidor Cankar, za dopisna člana pa dr. Fran Zwitter in prof. Mar¬ ko Kostrenčič, gen. tajnik Jugoslov. aka¬ demije znanosti v Zagrebu. V jezikovno- literarni razred za redna člana dr. Karel Oštir in dr. Anton Sovre, za dopisna člana dr. Petar Skok iz Zagreba in fran¬ coski slavist ter dober poznavatelj slo¬ venske književnosti in pisec obširne knjige o pok. Otonu Župančiču Lucien Tesniere. V- fizikalno-matematični raz¬ red za dop. člana dr. Vencelj Koželj. V prirodoslovno-medicinski razred za red¬ nega člana dr. Srečko Brodar, za dop. člana pa dr. Siniša Stankovič iz Beo¬ grada, dr. Alojzij Tavčar iz Zagreba, dr. Fran Kogoj iz Zagreba, dr. Vale Vouk iz Zagreba in dr. Kosta Todorovič iz Beograda. V Sloveniji sneg v začetku junija! Tu¬ di v Sloveniji je letos vreme precej mu¬ hasto. Pozimi, ko je navadno debela plast snega pokrila vse slov. pokrajine, ni bilo dolgo snega. Pojavil se je šele pozneje. Spomladi ni bilo dežja, meseca maja pa je bil ponekod tak mraz, da je celo snežilo, nato je pa bilo več dežev¬ nih dni. V noči od 2. na 3. junij pa ni snežilo samo v Julijskih Alpah, Kara¬ vankah in Kamniških planinah, ampak tudi nižje po dolinah. Hladni zračni val je prinesel sneg celo v Ljubljansko kot¬ lino ter je 5. junija v opoldanskih urah padal tudi v Ljubljani. “Slovenija Sadje”, podjetje, ki izvr¬ šuje nakup in izvoz sadja v Sloveniji, se zavzema za zgraditev hladnice za hlajenje 400 vagonov sadja v bližini žel. postaje v Ljubljani, da bi moglo s slo¬ vanskimi sadnimi pridelki vzdržati ved¬ no hujšo konkurenco z drugimi evrop¬ skimi in prekomorskimi državami. Te imajo doma za izvoz sadja modeme hla¬ dilne naprave, za prevoz pa ladje-hla- dilnike in hladilne vagone. Da sadje vzdrži dolge prevoze in ohrani svojo kvaliteto, ga pred opremo ohlade na primerno temperaturo. Notranja toplota sadnih plodov — ta znaša 15—30° C— znižajo na 2 do 8° C ali pa še nižje. Po potrebi tudi na . stopnjo nizkega ali globokega zmrzovanja (—20 do —40° C). Podjetje “Slovenija Sadje” od ljb. mestne občine zahteva, da mu da čim- prej na razpolago zemljišče med Masa¬ ji ykovo in šmartinsko cesto, da bi z gradnjo sadne hladilnice mogli čimprej pričeti, ker bodo v nasprotnem primeru druge države slovenske sadne pridelke izrinile z mednarodnih trgov. Pred 2. svetovno vojno je v Sloveniji prevladovala kupčija z jabolki, v zad¬ njih letih je pa skoro popolnoma prene¬ hala ter so glavno mesto zavzele češnje ! in borovnice 'poleg breskev, sliv, brušk, ] malin, grozdja, maronija itd. Pri izvozu češenj in borovnic je hlajenje blaga ne- obhodno potrebno. V Sloveniji no dose¬ danjih izkušnjah lahko računajo na 1.500 ton borovnic. Za izvoz jih pride v poštev ca 800 ton. Lani so iz Slovenije izvozili 435 ton borovnic. Nabirali so jih pa v glavnem le v 80 kmeterskem pasu okrog Ljubljane in v okolici Celja. So¬ dijo, da bi na Pohorju mogli nabrati do 300 ton borovnic. Borovnice so v glavnem izvažali v Švico in Anglijo. Nekaj tudi v Trst. Baje obstoja mož¬ nost za izvoz borovnic v zmrznjenem stanju tudi v ZAD. Češnje je v inozem¬ stvu težje plasirati kot borovnice radi močne konkurence drugih držav. Borov¬ nice radi tega predstavljajo v izvozni bilanci važnejšo postavko kot pa češnje. Za 800 ton borovnic namreč dobe ca 40 milijonov deviznih dinarjev, za češnje pa največ 30 do 36 milijonov. V smislu “socializacije” je Slovenska filharmonija v Ljubljani dobila novo or¬ ganizacijsko obliko. Na občnem zboru 29. maja je bil izvoljen upravni odbor s predsednikom Vinkom Venetom. Upravni odbor Slov. filharmonije se po načrtu Enotnih sindikatov imenuje Fil¬ harmonični svet. V njem je 7 članov. Od teh so štirje iz orkestra in trije iz zbora. Za izdelavo umetniškega delov¬ nega načrta bo Filharmonični svet iz¬ bral umetniški svet. Pred 2. svetovno vojno je na 25 km dolgi progi Ljutomer — Radgona vozil poseben tovorni vlak, da so potniški in mešani vlaki lahko točno prihajali in odhajali. Komunisti so tovorni vlak kljub povečanemu tovornemu prometu ukinili, zato pa imajo sedaj potniški in mešani vlaki radi razkladanja blaga in odklopljanja vagonov stalno po pol ure zamude, ali pa še več. Ljudje se prito¬ žujejo, komunisti se pa na žeije ljud¬ stva ne ozirajo. Komunistični tisk v Ljubljani se hva¬ li, da so lani kom. zadruge — kolhozi izvozili raznega blaga za 2 milijardi di- ' narjev. Na izvoz kmetijskih pridelkov ! da je odpadlo 81%. Uvozile da pa so j 302 traktorja, 428 traktorskih plugov, 128 kosilnic in 73 trosilcev gnoja. Predstavniki ekonomskih fakultet so na sestanku v Skoplju predlagali uved¬ bo pouka politične ekonomije kot red¬ nega predmeta na gimnazijah, ter go¬ vorili o potrebi temeljitejšega poučeva¬ nja matematike, jezikov in zgodovine v srednjih šolah, o uvedbi naziva gospo¬ darski svetnik in gospodarski revizor, ki bi bili organizirani v privatni zborni¬ ci za gospodarske svetnike in revizorje. Zavzemali so se tudi za pridobitev več¬ jih finančnih sredstev za financiranje univerzitetnih učbenikov in o potrebi iz¬ dajanja posebnega ekonomskega leksi¬ kona. V Ljubljani, Mariboru in Celju se zavzemajo za odpravo dimnikarskih ra¬ jonov ter naj bi se izvrševanje dimni¬ karske obrti postavilo na načelo ponud¬ be in povpraševanja. Na junijskem zasedanju akademskega sveta FLRJ v Ljubljani so Slovensko akademijo znanosti in umetnosti zasto¬ pali dr. ing. Milan Vidmar, dr. France Stele in dr. Milko Kos. Razpravljali so o izvršenem delu med prejšnjim in tem zasedanjem, o delu in položaju podreje¬ nih ustanov in o udeležbi predstavnikov jugoslov, znanstvenih akademij na med¬ narodnih znanstvenih kongresih. Skleni¬ li so, da bodo predstavniki jugoslov. znanstvenih akademij letos sodelovali na 16. mednarodnem kongresu za indu¬ strijsko kemijo v Parizu, na Kongresu za molekularno spektroskopijo v Parizu, na posvetovanju mednarodnega odbora za raziskovanje raka v Kodanju, na mednarodnem kongresu za civilni sodni postopek na Dunaju. Razpravljali so tu¬ di o bodočem delu z ozirom na dejstvo, da se mora čim bolj vskladiti delo tudi treh znanstvenih akademij. Na letošnji konferenci Mednarodnega sveta za muzeje v Genovi bo iz Slove¬ nije sodeloval dr. Jože Kastelic, ravna¬ telj Narodnega muzeja v Ljubljani. Na junijskem zasedanju razširjenega plenuma CK ZKS so slovenski komuni¬ sti razpravljali o “idejno-politični aktiv¬ nosti Zveze komunistov in o liku Komu¬ nista”-. Umrli so. V Ljubljani: Pavla Stupi¬ ca, roj. Primic, Jakob Narobe, upokoje¬ nec Mestnega cestnega nadzorstva, Da¬ nica Ponikvar, roj. Učakar, Franc Me¬ gušar, žel. postajenačelnik v p., Anton Butara, Jože Omahen, biv. gostilničar in šofer, Ana Zacherl, Viktorija Dragar, Anton Križaj, žel. upokojenec, Urška Šmuc, roj. Špacapan, ing. Karlo Skala in Terezija Ropret, vdova po kiparju in posestniku v Mengšu, Alojzij Rugelj v PROPAGANDNI ODSEK ZA SLOVENSKO CERKEV V Po izrecni želji cerkvenega odbora za slovensko cerkev v Torontu in s privo¬ ljenjem mojega župnika dr. Jakob Kola¬ riča C. M. sem privzel nekaj župljanov slovenske župnije v pomoč, da bomo po¬ magali g. župniku in cerkvenemu odbo¬ ru pri delu za gradnjo slovenske cerkve v Torontu. Naša pomoč bo predvsem v tem, da bomo vzbujali pri Slovencih v izseljeništvu — zlasti pri Slovencih v Kanadi in USA zanimanje za slovensko cerkev v Torontu, ki se bo začela v krat¬ kem zidati. Da smo ustanovili ta Propagandni od¬ sek, so nas nagnili zlasti tile razlogi: 1. Radi bi katoliško slovensko jav¬ nost utrdili v prepričanju, da so narod¬ ne župnije za ohranitev vere in narod¬ ne zavesti pri slovenskih novonaseljen- cih v tujini potrebne. 2. Slovencev v Torontu je sedaj že toliko, da morejo vzdrževati lastno žup¬ nijo z lastno cerkvijo. Daši je večina Slo¬ vencev v Torontu šele nekaj let, so ven¬ dar samo Slovenci v Torontu zbrali do¬ slej za slovensko cerkev že okrog 30.000 $, ne vstevši stroškov, ki jih ima¬ jo že 5 let za vzdrževanje svojega duš¬ nega pastirja. Iz spoštovanja do tako požrtvovalnih Trebnjem, Lovro Rebolj v Kranju, Ani¬ ca Lorber, roj. Kožar v Vel. Malencih pri Krški vasi, Ernest Šušteršič na Ra¬ keku, Miško Lebar, ravnatelj hranilnice v Brežicah, Eranc Pirš iz Radomlja, Marija Renier v Podčetrtku, Marija Podgornik v Čepovanu, Marija Lavrič v Mokronogu in Franc Strah v Radgoni. V Ljubljani so pok. slov. skladatelju Emilu Adamiču odkrili spominsko plo¬ ščo. Znak časa. V “Slov. Poročevalcu” z dne 11. junija t. 1. je med drugim ob¬ javljen tudi naslednji oglas: “Let. kina “Tivoli” in “Bežigrad” sta zaprta zara¬ di pomanjkanja primernih premiernih filmov”. V Pulju so za ta mesec organizirali operni festival, združen z modnimi re¬ vijami. Kamniško planinsko društvo bo za let. proslavo 60 letnice svojega obstoja raz¬ širilo planinsko kočo na Kamniškem sedlu. Na zasedanju Zveze zdravniških dru¬ štev v Beogradu so se delegati posa¬ meznih zdravniških društev zavzemali za izboljšanje plače zdravnikom. Zahte¬ vali so tudi izdajo novega sanitetnega zakona in novega zakona o zdravnikih, zavrnili pa so predlog, da bi se ustano¬ vila specializirana zdravniška društva. T©R©NTL T Slovencev v Torontu se bo Propagandni odsek za slovensko cerkev trudil, da pri¬ dobi tudi med Slovenci izven Toronta, zlasti po ostalih delih Kanade in USA čim več dobrotnikov za slovensko cer¬ kev v Torontu. Kajti moramo se zadol¬ žiti za $ 50.000. če bi vsi zavedni kato¬ liški Slovenci v Kanadi in USA prispe¬ vali za cerkev le po ? 1., bi nam dolga sploh ne bilo treba narediti. Cerkev Brez¬ janske Marije Pomagaj v Torontu bi tako postala res vseslovenska last, pra¬ vo narodno svetišče, v katerem bo kra¬ ljevala Brezjanska Marija, Kraljica Slo¬ vencev. Ker se velikodušni dobrotniki za našo cerkev tudi izven mej slovenske župnije v Torontu oglašajo v vedno več¬ jem številu, smemo upati, da nismo na¬ ložili Slovencem v Torontu pretežkega bremena in bomo vse storili, da jim ga še olajšamo. 3. Kot vsaka dobra stvar, ima tudi naše delo za zidanje prve slovenske cer¬ kve v Kanadi nasprotnike. Nekateri de¬ lajo načrtno propagando proti slovenski cerkvi v Torontu. Mečejo med Slovence zdaj ta zdaj ona gesla, da bi Slovence razdvojili in jim vzeli dobro voljo do slovenske cerkve in župnije. Včasih na¬ sedejo tej spretno vodeni propagandi ce¬ lo dobri Slovenci in se zaskrbljeno vpra¬ šujejo, ali je res to in ono, kar se govo¬ ri med ljudstvom. Propagandni odsek bo take laži sproti razkrinkaval in osvetlje¬ val Slovencem pravi, resnični položaj glede slovenske cerkve v Torontu. To so torej razlogi, da se je ustanovil Propagandni odsek in bo deloval, dokler se bo zdelo potrebno. Vso propagando z* slovensko cerkev bo vodil kaplan pri slo¬ venski župniji, ki ima ves upogled v cerkveni odbor in dela v tesni poveza¬ nosti z g. župnikom. Prav tako bodo vsi spisi Propagandnega odseka za sloven¬ sko časopisje in revije šli skozi njegove roke. Tako bom jaz, spodaj podpisani, odgovarjal za resničnost propagande, ki tudi v službi za dobro stvar ne sme nik¬ dar prekoračiti mej resnice. Zato bomo hvaležno sprejemali vsako dobrohotno kritiko, nasvete in predloge tako z ozirom na našo propagando za cerkev kakor tudi z ozirom na grandnjo cerkve same. Lahko nam torej vsak Slo¬ venec odkrito piše in nam poleg skrom¬ nega prispevka za cerkev, ki najbolje priča, da mu je slovenska cerkev pri srcu, da še svoje nasvete in predloge, pa tudi zdravo dobrohotno kritiko. Pisma take vsebine naj se naslavljajo na: Propagandni odsek za slovensko cer¬ kev (ali pa na kaplanovo ime) 210 Mc Caul St., Toronto 2 B, Ont. Canada. Rev. Janez Kopač CM. kaplan slovenske župnije RUDA JURČEC: Knjige i NAŠA V Ljubljani so kon- SODOBNOST cem decembra 1952 u- stavili kulturno in literarno revijo “No¬ vi svet”. Revija je bila ustanovljena 1. j 1946 in je tako zaključila lani svoj sed- j mi letnik. Urednik revije, Ferdo Kozak, je znal reviji ohraniti značaj kulturne in literarne publikacije, dasi je moral od časa do časa na uvodnem mestu pri¬ našati članke komunistične propagandne vsebine, ki pa so jih res da pisali člani vodstva partije sami (Kardelj, pokojni Boris Kidrič. Boris Ziherl, Potrč in Bratko). Najbolj šibka stran revije je bila proza. Šele v zadnjem letniku je bi¬ lo objavljenih nekaj prispevkov, ki niso bili več zgolj motivi iz partizanskega junačenja brez vsake umetniške vredno¬ sti. Pojavilo se je nekaj mlajših imen, ki so skušali pisati vsaj stilno bližje strujam, ki danes prevladujejo v zahod¬ ni Evropi. Tako se je začel opravičeva¬ ti vtis, da se revija kvalitetno dviga. Kakor pa se je partija po sporu v ko- minformu reševala nadzorstva Moskve, tako se je začelo v reviji pojavljati ved¬ no več prispevkov precej čudne vsebi¬ ne. Višek je bil gotovo dosežen z esejem Jusa Kozaka “Komu zvoni,” kjer se je a vtor postavil na precej visok piedestal in začel jasno zagovarjati misel, da je vendarle umetnik in mislec več kot pa Partijski ideolog in da dajeta prva dva smer in -vsebino vsemu naprednemu do¬ dajanju, ne pa politični voditelj ali pa Partijski propagandist. V “Novem sve- tu” se je nato razvila polemika, v kate- t0 sta zlasti posegla Josip Vidmar in P °tfč. Vidmar je podprl Kozakove ugo¬ tovitve, dočim jih je Potrč pobijal. Se- ! ' a i se je ta debata zaključila tako, ka¬ kor si Juš Kozak in ostali sotrudmki re- mje tega najbrž niso zamišljali, Revija Novi svet” je bila ustavljena in na n ljudje njeno mesto je stopila nova revija “Na¬ ša sodobnost”. Ferdo Kozak je sicer še urednik nove revije, toda dodeljen mu' je bil še Boris Ziherl. Spremembe so bi¬ le tolikšne, da se je izid prvih številk zavlekel in da je začela revija — kakor izgleda — redno izhajati šele v aprilu. Vse te spremembe je izvedel Centralni komitet partije, ki je objavil posebno poročilo, v katerem pravi, da je partija ukinila svojo revijo “Delo”, ki bo odslej izhajala kot letni almanah, zato pa bo nova revija “Naša sodobnost” objavlja¬ la poleg literarnih in kulturnih prispev¬ kov tudi 1 ’azurave politične in marksi¬ stične teoretične vsebine. Ob izidu prve številke sta oba urednika objavila v Hubljanskem tisku izjavo, v kateri pra¬ vita med drugim, da “želita, da bi se okoli uredništva sotrudriki revije strnili v nekakšen diskusijski klub, v katerem bi se formirali krogi z določenim kultur¬ nim in nazorskim obeležjem.” Pripad¬ nost taki celici ali iedru bo tedaj porok partiji, da se sodelavci revije pravilno velerijajo v novo socialistično stvarnost. V naznanilu revije urednika tudi pravi¬ ta da jima je že uspelo v tej smeri pri¬ dobiti za sodelovanje dva pisatelja, ki cbetata dvigniti raven slovenske proze —■ in to sta Ivan Ribič in Ivan Zorman, ki da sicer spet obravnavata partizah- ske motive, todo na nov in zdrav način, kar da ie gotovo napredek. Toda pri o- beh, zlasti pri Ribiču, bi bil napredek le v tem, da skuša psihološko razlagati s”0 ! e motive na način, kakor to delajo pripadniki rekaterih modnih struj v ev¬ ropski književnosti. In proti tem modnim strujam se je z vso silo postavil Boris Ziherl, ki je v prvi številki objavil uvodno razpravo: “Bksi tencializem in njegove 1 - družbene korenine.” Napisal jo je sicer %a beo¬ grajsko revijo “Nova Misao”, a je izšla hkrati tudi že v tej novi reviji, da kot uvodni članek nakaže, kako se je treba zavarovati pred zmedo, ki jo povzroča eksistencializem tudi pri nas in to zlasti sedaj, ko se je njega najvidnejši pred¬ stavnik J. P. Sartre “opredelil za sov¬ jetsko stvar”. Koristnost Ziherlove raz¬ prave je v informativnosti, ker piše o eksistencializmu jasno in preprosto in je tako ta njegova razprava verjetno dose- daj v slovenščini najobsežnejša razpra¬ va o tej filozofski smeri. Ker obravna¬ va problem dialektično, sicer precej za¬ pleteno problematiko pogosto simplifi- cira in raven razprave precej popusti, kadar pobija strujo precej surovo, zla¬ sti tam, kjer jo uporablja za borbo pro¬ ti komrnformu. Ziherl Večkrat jasno na¬ vaja, da je eksistencializem struja, ki je nevarna tudi komunizmu. Ta nevarnost se je še povečala, ko je zmeda, ki je z eksistencializmom naraščala, dobila za¬ veznike še v Stalinu, kajti “za poglab¬ ljanje idejne zmede ima precej zaslug tudi stalinizem s svojo pošastno kazui- stiko, s svojim pragmatizmom, s kate¬ rim tudi v teoriji vse bolj izpodriva marksizem”. Zanimivo, da je ta stavek napi¬ sal tisti ideolog, ki ie med partizarsko revolucijo v Sloveniji ves pomen te bor¬ be postavljal pod egido stalinizma. Ka¬ kih posebnih pristašev eksistencializma v Sloveniji danes Ziherl sicer ne vidi, vendar omenja, da je “pri nas eksisten¬ cializmu in to krščanskemu eksisten¬ cializmu še najbližji Edvard Kocbek, ki je v svoji zbirki novel “Strah in po¬ gum” že v naslovu naglasil dva važna principa eksistencialistične ^filozofije”. Ziherl pa eksistencializem odklanja, ker ,;la “odslej naloge književnosti in nalo¬ ge filozofije ni več mogoče ločiti.” Pisa- teliica Simone de Beauvoir namreč celo trdi, “da mora vsak roman v bralcu utrjevati zavest svobode”. Po eksisten¬ cializmu je “umetnik najvišja manife¬ stacija človeškega samouresničevanja”. (Nekaj takega je, sicer drugače, trdil Juš. Kozak v svojem eseju “Komu zvo¬ ni.”) Ziherl zato podčrtvava, da je “ek¬ sistencialistična književnost vsa zasid¬ rana v eksistencialistični filozofiji in je zato ni mogoče meriti zgolj z merili književne kritike”. Eksistencializem ie komunizmu nevaren, ker skuša odvrniti pozornost od perečih problemov žive stvarnosti in jo obrniti “na znotraj”, Najbrž mora biti doma mnogo takih, ki hlepe za svobodo in ki se obračajo “na znotraj”, toda po Ziherlu je “stvar¬ nost bogata novih problemov”.... in se v odnosu, ljudi pojavljajo globoke spre¬ membe. .. Odtod iskanje ‘sododbnega” in “novega” v modnih smereh sodobne filozofsko umetniške dekadence, iskanje, s katerim se bavijo nekateri krogi na¬ še inteligence, zlasti med mlajšimi knji¬ ževniki.” Zato pravi, da tu ne gre za ljudi, ki bi se bili zavestno opredelili proti socializmu, ampak gre za ljudi, ki so se “Idejno preslabo oboroženi znašli v velikem družbenem dogajanju, ki je po problematiki težje, kakor pa so kdaj to pričakovali.” In kaj nudi proti temu Ziherl: znanstveno zasidranost na te¬ meljih Marksovega nauka in služba, de¬ janskemu napredku družbene misli na¬ laga potrebo borbe proti eksistencializ¬ mu in njemu podobnim subjektivistič¬ nim in individualističnim pojavom v du¬ hovnem življenju naših dni. In tako se iz prvih treh številk revije že kaže, kakšen bodi obraz slovenske kulture v tem “velikem družbenem dogajanju”, ki mu bo partija da¬ jala barvo in vsebino. V nekaterih prispevkih se vidi padec v naši re¬ vijalni književnosti za pol stoletja na¬ zaj, (Anton Melik: Amerikanci se vra¬ čajo; Gema Hafner: Razkropljeni jast¬ rebi.) V prvi številki še še oglaša Juš Kozak, ki se v glosi “Pro domo,” ogre¬ va za svoj že skoraj pol stoletja star prepir z J. Vidmarjem, - vendar glosa ni več kot melanholičen spomin na sve¬ žost in ždlčnost, ki je nekoč prevevala njegovo ognjevitost, ko je skušal strga¬ ti masko z obraza svojega nasprotnika. No, sedaj bosta v celici ali jedru sotrud- nikov revije morala oba veterana složno v zadnje klopi med šolarčke “gradit enotno kulturno in nazorsko obeležje,” da se naučita komunistične “nove pi- . sarije.” Pojav “Naše sodobnosti” je dokaz, da se je partija čvrsto odločila ujeti korak kulturnih delavcev in literatov, ki so ho¬ teli položaj režima razumeti tako, da nastopa doba večje svobode in da je za¬ to prišla ura, da se osvobode prevelike peze partijske kontrole. Toda Ziherl jih je posvaril pred zmedo, ki so jo hoteli širiti; revija “Novi svet” je morala pre¬ nehati, ker je objavila prispevke, ki so bili partiji nevarni. Sedaj so dobili kul¬ turni delavci revijo, kjer bodo pisali pravilno šele tedaj, ko bodo v diskusij¬ skem klubu pristali na “cenzuro”, ki jo bo gotovo dovolj uspešno izvajal ideo¬ log partijskega gledanja na kulturna Vprašanja -— Boris Ziherl. Med sotrudniki prvih treh številk so od starih sotrudnikov “Novega sveta”: Bogomil Fatur, ki poleg pesmi objavlja tudi daljši pregled ameriške književno¬ sti, Ada Škerl (s pesmimi), Lili Novy, Tit Vidmar, Jože Udovič, ki objavlja več prevodov iz moderne evropske liri¬ ke (prevode Rimbaud ja, Verlainea, Va- leryja in drugih); med novimi pa so Ti¬ ne Pavček, ki prevaja pesmi Sergeja Jesenina, Milan Šega, Kajetan Kavčič in Branko žužek. Vsi ti so zastopani s pesmimi, dočim je proza tako kakor prej pri “Novem svetu” šibka plat slovenske be¬ letristike. “Velikega teksta” slovenske¬ ga partizanstva še vedno ni. . . Precej močna pa je kritika, zlasti gledališka, dasi ie kar oprijemljiv vpliv sodobnih kritikov moskovske šole. Poleg VladL nfirja Kralja in Tarasa Kermavnerja nastopa kot kritik tudi Janko Kos. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 23. VII. 1953 Slovenci v Argentini j Buenos Aires Tečaj o državno-pravnih vprašanjih. G. notar Jože Lesar je v zadnjih urah na tečaju o državno-pravnih vprašanjih zaključil prikaz zgodovinskega razvoja argentinske ustave in sedaj veljavno argentinsko us f avo ter se je posebno za¬ držal na določilih, ki zadevajo kakor¬ koli imigrante. Prihodnja ura tečaja o državno-pravnih vprašanjih bo v ne¬ deljo, 2. avgusta točno ob pol deveti uri zjutraj na Victor Martinez 50. Preda¬ val bo g. Miloš Stare o državnih obli¬ kah (absolutistične in parlamentarne države, republike in monarhije, federaci¬ ja in konferencija). Posebno vabimo vse tiste, ki se zanimajo za politična vpra¬ šanja, zlasti pa še mladino, da pridejo na tečaj in si tako razširijo znanje o vprašanju države. Prvo polletje 1953 se je' že zaključilo, veliko naročnikov Svobodne Slovenije pa še nima plačane naročnine za to leto. Vse te prav lepo prosimo, da nam čim prej poravnajo naročnino vsaj za pol leta. Naročnina za leto 1953 znaša: Celo¬ letna pri enkratnem vplačilu $ 65,— pri plačevanju naročnine v obrokih znaša za pol leta $ 35.—, za četrt leta pa $ 20 — Na sedežu Apostolske nunciature sta dne 17. julija t. 1. g. župnik Anton Ore- har in rektor slovenskeg-a bogoslovne¬ ga semenišča g. dr. Franc Gnidovec v imenu slovenskih vernikov v Argentini pozdravila nuncija Msgra Maria Zanina. G. nuncij se je zanimal za versko živ¬ ljenje Slovencev in za delo slov. seme¬ nišča. Vsem pošilja svoj blagoslov, po¬ sebej še slov. semenišču. Naglašal je željo, da bi slov. narod združen v sebi ohranil vero v emigraciji in povdarjal, da je kot zastopnik sv. Očeta še posebej oče vsem tistim, ki žive izven svoje do¬ movine. GOSTILNA NA PRISTAVI V MORONU V soboto zvečer je bila odprta gostil¬ na na slovenski pristavi v Moronu. V najem jo je vzel in jo bo vodil šolski nadzornik g. Albin Petelin, vodstvo ku¬ hinje je pa prevzela ga. Gradova. V so¬ boto zvečer se je v gostilniških prosto¬ rih na Pristavi zbralo precej lepo šte¬ vilo gostov, v nedeljo popoldne je pa gostilna na Pristavi imela že precejšen obisk rojakov, ki so v prijetnem razgo¬ voru ob dobri kapljici in domači hrani prebili lep popoldan. Gostilna na Pristavi je dobro založena z vsemi vrstami pijač ter bo ob vsakem času na razpolago tudi mrzla ali topla domača hrana. Sčasom se bo gostinski obrat na Pristavi še spopolnil. Ga Gra¬ dova namerava prevzeti tudi vodstvo ku¬ harskega tečaja, če se bo prijavilo za¬ dostno število deklet, za fante in može bo pa g. Petelin na Pristavi uredil naj¬ prej prostor za balinanje, nato pa še kegljišče. Postrežba v pristavski gostilni je do¬ bra, cene pa zelo zmerne. OSEBNE NOVICE G. dr. Franc Bajlec v polikliniki. G. dr. Franc Bajlec, bivši odvetnik v Murski Soboti in narodni poslanec ter sedaj uradnik Ministrstva za javna dela, bolu- je že več mesecev za boleznijo v krvi. V" zadnjem času se je moral podati na zdravljenje na Kliniko Pedro Fiorito, Avda. Belgrano 851 v Avellanedi. želi¬ mo mu skorajšnjo popolno ozdravitev! Nesreči. Pri prehodu ceste v Ramos Mejia je avto podrl g. Maksa Osojnika, ki pa je pri padcu k sreči zadobil samo neznatne poškodbe. Huje se je pa po¬ nesrečil pri delu v tiskarni g. Jože Še¬ me. Stroj mu je zmečkal kazalec na levi roki. Družinska sreča. V družini g. prof. Stanka Hafnerja in njegove gospe Ma¬ teje, roji Hafner v Villa Ballester se je rodil sinček Janez-Matej. Srečni družini naše čestitke! Poroka V župji cerkvi v San Martinu sta se poročila g. Artur Lah in gdč. Almira Italia. Čestitamo! Sun Justo Tuk. Misijanski odsek je imel v ne¬ deljo 19. julija svojo prvo prireditev. V cerkvi je bila najprej misijonska ura, nato pa prireditev v cerkveni dvorani. Pozdravni govor ie imel g. Marjan Lo¬ boda. Pevci slov. pevskega zbora iz San Justa so pod vodstvom g. Rudija Ma¬ riniča zapeli pesmi “Kristus Kralj” in “Večerni zvon”. O pomenu in važnosti misijonskega zaledja je govoril g. Janko Mernik. Sledilo je najnovejše misijon¬ sko poročilo. Podala sta ga gg. Marin Loboda in Jože Rezelj. Pevci so zapeli še dve pesmi in sicer “Mojo srčno kri škropite” ter “Triglav moj dom”. Po kratkem odmoru je prireditev zaključil film “Katoličani sveta” in krajši šaljivi film. Lanus Vse one lastnike stavbišč, ki še niso prijavili podatkov za sestavo kupne po¬ godbe, prosimo, da se v ta namen zgla¬ sijo pri našem zastopniku na Victor Martinez 50, Capital v soboto dne 1. avgusta med 5. in 7. uro zvečer. Uprava SLOVENCI PO SVETU Avstrija NOVA MAŠA V SPITTALU V solnograški stolnici je bil v nedeljo dne 12 . julija posvečen v duhovnika g. dr. Nace Lavrenčič. Svojo prvo daritev Bogu je, daroval med slovenskimi rojaki v taboriščni kapeli v Spittalu dne 19. julija. Novomašniku .ie bil slavnostni go¬ vornik g. prof. Pavel Slapar. RESTAVRACIJA - BAR LJUBLJANA Avda. del Trabajo 5986 — Capital Izvrstna domača hrana. Dobra pijača. Za zaključene družbe na razpolago posebna seba. Vsem rojakom se priporočata GODEC-ŠERJAK Pravna posvetovalnica "Svobodne Slovenije" VPRAŠANJE: Svoje stavbišče sem si obdal z zidano ograjo na prednjem delu in z žično ograjo v ozadju. Zida¬ ne- ograjo sem postavil na mejo, tako da stoji polovica zidu na mojem druga po¬ lovica pa na sosedovem svetu. Sosed mi grozi, da bo zid porušil; v ta namen je ob zidu na svoji strani že izkopal glo¬ bok jarek, v katerega se zlasti ob dežju nabira voda, ki mi ograjo izpodjeda. Ali me more sosed prisiliti, da bi moral zi¬ dano ograjo porušiti? Ali je upravičen škodovati mojemu zidu z jarkom in vo¬ do, ki se v njem nabira? ODGOVOR: Po določilih tukajšnjega civilnega zakonika ste Vi kakor tudi vsak lastnik zemljišča upravičeni, da po¬ stavite mejno ogra'o tako, da stoji po¬ lovica na Vašem polovica pa na sosedo¬ vem zemljišču. Sosed je potem solast¬ nik mejne ograje in je dolžan k vzdrže¬ vanju mejne ograje prispevati polovico stroškov. Tej svoji dolžposti se lahko odreče, ako izjavi, da se odpove lastni¬ ni detičnega pasu svoje zemlje, na ka¬ terem stoji ograkt. V tem pr'm°ru bi bili edino le Vi lastnik mehe ograje in od soseda ne bi mogli zahtevati niti stroškov za postavitev ograje niti onih za poznejše vzdrževanje. — Ses'd pa latiko pridobi pravico do solastnine ograje vsak čas, ako Vam povrne polo¬ vico stroškov. Skladno s tem seveda sosed nikakor ni upravičen zahtevati od Vas, da bi metno ograio podrli, še manj pa je u- pravičen kopati ob njej iarek in nape¬ ljevati vanj vodo, da bi Vam zid poru- ST. — Zakon izrecno prepoveduje na¬ peljevati vodo tako, da škoduje sosedo¬ vemu zeml'išču. Vsak lastnik zemljišča sme spuščati vodo, bodisi iz svojega Vodnjaka ali Pa deževnico, edino le na javno cesto, v kolikor tega iz zdravstve¬ nih razlogov ne prepovedujejo občmski ali drugi upravni predpisi. — Ako to¬ rej Vaš sosed na Vašo zahtevo ne bo zasul jarka in ne bi n°hal nap°lj<-v"ti vode pod Vaš zid, ga boste pač morali k redu pi-isTiti s tožbo. skem osamosvajanju (ing. Bojan Deve¬ tak); K delu smo že pristopili (Janez Majeršič); Težaven začetek (M.-ik); j Kaj nam je povedal slovenski gostilni- j čar; Razgovor s slovensko trgovko v! Aigentini; Obisk pri slovenskem foto- j grafu; Kako sem prišel po velikem tru¬ du do male samostojne obrti (Janko Arnšek); “Pa bi nam nekaj napisali” (Anton Grdina, USA); Kaj hočemo do¬ seči z II. socialnim dnem (dr. Ivan Ah- e'n); Koristi gospodarske organizacije delcjemalcev (Jože Mavrič); “Družabna pravda” in akcija za gospodarsko osa¬ mosvojitev (Milan Majnik). Duhovno življenje. Avgust 1953. Vse¬ bina: Un grato aniversario. Ob prvi ob¬ letnici Slov. kat. shoda y izseljenstvu (Lojze Gerzinič) Pratika 1953 —- avgust; Marijino srce in naš čas (Aloj¬ zij Košmerlj); Po božji padobi (Dr. Ig¬ nacij Lenček); Stopil bom k oltarju božjemu (Zora Piščanec); Odpoved (pe¬ sem Franbo); Odkod trpljenje (dr. France Gnidovec); Obrezovanje Gospo¬ dovo (dr. Mirko Gogala); Sebi (pesem Stanko Janežič); Prerok Elija (Boris Koman); Tobijev pes (Paul Cazin - Fr. Erjavec; Kratko in hitro (Pierre lEr- mite Virko Lovšin); še rastem iz Tebe (pesem Bogdan Budnik); Vzgoja domiš¬ ljije (Pavel Slapar); Lažni Mesije (kar¬ dinal Stepinac); Od doma; Nadškof dr. j Šarič o knjigi “Nadškof Jeglič”; Mar¬ tin Patrick Durkin, novi tajnik za delo v vladi DAD (Dr. Miha Krek); Med iz¬ seljenci. Priloga: Božje stezice. "ČASA BO¥U” - OLAZABAL 2336 pol kvadre od Cabilda 2300 urarna in zlatarna Tel. 76-9160 1948 - 24. JULIJ - 1953 Glej ga šmenta! Že pet je let, odkar začel' smo v novem svet'! SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Družabna pravda. Julij-Avgust 1953. Božje povelje (škof Gregorij Rožman); Nuestro segundo dia social (Sm. R.); Gospodarsko močna emigracija je bla¬ goslov (dr. Miha Krek); Gospodarska osamosvojitev izseljencev in narodno gospodarstvo (A. D.); Poglejmo nazaj (M. J. in V. Č.); Kaj lahko povem ro¬ jakom iz mojih izkušenj pri gospodar- IRarsihdo še ne ve ... .. .da je procentualno največ komunistov na otoku Iceland, kjer. ie nekaj manj kot 150.000 prebi-' valcev poslalo 220 mladih komuni¬ stov kot delegate na komunistični mladinski festival v Romunijo. . . .da j je v USA nezaposlenih po zadnjih uradnih statistikah 1,700.000 oseb. .. .da vsako leto stopi po vsem svetu ok. 20 milijonov mladih lju¬ di iz šol v delavske vrste, tako da je trenutno danes na svetu delav¬ cev in delavk v starosti od 14 do 24 let ok. 200 miliionov. .. .da je koelnska občina daro¬ vala japonskemu mestu Hirošimi, ki je bilo bombardirano z atomsko bombo, orgle za novo katedralo. Orale bodo imele 1800 piščali, naj¬ daljše 5 m, najkrajše 5 cm. .. .da je moralo samo v enem mesecu zapustiti rdečo Kitajsko 68 katoliških misionarjev. Tam je ostalo še 655 tujih misionarjev. . . .da je v Egiptu, ki je danes osrednja točka Bližnjega vzhoda, med 20 mMjoni prebivalcev, samo ok. 3 milijone kristjanov. Od teh je katoličanov največ 200.000. Vsem tistim naročnikom “Svobodne Slovenije”, ki dolgujejo naročnino še z a •etn 1052. ie uprava lista prejšnji meset poslala pismene opomine z navedeni^ .uizii.m ziiesKom. Vse naročnike, ki so opomine dobili prav lepo prosimo, da se prošnji in p 0 . livu uprave odzovejo in čimprej porav. najo dolžne zneske. To lahko store a); isebno, ali po znancu na Victor Martinez -0, ali pa da nam nakažejo dolžni zne- sek po giro postal na naslov Esloveni» Libre! Victor Martinez 50, Bs. Aires. OBVESTILA Pripravljalni Odbor Slov. Gosp. sveta Na prvi seji Pripravljalnega odbora Slovenskega gospodarskega sveta so od¬ borniki iz svoje sredine izvolili sledeči ožjji odbor: Predsednik Ing Devetak Bojan, pod¬ predsednika Erjavec Lojze in Ašič Ivan, tajnik Jan Maks in blagajnik Wil- lempart Marjan. Četrti diskusijski večer o gospodar¬ skih vprašanjih bo v soboto, 25. julija ob 7. uri zvečer na Granaderos 61. Pre¬ davanje in debata o socialnem in gospo¬ darskem položaju v Sloveniji po zlomu komunizma. Družabna pravda. Romanje članov Družabne pravde bo letos v nedeljo 16. avgusta k Mariji del Perpetuo Socon-o, Avenida Calchaqui, Km. 22.5, ki leži ob cesti med Quilme sem in Florencio Varela. Kasteljansko-flovenski slovar je izšel. Bogata zakladnica kasteljanske kulture, zlasti španskih klasikov, kakor tudi vsega sodobnega jezikovnega bogastva španskega kulturnega območja, je sedaj odprta tudi vsem Slovencem. S tem slo¬ varjem v rokah bo lahko vsak bral vse španske knjige in publikacije, vsakomur bo pa nad vs e služil za razumevanje dokumentov, pisem in obvestil. Marsi¬ kdo že meni, da kasteljanščino že tako dobro obvlada in da radi tega slovarja več ne potrebuje. Pa se zelo moti in se sam lahko vsak dan prepriča, da mu je kasteljansko slovenski slovar nu‘no po¬ treben. Zato si ga nabavite vsi čiirp-ej, Za tiste, ki so kasteljansko - sW°n'ki slovar naročili in plačali v prednaročbi ie cpna $ 35.— Naročniki v notr°nj~sti republike nai doplačajo za poštnino 3 nes“. Tisti, k’ žive v prestolnici ali na področni Velikega Buenos Airesa naj ka^toliansko-slovenski slovar dvisrneio osebno ali na Victor Martinezu 50 ali na pri g. župniku Hladniku v Lanusu. Cena v usnie vezanemu kasteljansko- slovpnskemu slovarju ie $ 40.—. Tntere a ente za kolonizaciio vabim v nedeljo 2. avgusta t. 1. ob treh nonoldne v San Justo v Bar Ideal v ulici Hipolito Irigoyen (Plaza San Justo), kjer se bo¬ mo pogovorili o možnostih naselitve v dveh provincah. Zaradi bolezni g. dr. Baj- leca bo poročal njegov sin. M. Osojnik Vsem nq|im strankam prav lepa hvala. Vsem rojakom vse najboljše! PRODAM LOT V LANUSU po ugodni ceni. Prijave sprejema upra¬ va lista. ŠOLSKE POTREBŠČINE; Aktovke, zvezke vseh vrst, svinčnike, barvice, itd. itd. Lepe albume raznih vrst in kakovosti Slike slovenskih pokrajin Potrebščine za pisarno, šolo in dom Darila za razne prilike Vam nudi Sanlerla y Papeleria SANTA JULIA Victor Martinez 39 - Buenos Aires Posredujemo odpremo paketov v domovino, tako pri raznih tvrd¬ kah, kakor tudi sicer odpremo paketov in zdravil iz Argentine in paketov z rabljeno obleko, za katere oskrbimo dezinfekcijo. SLOVENSKA BESEDA vabi na DRUŽABNO PRIREDITEV v SOBOTO 8. AVGUSTA ob 7. uri zvečer v dvorani Pellegrini v ulici Pellegrini štev. 30 v San Martinu. Dvorana je točno za cerkvijo poleg kina San Martin in samo eno kvadro in pol od Plaza San Martin. Na sporedu so pevske točke, slo¬ venske plošče, kupleti, ples, razne igre in bogat srečolov. Srečke za sre¬ čelov so po $ 1.—. Vstopnina na dru¬ žabno prireditev $ 5.—. S P D Vi. Družabni veter SOBOTA 1. AVGUSTA 1953 OB 20. URI Vabljeni! DVORANA "DEKLEVA" — Chacarita — Calle Jorge Newbery 3567 Jože Rus stavbni tehnik NAČRTI — ZIDAVA — NASVETI CALLE MOLINA 1114 LINIERS CAPITAL I . I ROPA lv CANGALLO 439, olicina 119,1. nadstropje — T. E. 30-5224, Bs. Aires Pošilja Vašim svojcem v domovino po najhitrejši poti iz svojega skladišča v Trstu vse vrste živil. Paketi prispejo v roku približno 25 dni Garantiramo kot doslej vsako delno ali popolno izgubo. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših carinskih odredbah oproščeni carine. Za primer Vam navajamo nekaj naših STANDARD PAKETOV: JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 38-0122 Buenos Aires Imprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires 3 kg kave Santos la 2.50 kg riža 2 kg sladkorja 0.50 kg mlečne čokolade 0.50 kg holandskega kakaa 0.25 kg Ceylon čaja la 0.25 kg popra v zrnih Singap. Paket štev. 9. $ 110.— 1 kg kave Santos la 2 kg riža 1.50 kg sladkorja Paket štev. 16. § 146.— 2 kg kave Santos la 1.50 kg riža 1 kg sladkorja Paket štev. 20A $ 180.— 3 kg kave Santos la 1.50 kg riža Paket š'ev. 28. S 246.— 3 kg kave Santos la 3 kg riža 3 kg sladkorja Moko, riž in sladkor odpošiljamo tudi v vrečah po najugodnejših cenah. Vse vrste zdravil odpošiljamo z letalsko pošto. Iz Republike Argentine odpošiljamo pakete s hrano, tekstilnim blagom in starim blagom, ki nam jih prinesejo stranke in to proti minimalni od- škodniki, ki je mnoga manjša, kakor pa vrednost časa, ki ga izgubite sa¬ mi z odpošiljatvijo takega paketa. Nove uradne ure od 9.30 dop. neprestano do 18. ure pop. razen ob sobotah, ko so uradne ure od 9.30 do 12. ure dop. Iščemo zastopnike v notranjosti republike, do tedaj pa pošiljajte pošt¬ na ali bančna nakazila na AGENCIA EUROPAK. /