Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
List slovenskih delavcev v cAmerikL
	Entered as Second-Class matter, September 21, 1903,	at the Post Office at New Tork, N. T., under the Act of Congress of March 3, 1879.	
Stev. 62.	NEW	Y09K, IS. marca, I904.	Leto XI.
Roparjeva izpoved.
Ropar Marx poroča o svojih grehih.
Umoril je petnajst osob. Smrtne obsodbe.
Chicago, 111., 15. marca. Ropar Gust ve Alurx, kteri je bil minolo soboto v smrt obsojen, ker je zajedno z roparjema Van Dine in Niederineier-iem v< : ljudi umoril, je ravnokar naznanil o svoj.a lopovščinah. Roparski •'poklic" pričel je izvrševati pred štirimi leti in v tem času je umoril pei ljudi.
Marx trdi, da je 3 tremi drugimi ropanji napadel pred štirimi leU bli-zo po- .nje De Kalb ekspresni vlak Chicago & Northwestern želcznice. Takrat so roparji brc-z sledu zginoii. Seboj so odne.-li ČSOOO, ostali denar je bil uničen vsled dinamita, s kte-rim so pdprli blagajno,
Marx je tudi ustrelil železniškega vslužbenc-a John B. Johnsona, detektiva Quinna, gostilničarja Otto Brai-derja in še dva druga.
Z ozirom na zadnje dva umera j<. dejal ropar: "Peljal sem se z Nieder mei rj' m v Janesville, Wis., da bi tamkaj napadla železniški vlak. Ku sva skuhala dinamit, kterega sva v to svrho s^boj prinesla, prišel je za nama čuvaj, kteri je naju vprašal, česa išeeva. Jaz sem ga na mestu ustrelil in vrgel njegovo truplo v Rock River.
"Potem sem v minolej jeseni ustrelil necega moža v Camp Goldfield, Colo. Z njim sem preje ropal po Mi-chiganu, toda bal sem se, da bi me ne izdal. Njegovo truplo sem ostavil v grmovju blizo vasi."
Rojaka zaklali.
Iz Butte, Mont., se nam poroča, d:-, so tamkaj povodom veselice pri Martinu Bezeku v pijanosti zaklali rtaše-ga rojaka Josipa Štrukelj a, kteri je doma iz Jarneje vasi pri Črnomlju. Nesrečnež ni bil ud kaeega podporn ^a društva in njegovo truplo je ležalo — 8 dni v mrtvašnici, predno Oo rojaki nabrali potrebno svoto za sprevod.
Morilca nesrečnega rojaka sta rojaka Valentin Blatnik in Mihael Muhič. Povesm naravno je, da so oba zaprli.
25,000 umobolnih.
Albany, X. Y., 14. marca. Iz lttnt-ga poročila državne komisije za um< -bolne ej razvidno, da je bilo v mino-lem letu v bolnicah 24,1ST umobolnih, kterih vzdrževanje je veljalo držav i $4,107,689.23. Tekom minolega leta pripetilo se je 5000 novih slučaje> umobclja; 1203 bolnikov je ozdravil) in 1100 jih je v toliko okrevalo, da s • jih poslali domov.
Nepopolna menažerija.
V	Boston, Mass., je ravnokar dospel parnik 'Lowther Castle", kteri je dovedel za predsednika Koosevelta mladega leva in jedno hijeno. Foose velt si hoče na vsak način omisliti pravo menažerijo. V tej pa nikakor ne smemo pogrešati naslednjih živali: slona Bolivarja, kteri je trustom kar iz roke; papigo, ktera potuje po naših dr rvah in vedno kriči; velbloda, kteri pričakrje od — Ivnoxa kaj pamet', g:; me dveda, alias prosperiteto o ktc rej dokazuje vlada, da jo je po-▼sodi opaž:ti; rinocerusa, kteri bi smatral vse politične obljube resničnim, volkove, s kterimi zajedno tulijo na;i imperialist! in razne druge živali, ktere bi spadale v vladino menažerijo.
Katoliška "akademija" zgorela.
Bay City, Mich., 14. marca. Tako-zvana katoliška akademija v predmestju Ks-exville, je zgorela. V poslopju je bilo 13 dominikanskih "sester" in 45 otrok. "Sestra" ALksija je na begu pred požarom skočila skozi okno druzega nadstropja, in jc bila smrtno ranjena. Skoda znaša $25,000.
Nevarni orehi.
V	TThitestownu, Ind., so po naključju izumili novo razstTeljivo. Farmer Omer Stenhensoif dejal je v peč susit par orehov, kteri os se takoj razstrelili in razdejali peč. Take orehe priporočamo tudi japonskemu generalnemu štabu, kadar bode skušal priti Rusom do živega.
V svetej Moskvi.
General Kuropatkin sijajno sprejet v starej
ruskej prestoliei.
Port Arthur nepremagljiv, položaj v mestu nespremenjen.
Ilusi vjeli japonsko patruJjo v Koreji. — Kusi so sedaj 50 milj zapadno od reke Liao.
Alakarov bode vodil proti Japoncem baltiško brodovje. — Japonske zgube.
Admiral
Tientsin, 15. marca. Vest, da so Japonci zasedli mesto Port Arthur, je japonsko-angležka laž.
Petrograd, 15. marca. General Za-linskij brzojavlja od reke Yalu:
"Naše patrulje so našle ob reki Cončenga štiri sovražne predstraže in oddelek japonske konjiče, ktera je taborila blizu Patechen, severozapadno od Anju. Oddelek konjiče so naši razgnali, jeden Japonec je bil usmr-ten. Japonci so ostavili v taboru več mečev in odej. Ljudstvo v Manužuru je tnirno. V noči dne 11. marca opaziti je bilo sovražne ladije v Helen-skem zalivu. Severno od Genzana ni Japoncev. Prebivalstvo ob Tumenu je nam naklonjeno.
Jinkov, 15. marca. V Mandžuriji ni Japoncev. Kusi so odkupili Kitajcem skoraj vse jestvine. Kozaki patruli-rajo 50 milj zapadno od reke Liao.
V Port Arthuru in Newchwargu se zatrjuje, da se bodo Rusi za nedolo-"•on čas umaknili, dokler ne boJjimeli v Mandzuru pol miliojna vojakov. Takoj na to bodo prešli iz defenzive v ofenzivo. Admiral Makarov bode vodil svoje ladije pmti Japoncem do
• i: »a, kajti on je sklenil sovražno brodovje oslabiti, pa naj velja kar hoče. Ko dobi baltiško brodovje na razpolago, bode pričel z ofenzivo.
Port Arthur, 13. marca. Potniki
p: rnika "Argun", kterega os Japonci dne 7. februarja blizo korejskega obrežja vjeli in odvedli v Sasebo, so se danes vrnili v tukajšnje mesto. Oni trdijo, da so Japonci dne 17. februarja dovedli v Sasebo japonsko "Ausma", ktera je bila brez dimnikov ja:nborov in mostu. Tudi krov je bil od ruskih granat ves razbit.
London, 15. marca. Uradoma se poroča, da so Kusi dosedaj potopili oziroma poškodovali naslednje japonske vojne ladije, ktere niso več za rabo: Jjojno ladijo "Shikishina" in križarko "Tsushina", kteri so dovedli v Sasebo; križarko "Trakosiiibo", katero so potopili pri Chemulpo: križarko "Asuma'V ktero so dovedli v Sasebo; križarko "Mutana", ktero so Rusi potopili pri Chefoo; križarko neznanega imena pri Chemulpo potopili, razun tega so Japonci zgubili tudi šesi torpedovk.
Seoul, 15. marca. Včeraj bo tukaj pokopali cesarico vdovo, ktera je umrla v januarju. Krsto so postavili ob zapadnih mestnih vrati na kata-falk. Kraj ognjev, kteri so goreli na ulicah, zbralo se je na tisoče meščanov in vojakov v belej obleki. Cesar ie prišel na lice mesta ob šesti uri in se je zadnjič poslovil od pokcjnice. Vse ulice in strehe so bile polne radovednežev. Po pogrebu sprejel je cesar inozemske poslanike, kteri so mu izrazili sožalje.
Moskva, 15. marca. Vlak, s kterim potuje general Kuropatkin proti iztoku, obstoji iz lokomotive, tenderja, treh vozov in zaviralnega voza. Vozovi so obdani z tri palce debelim oklopom.
Petrograd, 15. marca. Aleksan-drovska komisija taznanja, da bodo dobile vdove in sirote v vojni padlih podčastnikov razun redne pokojnine Še po 50 rubljev na leto posebej. Vdove vojakov in mornarjev dobe po 48 rubljev na leto in redno pokojnino.
Paris, 15. marca. Sin tukajšnjega ruskega poslanika Nelidova odpotoval je v Petrograd. Seboj je vzel veliko zalogo raznih potrebščin, ktera so nabrala francoska ženska društva. Francoske dame nameravajo nabaviti popolno bojno bolnico 8 100 poste-; Ijami.
I Moskva, 14. m*ro«L	Kuro-
patkin dospel je včeraj dopoludne na svojem potu na iztok v naše mesto, Tukaj je ostal ves dan. Patrijctične demonstracije povodom njegovega prihoda v Moskvi so bile isto take, kakor one v Petrogradu. Kakor hitro je dospel v Moskvo, odšel je v samostan sv. Sergeja. Po službi božjej. odvedli so ga k predstojniku samostana, kteri ga je blagoslovil z prastaro sliko Sergejevo. Ko se je zopet odpeljal, zvonili so vsi zvonovi samostana
bro na javnost. Dobro so vpljivale tudi besede generala Kuropatkina, kateri je pred svojim odhodom iz Pe-trograda javnost svaril, da ne sme sedaj spočetka mnogo pričakovati in naj potrpi. Take odkritosrčne besede so pa mnogo več vredne, nego obljube kterih ni mogoče izpolniti. Vlada sama objavlja vse novotsi iz iztoka, radi česar jej jc ljudstvo še bolj naklonjeno.
Petrograd, 14. inarcn. Vesti, da so
Iz bojišča na iztoku.
^ Scfth' ** Varaš ' l	^ io 6k
Portarthurska luka.
in cerkve.. Ko se je vrnil v mesto, odšel je v palačo generalnega guber-natorja, kjer je ostal več ur, kajti tukaj so se mu poklonile deputacije kmetstva, trgovcev, plemičev in meščanstva.
Iz gubernatorjeve palače odpeljal se je general v prostore kluba plemičev, kjer ga je pozdravil knez Tru-beekoj. Kuropatkin mu je odgovoril:
''Rusija je prebolela izkušnje, katere so bile mnogo težje nego je sedanja in vedno je bila v teh skušnjah pobediteljica. Xe da bi mi podcenjevali moč in vrednost naših sovražnikov, zamoremo zopet ponovno pričakovati, da se bode vojna za nas končala z našo zmago.
"Vsled carevega ukaza je že sedaj na iztoku velika vojska, toda ako ta ne zadostuje, poslali bodemo tjekaj novo vojaštvo.
"Molitve Moskve in molitve Rusije nas bodo vzdrževale pri vedno svežih močeh. Mi ne bodemo prizanašali niti našemu zdravju, niti življenju v službi za domovino ih cara.
"Zastopniki Moskve I Sprejmite najiskrenejo zahvalo mandžurske vojske za Vaš sprejem in molitve. Podobe svetnikov pa niso namenjene le meni samemu, temveč vsej naše j vojski. Kakor hitro pridem na iztok, naznanil bodem tamošnjim četam in podkralju Aleksejevu o Vašem slovesu, kakor tudi o onem vse Rusije.
"Jaz upam in molim za zmago. Želim Vam dobro zdravje."
General Kuropatkin je obedoval v svojem zasebnem vagonu, na kar je zvečer odpotoval proti daljnem iztoku. Na kolodvoru se je zbralo zlasti mnogo duhovnikov z blagoslovljenimi zastavami.
Petrograd, 14. marca. Resnično in nepretirano poročanje ruskih easopi-mt o dogodkih na istoku upljiva do-
Rusi ostavili Port Arthur, niso resnične. Admiral Abaza, tajnik zadev na skrajnem iztoku, je poblastil "Ass. Pr." imenovano poročilo demenlirati Admiral povdarja, da je položaj nespremenjen in da se tekom zadnjih 24 ur tamkaj ni ničesar pripetilo.
Tokio, 14. marca. Kapitan Shcjiro Assi, poveljnik japonskih torpedclovk poroča, da so se na japonske ladije rešili le štirje mornarji ruske torpe-dolovke "Staregušči". Ostali sc po-skakali v morje. Trije rešeni Rusi so mašinisti, jeden je torpedist.
Viharna vožnja.
San Francisco, CrV. 15. marca. Angležka jadranka "Falls of Ilallan-dale", ktera je dne 25. julija m. 1. od-pljula iz Liverpoola v San Prancisco, dospela je semkaj po 235 dnevnej vožnji. Ladija bi morala pljuti krog Cape Horna, toda ko se je približala v septembru na skrajni jug južne Amerike, nastali so tamkaj zapadni viharji, tako, da ni bilo mogoče pljuti krog nevarnega rta. V viharju dne 10. oktobra zgubila je 19 jader. Voda pričela vhajati v ladijo, tako, da je morala spremeniti svojo pot in pljuti proti iztoku krog rta Dobre Kade v Afriki memo Avstralije. Dne 1. januarja dospela je do otoka lievcaus.kjer kjer so dopolnoli zalogo vode in jedil. Po pacifiku so imeli lepo vožnjo.
Parnik se je zgubil.
Halifax, N. S., 14. marca. Parnik "Tro Patria".
kteri bi 2. marca mo-! ral dospeti semkaj iz St. Pierre. Mi-: quelon, še dosedaj ni pripljul v našo luko. Na parniku je 60 ljudi. Na ' prostem morju parnika ni nihče videl Mogoče je tudi, da je parnik ostal med ledovjem, iz kterega se bode pa le težko rešil. Na parniku imajo le za 6 dni živil in snalo premoga.
Roosevelt poMjen.
Rusko časopisje ga hvali.
Prikupil se je^Rosom radi pro-klamacije oen train osti.
Ameriško prijateljstvo.
Petrograd, 15. marca. Rooseveltova proklamacija o neutralnosti in ukaz častnikom, da ne smejo sočustvovati niti z jedno bojujočih se držav (glej poročilo iz Washingtc_ia) je tukaj iiu pravila dober utis. Vse rusko časopisje se je včeraj v uvodnih člankih bavilo z Rooseveltovo proklamacijo o kterej se je izrazilo zelo pohvalno.
Uradni 'Vjestnik' smatra proklamacijo kot popolni odgovor na očitanja, da so Zjed. države Rusiji sovražne in izjavlja, da je neaporekljivo dejstvo, da je ameriška vlada naklonjena našim ciljem in našej politiki na daljnem iztoku". Na to pristavlja "'Vjestnik":
'•To nam dokazuje, da so se nazori Američanov spremenili ; tamosnje ljudstvo je spoznalo nevarnost, ktera mu preti, ako podpira Japonce.
"Novosti" pozdravljajo "srečo obetajočo inicijativo predsednika Roose-velta v prid svetovnega miru in dobrih odnošajev med Rusijo in Zjed. državami" z besedami:
"Predsednik je brezdvomno neomejena avtoriteta z ozirom na inostrane politike Zjed. držav; tajnik Hay iz-polnuje le željo predsednika I"
"Rus" pozdravlja predsednikovo proklamacijo kot dokaz prijateljskega čuvstva Američanov do Rusije.
"Peter burgski j a gazeta" zatrjuje, da proklamacija dokazuje, da bodo ostale Zjed. države strogo neutralne in dostavlja:
'"Proklamacija nam svedoči o krep-kej in najodločneji osobnosti."
Panameriška ielexnica.
Charles M. Pepper, komisar druge internacijonalne konference za grad-bo panameriške železnice, priposlal je ravnokar državnemu oddelku na5e vlade svoje poročilo, s kterim se bode v kratkem bavil naš kongres. Pepper poroča v vsojem poročilu, da bode po velikem podjetju vstanovljena železniška zveza med New Yorkom in Buenos Aires. Da se to doseže, treba je zgraditi še 4800 milj dolgo železnico, kar bode veljalo $150,000,000, ako se računa dnevna plača delavcev po 50 centov v zlatu. Republika Mexico bode v kratkem podaljšala svoje železnice do meje Guatemale, dočim bode Argentina podaljšala svoje proge preko meje republike Bolivije. Na to bodo zgradili tudi zvezo med Buenos Ayres in Valparaiso v Chile.
Za srelorno razstavo.
Paris. 15. marca. Poslanska zbornica privolila je danes v izdanje evote
$3000, da es zamorejo uradi za javna dela udeležiti svetovne rata ta ve v St. Louisu.
Opice Imperijalizma.
Opični običaji evropskih uniformiranih lizunov in sličnih "častnikov" jel so se tudi v Washingtonu vdoma-čevati. Za klerke določene uniforme (ozke hlače, modre bluze z dvoredni-mi svetlimi, kakor dolar velikimi gumbi), ktere so nesrečne žrtve evropske prismojenosti jezno zavrnile, morajo sedaj nositi brivci in sluge v belej hiši. Reveži trdijo: "V uniformah izgledamo kakor opice, toda vse "kikanje" nam ne pomaga. Ako osta-vimo svojo službo, javijo se takoj druge opice, ktere se rade oblečejo v smešni kostum." Sluge in brivc; se pa tolažijo z mislimi, da bodo tudi vrtnarji in hlapci dobili sedaj iste uniforme.
Dragi psi.
V Rampart City, Alaska, obsodilo je tamošnej sodišče Paul C. Burkleja v 6mesečno ječo in plačilo denarne kazni v znesku $300, ker je ukradel jednega jedinega psa. Pes pa poleg tega še ni bil dragocen, temveč povsem navaden. Toda taki psi so v Ala-ski neprecenljive vrednosti, ako znajo voziti sani. Tat je pa mnenja, da v republiki nimamo posebnih zakonov za tatvino sani vozečih psov, radi česar se je pritožil na najvišje sodišče, ktero bode sodilo o psu. Mi pa za-trdno pričakujemo 47 strani aclgo obsodbo e ruslot-i.
Newyorska kronika.
Samo jedna časa vode.
O gospej Klari Blockovej ne more-remo trditi, da je napravila račun brez krčmarja, kajti sodišče jej je prisodilo $100 odškodnine, ktero jej mora plačati natakar Louis Sherry, ker je polil njeno obk-ko z čaše vode. Radi tega svetujemo natakarjem, kteri so tako neprevidni, da pslijejo na toalete naših dam vodo, juho, vino ali kako drugo tekočino, da se preja natančno prepričajo o vrednosti obleke, ker le na ta način se bodo izognili sodišču.
Recorder se pritožuje.
Recorder (J off, kterega znanci in sorodniki raznih obsojenih lopovov neprestano pismenim potom nadlegujejo z prošnjami za pomiloščenje. se je tega naveličal, in se v nadalje na take prošnje ie bode oziral. Ako se hočejo toraj zločinci izogniti zakonitim posledicam, naj več ne žalijo boginjo Justice.
Z a 1 os t i n k a.
Pri pogrebu pokojne gospe Rat-kovske, 45 East Broadway, Manhattan. ukradel je neki tat šest zlatih žepnih ur. Da je bila žalost žalujočih ostalih odkritosrčna, niti malo ne dvomimo.
Dobrosrčni milijonar.
Milijonar Henry Dexter, kteri je star. že 92. let, kteri se pa z ozirom na čilost lahko meri z maisikukim 52-letnim, spada brezdvomno k onim bogatinom. kteri ne beže pred davki. Ko je prišel danes zjutraj z svojim zastopnikom k davčnej komisiji in ko mu je komisar izjavil, da obžaluje, da mora tako starega nadlegovati, je starček odvrnil: "Nikakor ne. iaz zahvalim Boga, da sem dočakal tako starost in da mi da priliko plačati davke." Kolonija milijonarjev v New-portu in drugod, ktera služi svoi denar v New Torku, in ki se vedno brani plačr~" + i davke, nj se ra\.-«i po tem uzoru.
Znižanje plače.
Glen Falls, N. Y.. 15. marca. — Glens Falls Portland Cement Co., ktere tovarne so vso zimo počivale, naznanila je svojim delavcem, da bode dne 1. junija tovarne za stalno zaprla, ako se delavci ne zadovolijo z j?0ccznižanjem plače. Družba trdi, da daje delavcem večjo plačo, nego kte-rakoli druga družba. S znižanjem plače se mora zadovoljiti nad 500 delavcev.
Zopet sneg.
Elmira, N. Y.. 15. marca. Včeraj razsajal je tukaj snežni vihar, kteri prekosi vse dosedanje v letošnji zimi. Snežiti je pričelo kmcilo po poludnevu in sicer tako, da je bilo ie par korakov daleč videti.
Tudi v New Torku smo dobili sneg,
Detroit, Mich., 15. marca. Včeraj proti jutru je tukaj in po južnem Mi-ehiganu razsajal izredni snežni vihar. Promet je zelo oviran in na mnogih progah popolnoma počiva
Chicago, 15. * br. Tukaj smo imeli snežni vihar, 1 kterega je bil poulični promt nopolnoma ustavljen. Po vsej osrečuj ej Illinois je snežilo.
Zmaga genija.
Človeški genij je razsvetli temo mnozih stoletij in donesel svetlobo v razne slabe odnošaje. Zmernost je rešila mnogo življenj in ter trpljenja. Bolezni, ktere so v minolem času končale skoraj vedno le z smrtjo je dandanašnji lahko lc-čiti. Zdravniki so pronašli, da vročinska mrzlica. ktera je najnevarneja bolezen, se uikakor ne more polastiti človeka,kateri ima zdrav in dober želodec, vkte-rem se ne razširajjo kali bolezni. Želodec ohraniti v dobrem zdravju, j« pa mogoče edino le z Trinerjevim Eliksirjem grenkega vina, ktero je jedino naravno zdravilo, napravljeno iz čistega vina in izbranih zelišč. Vino je zelo zdravilno in deluje kot pomnoževalec krvi. Ker ono ohrani sistem trupla v popolnem redu. prepreči, da se človeka ne polaste razne bolezni, kakor dispepslja, nervo?nost» trganje itd in podeli koži zdravo barvo. Najboljše zdravile za ženske. V vseh lekarLah. Josip Triner. 799 South Ashland Ave., Chicago, TH-, Pi*pn Sta.
ne veš po kom bi zanesljivo in brzo denarje domu poslal, ali kupit parobrodni tiket zase ali za koga druzega, obrni se na Frank Sakserja, 109 Greenwich Street v New Vwrku.
AEO


-ski



. ....... - . -
• Glas Naroda".
(Jrt aloraikib U«to«t » Ameriki Uradnik:	Editor:
ZMAGO SLAV VALJA VEO. Lastnik:	PubU^ar:
FRANK SAK8ER, lOt Greenwich St., N«w York Oity
fa leto velja lie t za Ameriko . .$3—,
m pal leta............UM).
«e Evropo aa vse leto . . . $4.60
*	" " pol leta . . . tJM)
*	u u četrt leta . . 1.76 IT Evropo pešiljamo liat skupno dve
številkL
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz-vzemai nedelj in praznikov.
NARODA"
(»Voiee of the People")
laaued every day, except Sunday and
Holidays. Subscription yearly t8.
Advertisements on agreement.
Za oglas* d« 10 vrstic se plačil tO eetttov.
Dopisi brez podpisa in oaobnasti ss ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po l£oney Order.
Pri spremembi kraja narednikov prosim«, da se nam tudi prejšnje bi vališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poliliatvam naredite «a*Lov:
"GLAS NARODA",
10» Greenwich St., New York. CJKy — Telefon S7M Cortlandt. —
Sovražniki Rusov — sovražniki vsega Sio-vanstva.
Ko je še tlelo pod žrjavico, so se že oglašali sovražniki Rusije. Ni še bilo prišlo do vojne, pa so že raztezali svoje dolge jezike ter se škodoželjno obračali proti Rusiji, komaj pričako-vaje, da začno v iztočni Aziji grmeti topovi ter pokati puške. Ko je pa počil prvi strel, so pokazali jasno svojo bavro. Postavili so se na mah vsi na stran rumenega Japonca ter začeli pošiljati v svet vesti, ki naj bi vzbujale senzacijo v prilog Japoncem in v škodo Rusom. Od tajcrat daije pišejo o Japonski na dolgo in široko, jo hvalisajo in povzdigujejo, da toliko bolj ponižujejo Rusijo. Kar je ruskega, vse to bagatelizujejo, Rusija jim ni nič, Japonska pa ves. Pustili so na stran vsako trezno sodbo, vco objektivnost so vrgli v koš, kar pišejo, to jim narekuje v pero le strupeno so-vražtvo do Rusije.
Boj, ki se bije v iztočni Aziji, se ne bije le med b°lo in rumeno pasmo, za -premacijo v iztočni Aziji med štirim in novim svetom, marveč ta boj se bije tudi za bodočnost vseskupnega Slovanstva.
Ti nemški, laški, angleški sovražniki dobro vedo, kako se dviga Slovanstvo po celi Evropi na površje tor čutijo vso "nevarnost", zategadel pa skušajo vsi po svojih močeh pripomoči do tega, da bi Rus podlegel Japoncu. Ne vojskujejo se proti Rusiji le Japonci in Amerika in Angležka,
Premirje.
Odprava izjemnega stanja v rudniških okrajih države Colorado, kai se je zgodilo po osobncm ukazu gover-nerja Peabod.v, nam svedoči, da je v dolgotrajnem boju med podjetniki in delavsko organizacijo slednja zmagala v boju za osemurno dnevno delo. Federacija sicer še ni dosegla svojega cilja, toda ona je sedaj na istem stališču, na kterem je bila stoprav pred proklamacijo izjemnega stanja. Ono varstvo, ktero je podal governer delodajalcem ter jim tako omogočil z delom s pomočjo skabov nadaljevati, je sedaj minolo in mi t>e bi gotovo motili, ako bi mislili, da bode položaj delodajalcev in skabov v nadalje povsem miren in prijeten.
70a se je governer končno odločil bosom odvzeti varstvo in preklicati izjemno stanje, pa nikakor ne pri haja od njeprove naklonjenosti do delavcev, kajti vzroke njegove dobrosrčnosti moramo iskati v njegovem političnem stališču. Za vladajočo stranko je namreč skrajno neprijetno ako mora v očigled predsedniškim volitvam proglasiti izjemno stanje v državi, ktera je republikanska, kajti za njo bi bili potem delavski glasovi zgubljeni.
Vsekako bi pa bilo umestno, ako bi eoloradski delavci zgoraj navedeno uvideli in o priliki volitev tudi vpo itevali, kajti na ta način se najložje osvetijo za republikansko izjtmno stanje in nasilje. Dolgotrajni boji v Coloradu bodo pa izvestno tudi pripomogli v to, da si tamošnje delavstvo najde drugo orožje v svrho iz-obljlanja svojega položaja. Dasiravno bode Roosevelt sedaj vse storil, da odstrani saj navidezno vsa znamenja nezadovoljnosti med delavstvom, da ei tako zagotovi izvolitev, smo uver-jeni, da bodo zapadni delavci tako pametni, da bodo uvideli, da je predsednik le navidezen njihov prijatelj in da bode takoj po volittah zopet iskren sodrug delodajalcev.
Radi tega moramo i nehote smatrati sedanjo naklonjenost raznih go-vernerjev in predsednika do delavcev nekakim premirjem, ktero pa nikakor ne more končati boja med kapitalom in delom.
Koliko imajo delavci pričakovati od demokratov, kterih kandidat bode brezdvomno zopet oni Cleveland, pa sami najboljše vedo, ako se spominjajo dobe, v kterej "vladal" oni isti Grover Cleveland žalostnega spomina.
Notranji politični dogodki v Avstriji.
Vse kaže, da hoče dr. Koerber poskusiti zopet s politiko strahovanja J Cehov. O teni priča odgovor, ki ga je j doposlal knezu Lobkovicu, deželnemu" maršalu Češkemu, s kterim je odklonil sklicanje deželnega zbora češkega. Seveda so vsa poslušna peresa na delu, da opravičujejo to odurno postopanje svojega gospodarja. Uverjajo namreč, da dr. Koerber ni mogel drugače. In zopet je "Reichswehr". ki se posebno trudi za dra. Koerberja. Bog ga razumi, ta list. Tu pa tam ima res svitlih momentov, v kterih prav ocenjuje vso nevarnost, ki izhaja za državo iz pogubne, skrajno sebične, sa-mopašne in doktrinarne politike Nemcev. Ob enem pa z nekim fanatizmom brani dra. Koerberja, ki po suženjski služi — isti nemški politiki.
V svoji nedavni številki piše na pr. z ozirom na omenjeno Koerberjevo pismo:
''Kakor da je dr. Koerber mogel drugače odgovoriti. Je-li zločin, če načelnik vlade, ki ima določati termine- za sklicanje zakonodajnih zasto-pov. izjavlja, da on sicer nio^, nič proti temu, da se snide deželni zbor češki, a si ob enem dovoljuje piipom-bo, da bi otvorjenje zasedanja ne imelo zmisla, ker ni misliti na vspešno delovanje deželnega zbora. Pismo mi-nisterskega predsednika deželnemu maršalu Lobkovicu osvetljuje še le prav momentanno situacijo. Čehi ob-struirajo državni zbor, Nemci obstru-
ki stojita za njimi, marveč vse, kar se i rajo deželni zbor češki. In ravno
boji Rusije, vse v Evropi in Aziji, vse, kar trepeče pred bodočnostjo Slovanstva, vse je vstopilo v boj proti Rusiji in s tem proti vesoljnemu Slovenstvu. Vsi tisti, ki se kažejo sedaj sovražnike Rusije, so sovražniki vsega Slovanstva.
Kako pa-tudi pišejo in hujskajo! Želijo, da bi vstali Kitajci ter stopili proti mogočnemu Rusu, hrepenijo po ri-voluciji v domači ruski hiši od strani Poljakov, komaj pa čakajo, da bi /ažarel plamen splošne vstaje na Balkanu, na vidiku imajo veliko svetovno bitko med Rusi in Angleži, vse, v-e, še mala Danska bi morala z.vstopiti proti Rusiji!
Tako kviškoma že zdavnaj ni gorel
zato, ker Cehi zahtevajo sklicanje deželnega zbora, da bi svoje volilce s podporami v olajšanje bede odškodo-vali za škode, ki jim prihajajo iz češke obstrukcije v državnem zboru, vztrajajo Nemci pri obstrukciji v deželnem zboru, ker oni s svoje strani polagajo važnost v to, da bi občutno dokazali nesposobnost češke taktike. Obe stranki vztrajati trdovratno pri sklepu, ker ga smatrati za najboljega v to, da prisili nasprotnika v spremembo taktike; a žalostni facit je, da ne prihajata do dela ni državni zbor, ni deželni zbor Češki!
Mi se prijemljemo za glavo, ker no moremo umeti, kako more državnik, ki je prevzel nalogo, da zboljŠa raz-
ogenj sovražtva proti Slovanom, ka- j merje med Cehi in Nemci, dajati iz kor gori sedaj. To se vidi najlepše po ! rok dokument, ki z vso možno jas-li«tih! Pišejo, da zmagujejo le Japon- nostjo dokazuje pristranost tegu dr-ei ter da propadajo Rusi, celo Port j žavnika in ki mora le razburiti eno Arthur je že padel v njihovih poro- stran njih, ki naj bi se pomirili. De-eilih in ruskega admirala Aleksejeva ; ži-lnega zbora noče sklicati dr. Koer-so bili že vjeli — dasi Port Arthur še j ber, ker ni misliti, da bi ta zastop > laj trdno stoji in bode stal in dasi^spešno deloval.
zapoveduje Aleksejev zdrav in svež v i Isti razlog, ki govori proti sklicanjem. Zato pa je treba sprejemati nju deželnega zbora, govori tudi s skrajno previdnostjo poročila iz pe-' proti, sklicanju državnega zbora! In res teh ljutih sovražnikov Rusije, ki prvega vendar noče dr. Koerber skli-s t remi jo le po tem: škodovati jej 1 eati, a sklicuje druzega.
gmotno in pa spraviti jo ob ugled in z njo »rse Slovanstvo.
Tu je pač pristranost očitna, kakor beli dan in je ne more prikriti nobe
Ti ljudje računajo na to, da če pa- na sofisterija deželnega zbora, ker de Rusija v vojni z Japonci, pade ves' istega noče sklicati, ker Nemci noče-njen ugled, z njim pa tista bodočnost jo. državni zbor pa sklicuje, ker ho-Slovanstva, pred ktero trepetajo. Ako čejo Nemci!!
pa izide iz sedanje vojne Rusija zma-1 "Reichswehr" pravi, da Čehi m gonosna, potem utegne to vplivati do- yemci trdovrttno vztrajajo pri svo-brodejno tudi na ostalo Slovanstvo,1 j(.m skiepu. In ker so obojni trdo-ktero je še po večjem v sponah Ptuj-; vratni prihaja dr. Koerber do svoje-cev-sovražnikov. Tega pa ne, da bi se SA sklepa: da se treba pokoriti sklepu te «pone razpočile. Kdo pa bode dajal , \"emeev'!
potem tem ljudem veleume in naj-1 t,	, - ,	u ■ i t - •
,	, . .,	...	Branitelj dr. Tvoerbena zaključuje:
boljše bojevnike za vse njihove reci? ■ .»Cehom se odpira le on sam izhod: Slovanov potrebujejo, ker potrebujejo |odneha .e od obstrukciie. Potem bo
71 vhfiiiin oli o Lrn aa m« ^Wr" »n wi ri .
življenja, ali ako se jim odvzamejo Slovani, ostanejo le v polumrtvem ži-votarenju, ki vodi le navzdol...
Boj proti Rusiji je boj proti cele-
zbor bode mogel delovati in bodo dane vse šanse, da kaj dosežejo! Ali j brez razoroženja ne bode za delo spo-
mu Slovanstvu. To smo tudi čutili na sobnega državnega zbora, a brez za prvi hip. Zategadel pa so tako|jclo sp0sobnegt državnega zbora ne vsplamtela srca svem Slovanom, zate- j bode deželnega zbora — to je mrtva
točka."
Toplo kopališče v Opatiji. Ta, za napredek Opatije neobhodno potrebni zavod je dovršen in izročen uporabi. Kopališče nois ime nadvojvode Ludovika Viktorja, brata našega cesarja. Nadejati se je, da bo Opatija odslej še bolj napredovala, nego pa je doslej.
Truplo novorojenčka v blatu na cesti. Redar Anton Draščič je našel na cesti v Barkovljah (blizu gostilne Condr) truplo novorojenčka. Truplo je bilo močno segnito in je bilo raz-krojeno. Očividno ej bilo, da je preko trupelca šlo kolo. Najvrjetneje je, da ej bilo truplo novorojenčka vrženo v morje, a morje, ki je bilo močno razburkano po viharju, je je bržkone vrglo na cesto v blato. Ker v Barkovljah samih ni bilo več dbnčij nobenega rojstva je opravičena misel, da je bil Otrok iz Trsta.
gadel smo začutili takoj spočetka ves pomen velike vojne v vzhodni Aziji! Kdo zmaga? Na to vprašanje se danes še ne more odgovoriti ali reči pa se mora, da so se z nepremišljeno srditostjo vrgli v boj Japonci z vsemi svojimi prijatelji vred. Kar na mah, z jednim zavratnim udarcem so hoteli vreči Rusa v morje — o tem so dosti očito govorila prva poročila! — ali to jim je korenito izpodletelo, Vsled tega še bolj besnijo. Na njihovi strani je sama besnost, sam srd in strupeno sikanje, na ruski in sploh slovanski pa prevdarnost.
Kdo zmaga ? Sovražniki se smejejo, kar spočetka so se začeli smejati..., pregovor pa pravi: Kdor se poslednji smeje, se smeje najbolje!
"Soča".
— Kako se spletajo Japon-ke! Lepi spol v državi mikada nosi že lase tako, da oni, ki pozna običaje, ve na prvi pogled, ali je doticnica devica, ki še le išče druga za življenje ali pa je vdova, ki se želi radi izgube ki jo je zadela, tolažiti — z drugim možem. Mlada japonska dekleta si prirejajo lase na čelu v obliki metulja ali pahljače; vdove, ki bi se zopet hotele ženiti, pa jih imajo združene v kito, visečo na hrbet, ki jo drže skupaj glavniki iz želvine kosti. One pa, ki hočejo ostati zveste svojemu možu, si češejo lase priprosto in si ne nadevajo nikacega kinča.
GOTOVE
New York,
Tako toraj Čehi morajo odnehati v državnem zboru, če hočejo imeti deželni zbor! To je zadnji sklep modrosti politike dra. Koerberja! Ali drugi ljudje bi menili, da bi mogel dr. Koerber tudi Nemcem zaklicati: brez deželnega zbora ne bode državnega zbora!
A povdarjamo vnovič, dc deželni zbor češki hoče v prve vrsti priteči na pomoč bedo trpečemu prebivalstvu. O Nemcih se navadno govori, da imajo inteligenco uma, a da nimajo inteligenco srca! V tem pogledu je dr. Koerber res popolen Nemec, kar mu "Politik" opravičeno meče v obraz. Koerberjevo glasilo jubiliraj'n' ker Mladočehi izgube sedaj en mandat, češ: volilci niso zadovoljni s politiko Mladočehov. Morda da res niso zadovoljni, toda s tem je vse prej povedano, nego pa to, da so zadovoljni s politiko dra. Koerberja! Vsaka sprememba, ki se vrši sedaj v zastopstvu naroda Češkega, ima tendenco protesta proti politiki sedanje vlade, ki ni le rasprotna narodu Češkemu, ampak je tudi žaljiva in poniževalna zanj! Ta politika ima svoj vir v domnevanju dra. koerberja, da je on sam — najviš ajdržavna potreba! No, *r. Koerber ne vspe tudi sedaj s svojo
politiko strahovanja.
Jeden mladočeških poslancev je priobčil listu "Kons. Correspondenz", da Čehi bodo nadaljevali obstrukcijo in da jo raztegnejo tudi na predlogo o novincih. Čehi se niti pogajati nočejo več z dr. Koerberjem, ker smatrajo njega za glavno zapreko, ki se sta vi j a na pot saniranju političnih
odnosajev I
_______
Evropejske in druge vesti.
Madrid, 15. marca. Kralj Alfonzo odpotoval je včeraj v Vigo, kjer se bo sešel z nemškim cesarjem.
Paris, 15. marca. Bivši francoski ministerski predsednik Waldeck Rousseau, odpotoval je vsled slabega zdravja na Riviero.
Paris, 15. marca. Poslanska zbornica sprejela je danes z 318 proti 331 glasovom prvi oddelek predi- ^g. kateri prepoveduje članom verskih "redov" poučevati. Ostali del predloga bode v kratkem sprejet.
Berolin, 15. marca. Najmlajša hči neeega barona in kočjaž njenega očeta sta se v jednem in istem dnevu umsrtila. Ime mlade baronice je Va-leska Ilermina pl. Bredov-Ihlov, katere oče je posestnik gradu Buchov-Karpzov. Hčerko in kačjaža so našli v hlevu obešena. Ker svoej ljubavno razmerje nista zamogla več prikrivati, sta iskala oba rešitve na vrvi.
Carigrad, 15. marca. Tukajšnje sodišče obsodilo je včeraj Šest osob. katere so bile tožene, da so prodajale ponarejene turške redove v razne dežele. Vseh šest je dobilo po 15 let ječe. Med drugiim redovi so ponarejali tudi rci 'Medjidije Ozmanije". Glavni obtoženec je bil Tahir Bej, lastnik in urednik lista "Šerbet" ter poboč-nik velikega vizira.
Kranjsko slovensko katoliško
Kurz.
Za 100 kron avstr. vel j i ve treba je dati $20.50 in k temu še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pešiljatev registrirana.
podil, društvo
svete Barbare
v Forest City, Penna.
Inkorporirano dn<5 31. januarja 1902 v PennsylTantfl.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest City Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. Box 478, Forest City, Pa.
I.	tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
II.	tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 57o, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhi«, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
gospodarski in računski odbor.-
Josip Bucinel£ star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest Citv, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 509, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. KAROL Zalar, P. O. Box 28, Forest Citv, Pa. IVAN Opeka, P, O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: John Telban, P. O. Box 60?. 3St City, Pil
DruStveno glasilo jo '-(Has Naroda".
Kdor želi priti
za velikonočne praznike
v staro domovino, naj uporabi te parnike:
Poštni parnik
LA BRETAGKNE odpljuje dne 17. marca ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Havre.
^BSC	.i=_t IJSBJ^JH" J" ' "!=■ i	t i i L L .
I Novi izvanredni uspehi
!Pro|1Dr!E.C.CoHsnsal
1>K
Poštni parnik
KROONLAND
odpljuje dne 19. marea ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Antwerpen.
Zadnji parnik, 3 kterim je mogoče dospeti dospeti pravočasno domu je ekspresni parnik
LA SAVOIE
odpiujje dne 24. marca ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Havre.
Listki so dobiti pri Fr. Sakser, 109 Greenwich St., New York in 1778 St. Clair St., Cleveland, O. Za ekapresne parnike se je treba zgodaj oglasiti, ker bodo gotovo prenapolnjeni.
i izmt'd 11 .iših r< /.'o vsakdanji ' v to\
Makov, run ali arnah- t-
Iz
ki s,' r-. ::
l><>d zemijo ali v tovarnah, ir.j
liillo v i>rez£;odiiji grob, ter [£J v bolezni i u-jo pomeni tanu kjer bi jo dcMli. Vskd jiT slabega zdravijo? ja se njih so- f-T Stav c >š:abi. holt-; ■ i.-.' za •:::vi- j-[ jo ii postanejo nt*oz<lr i\ ve. ^
Mili R«ja!:i! ke&t} šefi
Vrl Hi b«;f!o Žj> !>«'i	Ki'- $
uaj l>ro
.-poznan svoietra
('11 ajte, ki:] pišejo -mu5 vasi rojaki o novih uspe! '}! FrotVsrra
Dr. H. 1. Collinsa.
Barhkrton, Ohio, Jan. 271I1
Skušnja uči!
Podpisani naznanjam rojakom, da
izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu, iz najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki ter iz finega, naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali p-ebavaih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po jeden tucat (12 steklenic) na vse kraje zapadnih držav Sev. Amerike.
V obilna naročila se priporoča
JOSIP RTJSS,
432 S. Santa Fč Av. Pueblo, Col.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam Slovencem in Hrvatom, da sem odprl svoj novi, lepo urejeni
SALOON
"GERMAN HALL",
50 korakov na levo od postaje v Raton, New Mexico.
Točim vedn^ sveže pivo in najbolje californijsko vino ter whiskey. Za obilen obisk se priporoča
MARTIN BUKOVO, Raton New Mexico. (3xt 8-8—8-6")
tanem a sc:n
j f|, Velecenjeni g-ospod Profesor Collii i ili IVpel sem na bronhitičm-m katavu, 1 ;J kašlju k iteri mi nidal pokoja	in t
j jj popolnoma oslabel, k temu pridni/.ilo - - > r ■ ! j{| znosna bolezen na dednem boku mojih miši: !i"i ? *m da bodem obnemogel. V tem poiožaiu obrnil
A

If! "ein se na Vas Prof. Coljir.s, našel st-rn V naslov jjj v mnogih slovanskih listi v da VaSa zdravi 1 1 >-[ii rejovti celo istega, kateri ubupa nad svojim življen-j jeni Le en poskus v Vašim zdravilam katere sent praviln
-j{j Sera ukazu jemal, pripomogel mi je da sem popolnoma ozdra irj Vaš udani t	,J, Hri^iiel,
Va
Člen društva of Ani ri
Le
Weston, Colo.. Cenjeni mi Prof. Collins!
Bi i a sem upozorjena ra V:iš gospod Pr- f < id ins. . d :d> ' * obrnili za pomoč ko 1 b' jih in Vam Prof. 1 • ' - p«»>i svoje bolezni, imela sem vraob. po vsili udih. Poslaii ste mi	.
jih po predpisu Vašeni in v ; i: popolnoma ozdravljena in sn, o s fjj meje Prof. Collins obvaroval prezgodnje ^mrii. 1>i!a [J rol»a groba. Zatoraj se čutim dolžna se iavi:-» : :hv; . kt-r se čutim zdrava in sem srečna sed V. x \*aš trud se srčno zahvalujem. i Biliežiin \'aŠa hvaležna
f 2th 11104.
liri
Ii
1 ri
se na \
tri:
jem
nem
sem
?em _r ■f .s
a N
a
z-
I
POZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Z jed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri „TrigIavu",
617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležane ..ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, fcajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel! Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastiti s svojim obiskom 1
Ittolioz* m&d(č.
617 So. Center Av., blizo 19. uL, CHICAGO, ILLINOIS*
rlj 11 lil
fii
fi! g
g B
v Krog.; svo\' i i •j \'a_s bla-osio i
Marift Baltazar
T
T'
.i ri
S
Zalivala iz Canade.
Mr. Napoleon Trehan iz So. Faustin T. (v>u.. ( .-jij nada piše sledeče: Dolgo let sem trpel na akutnem reumatizmoni, primoran sem bil čuvati svojo po--jj r-telj, v/ival sem različne medecine ali ni jedn i mi L-j ni pomagala. Moj priiatt-lj svetoval mi je, naj ^e d na Vas obrnem, storil sem tako kakor mi je sveto-r val, mnenja da mi tudi Vi pomagati ne bodete moril gli, ali po prvem zaužitju Vaših zdravil zapazil sem Tzj takoj da mi je bolje, in po rednem zaužitju. Vaših zdravil kakor mi je bilo predpisano sem popolnoma
Lm Vam.izražam javno mojo srčno zahvalo, fij J--------
w Se-li lioooro ln-cli ozdniviri?
Xtj Pišite takoj ali se pa osebno oglasite pri Prof. i>i\ M. C. ( (iL-[tj LINSI" in boste poToljno zle^eui.	uj
fj Celo knige STedoeb bi se dale napisati o njegov* m velik in-^J ekem uspehu v lečenju raznih boleznij. ker je on toliko ljmlij czdra- H
vil popolnoma, o če mu spričujeio-živeče prim-, re t. j. n;eg .vi l1 'i iii holniki
L; Može. žene. mladeniči in mladenke, ki trpite na notranji. J j giavni ali vnanji bolezni, poiščite si pomoč tam, kjer < <[ - ^ | noje dobite, pri Prof. Dr. E. C.Collinsu.
fj Ca« plati, oas (ra< i. no odkladajJe! j
I
ozdravil, zakar r) i
Ivdor sam ne more priti, naj takoj piše na to	:
PROF. DR. E. C. COLLINS, l 140 W. 34th St.,	New York. I
ven zakona rojen. Sodišče je popolnoma ugodilo zahtevi tožbe. Ko je tako legitimni oče odstranjen, more nezakonito dete z vspehom iskati pred sodiščem svojega pravegn očeta
Inkorporirana dne 24. januarja igoi v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI.
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. IT. tajnik: ANTON GERZIN, 2137 Log St., Calumet, Mich. Y agajnik: IVAN GOVZE. P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherrv Alley, Braddock, Pa.' IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB Z A BUKOVEC. 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
D-'piai naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich,
Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
1 >. t rue po^iljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je: 'GLAS NARODA".
Brobnosti.
T z A s p e 11. Colo., se nam poroča. da so tanvišnji rojaki ustanovili novo podporno družtvo imenom "sv. Barbare*'. Takoj pri ustanovitvi se je vpisalo članov. Prihodnja seja se vrši due 21. marca v dvorani "Red Man". Ker je število tainoSnjih rojakov veliko, je družtvu napredek zajamčen. Ki dne družtvene seje Si_ vrše vsaki iirvi in tretji ponedeljek v mesecu. T odbor so bili izvoljeni: Loui> l.i-sar, prede-Inikom; Anton G. K<>-strlc, podpredsednikom; Ivan Plautz. I. tajnikom; Josip Boštnar, II. tajni kom; Ivaji Dukovič, zastopnikom; Matija I.av in. Anion Kosili.*, pn gl<-dovalea knjig; Josip Prus, Fr:i'i Mavc, bolniški odbor; Fran Marolr. blagajnik; Anton Palčič, bolniški predsednik; .1 urij Krašavec, redar. Natančneja pojasnila z ozirom na dru/tvo daje radovolino imenovani
V Ameriko se je odpeljalo dne
23. tVbr. ponoči z južnega kolodvor: v Ljubljani 50 osoh. in sicer 40 Hrvatov in 1" Slovencev.
> t r a j k v Dornbergu. V Dorn-bt-rj>u šrrajka kakih 120 železniških delavcev, ker imajo premajhno-plačo. Delav.-i so verinoma iz Dornbcrga in Prvačine.
T a t v i n a p r i f r a n č i š k a 11-k a h. Dne 23. februarja popoludn* so dal«' frančiškanke v Ljubljani ar< -tovati brezposelno služkinjo Marijo Bakičevo iz Zagreba, ki je stanoval, pri 1'ram-iškankah in med tem p<"> kradla ondi stanujočim osobam v< •■■ perila in obleke. V njenem kovčegu so našli nad 100 komadov perila.
Iz i) red okrožnega sodi še a v Novem mestu. Karol Salmič je tožen radi težke telesne poškodbe. Star je ■>'■' let, pristojen v občino Leskovima. Toženi -e izgovarja, da j« bil toliko pijtn, da ni vedel, kaj da dela. Sodni dvor je sklenil, da se zaslišijo v to svrho priče in preložil obravnavo. — Matiaj G on de iz Broda in Alojzij Butara sta streljala z; je< . Ta dva sta'stara lovska tatova; bila sta že večkrat kaznovana. Zagovarjata se izvrstno; šla sta le šoje streljat. Sla sta pa v gozd zato, dt bi kupljeno puško poskusila, če dobro nese. Priča Anton Andrejaš pa izpove, da je videl pri toženem dva zajca. Taisto potrdi gozdni čuvaj Simon Zurko s pristavkom, da je obadva v gozdu videl s puškami na rami. Kradla sta pa tudi v župnišču. Kradla sta deske. Obsojen je bil Matija Gonde na m mesecev, Alojzij Butara na 3 mescce težke ječe. — Zaradi javne posilnosti in bogokletstva je bil sojeni že ope-tovani kaznovani Viktor JauČigar. Ta je preveč pil jeruš, sc toliko napil, da trdi, da nič ne ve, kaj je govoril. S polenom je razbijal po oknih pri gospodarju Strumbelju. V hiši bili so mali otroci, it so se jako prestrašili, ko je skozi okno vrgel poleno in izustil grdo bogokletje. Franc Strum-belj izpove, da je Jančigar pobil 14 šip; izpove pa tudi, da je Viktor Jančigar klical: "Hudič pridi ven, luč ugtsni. imaš kaj korajže, moramo iti po hudiea, da bode bog crknil." Jožefa Mežnarič iz Malega Lipovca izpove. da bi bil toženi moral njej več vreč moke pripeljati. Konji so piivo-zili pred hišo sami. Voznik je ležal na vozu in spal. Vzeli so ga pijanega z voza; ko se je prebudil, začel se je kregati zg ospodarjem, vzel mesarico in si hotel sam sebi prste posekati. Prepir je pa še hujši postal, ko r j je gospodar rekel: "Tebi ne pristoji 10
konji, marveč osli." Toženi je pobožen fant, a vendar je klel tako, da so >e ljudem lasje ježili. Marija Striun-helj je ležala takrat v otročji postelji, a slišala natančno grdo preklinjanje. Toženi je zahteval, dt se morajo takoj ugasniti luči. Amalija Avbcr pa izpove. da so toženega iz voza potegnili kakor prešiča. Slišala je pozneje vpiti: "Ves Ajdove mora hudič vzeti!" Franc Longar potrdi, da os toženega ženske pripeljale pijanega v sobo. Bil je pijan, in je začel takoj razbijati. Tri druge priče so tudi potrdile, da je bil Jančigar zelo pijan, a ie toliko, da bi se ne zavedal svojega dejanja. Obsoenj je bil na S mesecev. — Fr. Cvetač iz Dolnjih Zilj je leta 1898 šel v Ameriko. n< da bi zadostil vojaškim zakonom. Prihranil si je 1000 kron. Domov pri-edši se je zglasil pri županstvu Vinica sam. Obsojen ji* bil na 7 dni j zapora.
P o v o ž e n a je bila dne 23. febr. dopoludne na Tržaški cesti v Ljulj ljani delavka Ana Ogrinčeva. stanu joča na Glineah it. 14. Kolesa so ji sla čez život. Povoženko so prepeljali v bolnico. Voznik je ušel.
— P o s k us n o streljanje z novimi topovi. 17. februarja se je v navzočnosti delegatov vršilo na Stein-feldu streljanje z novimi topovi. Istemu -o nadalje prisostvovali n< kateri ministri, generali, štabni častniki in li-iigi odličnjaki Napravili -o se po-tudi z jeduim topom v. Skodove ov ii-ne, nadalje poskusi, ki so doka-da lopovi iz brona ne dopuščajo višanja počet ne brzine nad 500 mero/. Delegati so bili popolnoma za-i ■ ii vzpehi poskusnega streljanja.
K s k o r t a žalostnim izidom. Iz Bero 1 iaa poročajo: Neki stražar ka-zei -k.-ga sodišča je spremljal nekega •u-kega jetnika, ki ga je imel na meji zi • i i ruski vladi. Mej potoma, med > -tajaina Duben in Soinmert'eld, se e i -redilo arestantu. da je skočil do >k;i. kupeaj, odprl ista ter skočil z Stražar niii mislil ni na mož--r kakega taeega poskusa, ker je iS aivstant zvezan. —Vendar je stra-. r skočil z vlaka za ubežnikom. O •m iisu je vlak hudo poškodoval obe noji i. are-stantu pa je odtrgal glavo.
— Dvanajsti e t u a — dvobo-jevalca. V vasi Benamaurel (pokrajina Granada) sta se dne 29. m. m. dva dvanajstletna dečka pozvala na !vo!m.I radi neke — Ijubimske afere.
1 Jvoboj se je vršil v nekem grmičevju izven va-i in brez prič. Orožje je bilo "navaja"', dolg nož. Vnel se je grozovit boj i n sta si dvobojevalca drug druzemu prouzročala strašne rane* lokler ni jeden njiju, zadet \ srce, obležal mrtev. -
Dva očeta jed nega — o t r o k a. Pred deželnim sodiščem na Dunaju se cj nedavno vršila razprava o sledečem slučaju: Brhec F. •Sattier je bil pred leti obsojen radi tega, ker ej grdo ravnal se svojim tedaj dveletnim sinom Ferdinandom. Kaznovan je bil ukorom. Ob tej priliki pa je razkril postopajoči sodnik da Sattler niti oče ni otrokov, ampak da je očetovstvo sprejel za nagrado 3000 K. V resnici je bil otrokov oče neki hišni posestnik Fran Tisch, ki -e je bil seznanil s soprogo brivčevo, ko je bila ta še dekle, pak je nagovoril brivca, da omenjeno dete po ženitvi legi timira kot svoje lastno naravno ■ lete. VaruŠtvena oblats pa je po iz-ved enih poizvedovanjih brivca rešila očetov- »va. Proti Sattleru in Tischu ie bila uvedena preiskava radi goljufije ; toda preiskava ej bila zaustavljena. Na to pa je otrokov varuh tožil pravega očeta za pripoznanje očetovstva. Tudi ta tožba je bila odbita, ker ie bil dečko glasom krstnega lista za konito dete Sattlerjevo. Ob takih razmerah se je moralo dete še le na temelju sodne razsodbe rešiti usilje-nega mu očeta, da se more pravega očeta pozvati pred sodišče. Uradno postavljeni zastopnik je zahteval, naj se določi, da je upi satStlerja kakor očeta v krstne knjige protipraven in neveljaven, in da oni otrok ni legi timiran, ker je tudi sedaj š« kakor iz
— S i m p a t i je češkega mestnega sveta za ruski narod. V seji mestnega sveta pražkega dne 1»J. februarja je žpan podal nastopno priobčilo: Od županovega namestnika in večih članov mestnega sveta mi je izročen predlog, naj se mestnemu za-stopu v Petrograd u v tem trenutku, ko je azijatski sovražnik na nečuven način na pal veledržavo rusko, v imenu mesta Prage izrazioj simpatije do ruskega naroda z iskreno željo, da bi Bog blagoslovil rusko orožje iu mu pripomogel do zmage v interesu kulture in v čast in slavo vsega Slovan-stva. — Ta nagovor so člani mestnega sveta poslušali stoje in ej bil predlog vsprejet jednoglasno ob živahni pohvali in viharnih slava-klicih Ta sklep je bil brzojavno priobčen mestnemu zastopu v Petrogradu.
BOLNIK
— Avstrijec pozvan v japonsko službo. Avstrijski višji nadzoro-valni komisar in voditelj del za uravnavo hudournikov. Amerigo Hotman v Kotoru, je dobil povabilo od japonske vlade z jako ugodnimi pogoj . Isti bo obvezan za tri leta in mu 00 na akademiji o Tokio poučevati v gozdnem znanstvu sorodnih trsokah. Učil pa bo le slušatelje, ki znajo nemški. Ker so gozdne in razmere terena v Japonski precej sličrie avstrijskim, poklada japonska veliko važnost v to, da se avtoriteta iz Avstrije na licu mesta posveti zboljšanju tamošnjega gozdarstva in da si mladina tamkaj prisvoji, kar je najnovejega iz gozdarske stroke.
Darovi za siromašno družino Antona Vilika v Washingtonville, Ohio. Rojak Ivan Pajk v Conemaugh, Pa., je nam doposlal svoto $20.10, ktero je nabral med ondašnjimi rojaki. Darovali so: Ivan Pajk, Ivan Hočevar po $1 Josip Gal, Alojzij Ada-nič, Fr. Spendal Matija Rudolf. Martin Mižnar, Ivan Medle, Marija Ren-ko po 50 ct. Ignac Gojene 30 et. Ivan Renko, Ivan bpendal, Egidii Zupančič, Andrej Palčič, Josip Kaste-lic, Ivan Glavič, Alojzij Miklavčič, Fran Serek, Alojzij Palčič, Mihael Rovanšek, Elik Peuder, Ivan Zavod-nik, Anton Rukše, Vinko Sadar. Fr. Sadar, Alojzij Fine, Ivan Vidmar, Anton Hacjančič, Ivan Arko, Jakob Truden, Mat. Leskove, Ign. Prelogar, Fran Gal, Ant. Kolišek, Leopold Ko-lišek, Fran Zaoar, Fr. Mlač, Josip Opera, Ivan Rožanc, Jernej Martin-čič, Fran Dremelj, Fran Prosen, Ivan Jančar, Jernej Travnik, Josip Rogelj, Ivan Trdin, Ign. Frlin, Anton Bartolj, Jakob Kukovica, Ivan Kukovica, Marija Miklavčič, Anton Rovanšek, Anton Mehle, Pepiua Ada-nič, Jos. Slak, Al. Gregorčič. Wm. Robert, Fran Zimmerman, M. H. Hart, Fr. Farre, Ant. Korelc, Fran Marin Avgust Fischer po 25 ct Karol Kastelic, Alojzij Zupančič po 15 ct. Ant. Gorenc, And. Zore, Karol Vidrih, Alojzij Kukovičica, Jakob Kurre, Ivan Rotajc po 10 ct. Anton Zore, Jakob Kreus, Josip Kovačič po 5 ct. Skupaj $20.10.
Kretanje parnikoT. V New York »o Aoipeli:
Kroonland. 14. marca iz Antwerpena.
Dospeti imaje«
Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Bluecher iz Hamburga. Noordam iz Rotterdama. Prinz Adalbert iz Genove. Astoria iz Glasgowa. Hohenzolern iz Genove. Main iz Bremena. Cedrie iz Liverpoola. La Savoie iz Havre. Campania iz Liverpoola. Zeeland iz Antwerpena. Kaiser Wilhelm der Groaae iz Bremena.
Barbarossa iz Bremena. Neekar iz Genove.
Odpljuli so:
Kaiser Wilhelm II. 15. marca v Bremen.
Aurania 15. marca v Liverpool.
Odpljnii kod«:
Celtic 16. marca v Liverpool. La Bretagne 17. marca v Havre. Corinthian 17. marca v Glasgov. Phoenicia 17. m^rca v Genovo. Bremen 17. marca v Bremen. Umbria 19. marca v Liverpool. St. Paul 19. marca v Southampton. Kroonland 19. marca v Antwerpen. Waldersee 19. marca v Hamburg. Hohenzollern 19. marca v Genovo. Prinz Adalbert 22. marca v Genovo. Kronprinz Wilhelm 22. marca v Bremen.
Noordam 22. marca v Rotterdam. Cedrie 23. marca v Liverpool. Main 24. marca v Bremen. La Savoie 24. marca v Havre. Bluecher 24. marca v Hamburg. Zeeland 26. marca v Antwerpen. Neekar 26. marca v Genovo. Astoria 26. marca v Glasgow.
Telephone 24Jib—79 St.
Tir TnciV Trills
3SI k. 73d St.,
IV«w Y«rk.
Ordinira : o4 S. do 9. ure dop., od 1. da z. ure pop., od 7. do 8. ure zvečer.
Oovorl slovenski t
ki so se zanpljiYO obrnili na UNIVERSAL MEDIGIAL INSTITUTE,
Ij-ULjejo-
South Bend, Ind., 1«.
V aiaeenjani goap«d prefeeeri
P*t let Ma trpel viled tajaifc boleanij, zaprtja in krenion**a iwi* Mn«si airavniki so me adravili, izdal eem nebroj denarja za zdravnik« zdravila, toda tm saatenj. Končno obrnil ?em se na vaš zavod im rabi samo *nega zabojčka po Expressu mi poslanih zdravil »adraval; veruj t« mi, da vam kodom za to redno hvaloien.	Peter Skorja.
San Jose, California, 3. maja 1903.
Spoštovani goapod doktor!
Dolgo oasa naučilo me je trganje po udih. Mnogi zdravniki a« »ad mojim kroničnim ravmatiamom abupali. Našel sem ljubo zdravje vakJ vaših zdravil ter »e i*med vsak tamkajšnjih zdravnikov, posebne vam kot strakavnjakm v *«j stroki prav toplo eahvaljujem.	Jakob Uahaa.
Copper Cliff, Ontaria,
Blagoradni ^oapad!
S svojimi 38. lett pričel sem kjubljati lase in brke, tar s«m v tabu dveh let rabil Tedme patentirana zdravila, vode in »azila, toda krazveje-!no. Se le ko sem zaaul glaa o vaiem zavodu, pisal eem vam ter deWl Exprtiasu zdravila, ki se mi na le preprečila izpadanje las, tMi^se mi ealb pospešujejo raat iatik. Iačiatil aem si tudi kri temi zdravili. M. Pahar.
Kakor razvidita is eakvalnih piaem, ktera mi d:.n na dan prikaJfe|o, so po Expressu odpealana rdravila saaega zavoda povsem zanesljiva i» ge-tovo pomagajo.
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE ni zavod za milea«*« zdravljenje, nego je aov aavod, ki obstoji iz zdravnikov-voi/akev, ktea^Ii vsak zastopa svoje vrste kolaani. Vsak nov došli slučaj boVisui se n v navzočnosti vaek sdravnikov presodi, kake vrste bolezen je, tov se p trta—1 odstopi dotičnemu zdravniku veščakn, v čegar stroko-»pada. Z« sk>4ei« bolezni ima ta zaved sveja strokovnjake:
REVMATIZEM. — SRČNE BOLEZNI — CTEKL0K0Ž0 — BOLEZNI NA OČEH, UŠESIH, NOSU. VRATU, ALI NA PRSIH. — AKO ZGUBiTE LASE — AKO STE BOLNI NA ŽE' ODCU NA MATERNICI. — AKO IMATE HEMEROiDE — SF0LSKE f	— ONEMOGLOST PRI SP0LSKEM OBČEVANJU — AKO STE N R-VOZNI — AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE — IMATE ASTMO, KAŠLJATE. — NE ČUTlTE. — AKO STE BOLNI NA f EHURJU LEDVICAH, JETRIH, itd , itd.
Ste li blizo ali daleč, samo ako imate ozdravite. Za Vaše ozdravljenje posvetoval se U>de ves nahajajoči zbor zdravnikov.
Ako va« ni mogoče ozdraviti, ee vaš slučaj ne *preiiiie in e vam te kratkim potom naznani, da ne meeete brezkori> :io v - - t : ii^.rja. Ako ste pa ozdra-vljivi in profesor strokovnjak odd' : v k .	n-la vaia
bolezen, razvidi, da morate takoj s zdravljenjem pr: ■ p*'.. : avil vam be potrebna zdravila. Zavod vam jih bode po E:-:pr -su -.k..j , : -ird v kte-rikoli kraj Zjedinjenih držav. Kanade ali Mehike. I.e la 1 >0 Ekspresu vam poslana zdravila sprejmite brezpogojno, brez -žira na i . .- počeno, kajti ona vas bodo gotovo ozdravila.
Ako nimate sredstev sprejeti priposlana Vam zdravil;!, je bolje, dn se niti na naš zavod ne obrnete, ker naš zavod 111 za-.. 1 , i i; j* ime".
Ako ste blizu, pridite osobno, ako ste daleč pro. , p: v v; - ru materinem jeziku, prejeli boste v istem jeziku i odgovor iu navodila.
Tu vam je naš naslov:
UNIVERSAL MEOIGAL S 1ST T TE
30.WEST 29th ST., blizu B'way,	NEW YORK.
Uradne ure: Vsaki dan od 10. do 12. dop. in od 2. do T. ure zvečer.
Ob nedeljah od 10. do 1. ure pupoludne.
zaupanje, lahke tem zavodu se
V pouk.
Kdor rojakov namerava odpotovati v staro domovino, naj se preje obrne na podpisanega, kteri mu vse! potrebno naznani in svetuje in to ffle-! de potovanja po kopnem in morju, i Pri meni bode pošteno postrežen in' ai prihranil marsikak dolar.
Vsakemu potniku odpošljem brez-: plačno flrumb v slovenskih barv ah s' mojim naslovom, pošljem svojega člo- j veka po n j etra na kolodvor, ako mi navede čas in železnico po kterej pride. Ako se ne ve potnik kam obr- | niti, naj na postaji «re na telefon in pokliče številko 3795 Cortland in govori slovenski z nami ter ae vse domeni.
Vsak potnik naj ai pripne moj posla ni jrumb, da g a naš človek laglje apozna.
Ne pojdite drugam nego na številko 109 Greenwich St.. ker mnopro je navihancev, ki va« druzram tirajo in odero. Pazite, da ste rea pri meni in ne dajte novcev preje iz rok, dokler niste prepričani, kje da ste. Sedaj, ko je čas potovanja, mr-sroli lovcev na ljudi na postajah in potujoče odvlečejo v slabe in dra#e hotele ter jih dobro odero. Pazite na ta pouk.
FRANK SAKSER.
109 Greenwich St, New York.
1778 St. Clair St.. Cleveland. O.
Dr. L. H. HEKBERT,
dunajski zdravnik in ranocelnik, 120 East Ohio St.,
IncLir*napolis, Ind. New Phone: 4449.
Testa zdravnika priporočamo našim rojakom; vsak Slovaneo v Indianapolis, Ind., naj te eaapljivo nanj obrne. Dr. Herbert razume tudi alovenaki in poljski. (Slmol „
t)
£1 t _
ff^rfi
fcftt 1



mi

FRANK SAKSER, lastnik.
ANTON B0BEK, vodja.
BANČNA PODRUŽNIC
m
1778 ST. CLAIR ST., - = = CLEVELAND oj Glavni urad: 109 Greenwich Street, New York ;
O
skalar
T
. •-v--\
-4:7p%
- nag..--.



Pošilja v zvezi z glavno pisalno
denarje v -staro domovino
najhitreje in najceneje. Denarne poŠiljatve dosoejo na dom v 12 —13 dnevih.
Kupuje in prodaja «v«tri|»k© denarje po dnevnem kurzu. Prevzema hranilne knjige v izplačila in daje predplačil i.
Prodaja
parobrodne listke
za razne parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Potnike iz Clevelanda, 0., sprejme v New York, domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in dovede na parnik, kar potnika nič nc velja, in je to velike vrednosti.
*
fori S
Dobiti je v podružnici "Glas Naroda" po i cent številka.
6
rlG^lS D
At A
tela - ^^



^w^mm^mmm^wmmmmm^

Tii spoils -
Stari Džuldaš in njega sin Mamet.
Povest iz življenja v srednje-azijat-»kih pustinjah od N. N. Karazin-a.
(Dalje.)
Tekinei so pobrali ubitega. Tam iz grmovja izvlekli so še drugo truplo in tu peljajo ranjenca s prebite nogo. Težko je priti iz dna pe.'cenepra brega na vrh; pesek se melje pod nogami in drči v celih gručah navzdol. Če se primes za kak grm, da bi si opomogel naprej, izrujejo se ti korenine iz peščenih tal. A tu vlečejo ranjence; oni stokajo in prosijo, naj jih rajše puste na dnu, kakor pa vlečejo s seboj in je mučijo. Privlekli so jih vendarle na vrh. Kaki dve vrsti od brega, za krutim, podkvi podobnim, peščenim barhanom (holmcem) razpostavili so Tekinei svoj stan. Bilo je videti, da so prišli od daleč in da niso svojega pota storili v enem dnevu. Trudni konji, sami dolgonogi žrebci, vsled potovanja z upadlimi boki, bili so razstavljeni daleč drug od drugega, privezani za prednje noge na kole trdo v zemljo zabite. Odeti so s tepihi, vratove in ušesa imaj«. okrašene z jarkobojnim lišpom. Ka Btrani stoji nekoliko tovornih mul (računali so seveda na velik, bogal plen). Izza barhana pogleduje vel-blod, ves oguljen, tam dalje pa glodi> dvoje jfrbastib kljus trnjevc grmovje. Tu pa tam vidi se pepel od ognjev že pogašenih. Xad enim kupčekom vije se še dimeek; pri njem stoji tanka, visoka posoda do polovice izkipela.
Naši nesrečneži so se jeli vračati. Že od daleč prišli so jim na proti tovariši, ki so ostali pri konjih. Gredo jim naproti žalostni: brez poročilu vidijo, da se jim je ponesrečilo. Za čeli so priekati, razsojati, drug drugemu očitavati. Prišlo je do tepeža. Nekteri, bolj vroči, prijeli so nože. Mamet vidi, da mu ni Tu ničesar delati; boljše je zdrave kosti odnesti domu, nego čakati zastonj na obetano "nagrado'*. Takoj, ko je jelo temniti šel je on tih za barhan ter se napoti: fckrivši po trrapiei nazaj k reki. kjei je v gošči razven svojega, že starega, skoro obrabljenega guksara naše" dvoje novih, neprištevajoč tretjega od ruske krojile prebitega.
Kakor je Mamet tudi truden, ker je tekel tako daleč za obetano, tolik' zaželeno "nagrado", vendar on nI za epan. Čemu tedaj valajti se brez spanja po pesku; rajši se počasi napor proti domu.
Plavajočega prej na ta breg, mamila ga je sladka nada; on je mislil samo na nagrado. A vračajočega muči sedaj zloba in nevolja. Ou so vraži ves svet, jezi ga vse iu žolč se mu razliva. Tam na zarastenem otoku zbrali so se šakali; daleč se čuje-v nočneJ tišini njihov laj, rjovenje in cviljenje.
Prišel je domu, ko je solnce že stalo visoko na nebu, ves potrt; oči so se mu skalile, kakor blaznemu. Tudi ni jedel, dasi je imel kaj, ampak vrgel se je na tla k vodi in pil hladne vode ter se dolco ni mogel odtrgati od nje. Potem je sedel na zemljo, skril obraz med kolena, stisnol z rokama glavo in videlo se mu je po hrbtu in plečih krčevito tresočih se, da joče ubožec, joče bridko, neslišno od srca, iz bo lestnih prsij, ne po babje z mokrimi očmi.
"Mametček, golobček moj dragi", dotaknol se ga je stari Džuldaš, a Mamet!
Mladeneč ne sliši očetovega, prijaznega poziva, morebiti ga tudi noče slišati; ne oglasi se, samo zobje bo mu zaškripali.
"Naj mu preide, naj se najoka". mislil ai je starec in jel potrpežljivo čakati, kdaj in kako poneha to Rorje o izgubljenej nadi.
Dolgo je še sedel Mamet, ne menjaje položaja svojega, in dolgo je sedel pri nastavi tudi stari Džuldaš, bolj pogledujoč od strani na sina, kakor na nastavo. Ne le ena riba mu je ušla iz mreže, da, malo da je ni celo pretrgal neki velik "brkač"; smrček ni opazil ničesar tugujoč s sinom in pregibaje svoje stare kosti, poslavljajoče se že od dolgega življenja.
uRes, če malo pomislim, hudo je", modroval in premišljeval je stari Džuldaš. "Davno bi bil že moral spravljati in nabirati kalimo (kalima se imenuje odkupnina, ki jo mora ženin dati za nevesto njenemu očetu), da bi mu dobil nevesto in napravil pošteno ženitovanje. V osemnajstih letih nakopičil bi bil siromaku lahko veliko. Sedaj se mu je treba ženiti, a nima ničesar. Vedno sem si le mislil: saj je še majhen, saj je še otrok... Šel bi kam na perzijsko mejo iskat si plena, a star sem že, nimam moči; nisem več oni, kot nekdaj. Nekdaj 1___
Ej •— ej 1 Rusi so se tudi nekam izgubili, "naši" so popustili to pot; deset let je že. kar so kozaki zadnjo druhal napadnikov ulovili. Nihče ne gre več za plenom na pota ruska... Če bi imel srečo, dobil bi ne mara kako po ceni. Dobro bi bilo tudi iti v Hivo ali v Kabakli med delavce h komu« ki ima veliko hčera, in si počasi z delom pridobiti ženo, s hrbtom plačati
kalimo. Toda on ni za kaj taeega in tudi meni ni živeti brez njega. «Taz bi umrl prej tu na otoku, predno bi do- . čakal vnukov, Ej ti ubogi moj sinček! Na zadnje bodeš še moral preživeti vse svoje življenje brez žene. Glej, tu so se našli "dobri ljudje", obljubili so mu dati nagrado za "uslugo". Stvar je bila tako lepu, dobro osnovana, a ponesrečila se je, sami so padK v past. Težko, težko mi je ločiti se od tebe. dete drago, a moralo se bo zgoditi. Boljše je, da životarim tukaj jaz sam, da končam samotno, tebe pa pustim k Hakim-Mu-ratu ali h komu drugemu.. . Pojdi, dobi si jo sam, kjer znaš... Saj si jo je tudi tvoj oče o svojem času sam dobil, dasiravno ne ksreči, no pri tebi je drugače. V meni, prekletem vero-lomci, odzivajo se ptuje . olze. Gospod me je kaznoval, no na tebi, mladeneč, ne leži prokletja. Ti hodi, kamor ti drago, z Bogom, hodi srečno!"
Kakor ogenj begajo te misli po eclavi staremu Džuldašu, in suhi ustni mu spremljate vedno te misli. Beseda : "hodi" sliši se celo jasno.
"Mamet, a Mamet!"
"Kaj — hočeš — oče ?" dejal je sin v presledkih skozi zobe.
"Hodi, golobček moj, hodi, kamor ti drago! Pusti mene starčka, pusti! Pojdi k F"akim-Muratu, ali pa idi v Merv in pozvedi pri mulu Zafiru, ali se živi Ulluhan Berdi? Če je Se živ, poišči pa in spomni pa na "Ivana Volka"..."
"Kdo pa je ta Ivan Volk?" dvi^nol l'e Mamet glavo.
"To je... vidiš, moj dragi... to je..."
Starček postaja nemiren.
"To je neki znanec. Tebi je to vse ?nako; njega ni več; on je umrl... ia... umrl. Ta Ivan Volk je umrl kot starček, njega ni več na svetu."
"Nu, dobro!"
"Takoj tečaj pojdi k Ulluhanu, spomni ga na to, kar sem ti rekel. Reci mu, da če še ni pozabil starih Volčjih uslug, naj te sprejme pod svojo streho in vzame s seboj i a napade na kizilbaško mejo ali tuci »am Irugam. Ti si krepek mladeneč, iz ebe bode nastal znaten junak; takega korenjaka ne bode odgnal Ullu-lan. Tako, pojdi; in jaz..."
Starček se je stresel, obraz »e mu ]e zgrbančil. Majhne, vnete oči so se nu skrčile popolnoma; še bolj alobo-io ste se udrli očesni votlini in iz ajih so se pocedile solze, polivaje se po krivih starčevih gubah.
"No, pojdem!" dejal je hladno Mamet in se ob mol proč.
"No, pojdem!" ponovil je še enkrat, ali tako je kriknol, da bi ga bil lahko slišal na drugi breg. Potem je vstal, stegnol se, pogledal po strani na oeeta in na enkrat mu je prišlo v :rlavo, da mu treba nove ribolovne vrše. Tu je ležalo narezano trstje; Alamet je počenol k njemu, jel ga viti, vihati, podvezavati, zapletati in uodrezavati. Če bi vedno tako pridno delal, končal bi dnevno delo v enej uri.
"Stopaj, golob čisti, stopaj I" dejal J3U je zopet ljubeznivo Džuldaš.
"Saj pojdem!" trdil je svoje Ma-net, s trstjem se ukvarjajoč.
(Dalje prihodnjič.)
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
svetovni, prenovljeni
it
SIDRO
99
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
EEUMATIZEM, P0K0STNIC0, PODAGRO itd.
in razne reumatično neprilike.
SAHO: 2Set. in 5Oct. v vseh lekarnah ———	ali prt
F. A^ Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
Rojakom v Clevelandu, Ohio,
in okolici priporočam svoj
salo©n5
1776 St. Clair St.,
tik bančne podružnice g. Frank
Sakserja iz New Yorka,
kjer točim izvrstno Leysy-jevo pivo, domača m importirana vina, whiskey, likere in pivo v steklenicah ter prodajam dobre smodke in je na razpolago sveži prigrizek.
Ob jednem se priporočam rojakom za
TOLMAČA,
ako kedo ponesreči in se poškoduje v tovarni, da mn iztirjum odškodnino^ ker imam v tem že večletne skuinje in postopam z rojaki pošteno ter jih varujem brez-vestnežev.
GAŠPER KORČE. 1776 St. Clair Bt^, Cleveland, Ohio.
m.
| Slovenci, ali Vi ne marate denarja?
Ako ga nočete, ne kupite delnic, ako ga pa tudi
g želite, vložite ga takoj v
I FEDERAL GOLD & Q0PPER MINING GO ,
v najbogatejem rudniškem okraja Amerike, kjer je res priložnost
napraviti premoženje.
Delnice stanejo do 15. marca samo
7 centov,
S ako niso preje prodane Družba je določila samo 25,000 delnic
S prodati po 7 centov.
Predsednik družbe je: H. M. WELLS, governer Utah.
Pišite takoj:
RABI
telefon kadar dospe« na kako postajo v New York in ne veš kako priti k En. Sakserju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.

1	FRANK GRAM,
|j 564 S. Centre Ave.,	Chicago, Illinois.
Želite kaka pojasnila, pišite !
Se jeden zaveže kupiti 3000 delnic, povabim ga pogledati rudnik; ako bode rekel vešČak, da ni za kupiti, plačam jaz stroške
in zamudo časa. •12 Glej dopis Št. 6 in 50.
I «
"GLAS NAHODA"
prodaja po 1 eent številko:
Anton Bobek, poslovodja podružnice Frank S a k s e r, 1776 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
C h a s. Dersrane, 215 N. Congress St., Kenosha, Wis.
John Sustaršič, 1208 N. Centre St., Joliet, DL
Frank Gabrenjt, 419 Power St., Jehnatown, Pa. Ak# želi kdo rojakov list prodajati, oglasi *rrr mDTUVjsišiT«.
Slovensko- Amerikanski
»«»K O Is K O A Hm
za leto 1904
orodajajo sledeči rojaki:
T. Zobec. Box 65. AJdrid«e, Mcnt.
\fath. Gr^hek. 1202 So. Sta Fee Ave.
Pufblo, Colo. Toe Pezdire. 1214 So 13th Street,
Omaha, Neb. ^larko Sodia, Crested Butte, Oolo. ilath. Ktimo, 1001 Main Street, La
Salle, El. Fr. KeržiJnik, Rock Springs Wye. ifstk. Grahek, 430 7th St.. Can.met, Mich.
Fr. Gabrtnja. .r»lt> Power St.. John
stown. Pa-John CJnvže. Ely, Minn. Tosip Gorišek, 5136 Rubby St., PittB-
burjr. Pa. M. J. Kraker. Anaconda, Mont Leopold Krushitz. Frontenae, Kens. Mihael Klobučar. 115 7th Su Calumet, Mich. Stefan Kukar, 920 N Chice»j St.. Joliet, HI.
John Rues, 432 So. Sta Fee Ave..
Pueblo, Colo. I. Sustaršič, 1S08 N Center St.. Jo liei. Dl.
POZOR ROJAKI I
Bratom Slovencem in Hrvaton 1 znanim, da sem otvoril na
.'85 Wilson Ave., Cleveland, Ohio
-etja hiša od vojrfa St. Clair St., pr ermania Garden, svoj lepo urejei ALOOX, pod imenom
'GOSTILNA PRI NOTRANJCD",
er imam rar.un raznovrstnih Izbor ih pijač ter porkih in mrzlih jedi b vsakem času tudi na razpolago
prostorno prenočišče
t rojake potujoče po Ameriki ali ovodošle iz Evrope. Postrežba vsestransko solidna in »čna.
Za obilen obisk se priporoča John Meden, 9*5 Willaon Ave- nievelan^. O
Gempapie Generale TransatMqu?.
Francoska parobrodna družba
NAZNANILO.
Slevensko podporno društvo sv.
Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad-docku, Pa., ima svoje redne mesečna seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. KeČmajerja, Rankin
Pennsylvania.
Za tekoče lete bili so ixvoljeni sle Ječi uradniki:
Ivan Germ, predsednikom, 110! Cherry Alley, Braddock, Pa.; HatevJ Ki kil, podpredsednikom, 864 Cherrj Alley, Braddock, Pa.; Jakob Kner, I J tajnikom, 1104 Cherry Alley, Brad dock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, H ta} likom, Linhard, Pa.; Alojzij Hot vat, blagajnikom, Bex 154, Linhard Pa.; Ivan Germ, zaatopnikom.
Odberniki: Jos. Pere, Ivan Ztfonc Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavo nosa: Josip Troha. Maršali." Iva® Troha, Ivan Martinič in Jo«. Žefran
Opombo. Tem potom se društveni ki društva sv. Alejzija opominjajo da v najkrajšem času poravnajo svoj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo dc I. tajnika, da se jim podaljša obrok ker inače jih msra društvo snspen diratL
DrultveBUd ari ur a j t* t prid dre
ODBOS
I C»V
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PAR1S-SV1C0-INNSBRUK LJUBLJANA,
POŠTNI PARNJXI SO«
„La Lorraine", a« dva ..............................12.000 ton,	25.000 konjtklh oaofil.
3vLa StToie", „ „ „ —............... ia.000	„	»5.000	,,	«
(,fL* Touraitie1', ,, ,, ,, ......................10.000	,,	13.000	,,	,,
3,L'Aquitaine", „ ,, .....................................10.000	,,	i6.oco	„	,,
,,La Bretagne",................................ 8.000	g.000	„	„
,,La Champagne",.............................. 8.000	,	9.000	,,	,,
,,La Gascogne",.....................................8.000	,,	9.000 ,,	,,
tJtF Parniki odpljajejo od sedaj naprej vedno ob Četrtkih ob 10.
ari dopoladne.
Parniki odpljujejo li priit&nift&a *tv 42 North River, ob Morton Su-eet:
La Bretagne *La Savoie La Gascogne •La Touraine •La Lorraine
17. marca 1904. 24. marca 1904. 31. marca 1904 apr. 1904. 14. apr. 1904.
La Bretagne *La Savoie •La Touraine •La Lorraine
La Bretagne
21. apr. 1904. 28. apr. 1904. 5. maja 1904.
12. maja 1904. 19. maja 1904.
v: ^fUE
j .J-2 .V? 3	'
Rojaki, podpirajte rojaka!
Podpisani priporočam svojo dobro urejena
GOSTILNO,
v kterej točim ved:.o SVEŽE TIVO, prodajani DOBRE SMODKE in LIKERJE. Fri ireni se tudi d U vsak dan DOB li A i i RANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa.. naj na postaji vpraša mene in gotovo bode prišel do mene in do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, naj se name obme. Na£e geslo toraj bodi:
svoji k svojim!
Mart n Muhič, ia*iaik.
JOrlš'1 KRIOKER
1199 St. Clair St., Cleveland, 0.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street,
San Francisco, CaJ.
Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbi m stanovanje in hrano z najboljšo postrežbo.
V obilen obisk se priporoča: V31dc)	John PuheK.
Cenjeni ui roja. torn naznani am da so
btere jaz izdelujem, v Washingto nu patentirane za Ameriko. Delt je izvrstno iu solidno. Cene so zel«, ojzke in sem prepričan, da bodi odjemalci zadovoljni.
Naj topleje se priporoča
John Golob, i04 Bridge Sk* Joliet, Xli.
Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VIKA, ktera v kakovosti nadkriljujejo vsa druga amerik&nska vina. Kudeče vino prodajam po 5cc. galono; belo po 70c. Najboljši DOMAČI TROl'INOVEC galone za $12, STAR IZBORF.N DROŽMK 4% galone za $13. BRINJEVEC, za kterega sem importiral brinje ii Kranjskega, velja 12 buteljk $18. Vino je najboljša vrste ker je pridelana kapljica v aitnik vinogradih. Isto tako je tudi žpanje naj oljše vrste, ker je na is'« način kuhano kakor doma na Kranjskem. Za države: Ohio, Pennsjrlvanijo in Illinois plačam prevozne stroške, posoCo ne računam. Za mnogoter« naročila se priporoča:
JOHN KRACKER
1199 St. Clair St.. Cleveland, O.
NAJBOLJE
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
tiiiTU i|ciciji: n BKOADVV NEW YORK,
Posebni parnik trancoske družbe "L'AQUITAIXL' odpljuje dne 9, aprila. Spremlja potniLe samo za 3. raz-ed.
Holland-America Line
(HOLLAND-A >1KRI.ŠH A Č RTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošta Zjedinje : n držav
died NEW YORKGM in ROTTERDAMOM preko . Bouio^n^ stir-Mer.
N00R0AM, parnik z dvojnim vija-; STAT EN DA&, i)Hrnik z dvojnim
kom, 12,500 ton. RYNDAM parnik z dvojnim vija
kom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vija kom;. 12,590 ton.
vijakom, 10,500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton.
^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrye,
ltadi cene £flej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.: DUNAJ, I. Kolowratring 10. INOMOST, 3 Rudolfstrasse.
TRST, št. 7 Prosta Iuka. BRNO, 21 Krona.
I* a miki •» <1 j > 1 j u j e j o: Ig ROTTERDAM A vsak iVtrtek in iz NEW YOItKA vsako sredo
-Brej--	^z- ■ .. . d}; 10. uri /juti-;.j. ,------ - .....
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, NEW YORK. 00-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL.
• t*. TOS1— rj.
I s 1 s* Š
n
A
^^ EjJ W M. ^sA M! ~jLJ N
(Trekonrtn-ska parobrodna družba „ R ud eča zvezda4 f)
posreduje redno veznjo s peš-nimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom, + ^ + * * * + + * Philadelphijo in Antwerpenom,
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
^'AOERLAND dva vijaka 12730 ton. ^EELANB............11905 ton.
KROONLANO.......... 12760 ton.
FINNLAND............ 12760toiL
je denarje pošiljati po po- I sredoyanju F. ' saksee, 109 1 Greenwich St. j New York, kar to stori najkitrej« la sajaoUd*
I
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra irana, najboljša postrežba.
Pot vVz Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10 uri topoludne od i>omoIa š^ev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILA-DELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se e obrniti na:
Office, Z3 Broadway, New York City.
90—96 Dearborn Str««t, CHICAGO. 9th & Locuit Street, ST. LOUIS. 30 Montgomery Street, SAN FI&A2? CISCO, ali aa njene »Mtopaik^
___
_.________