Tečaj XV. List 11. obertnijske narodske Iihajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Ljubljani v §redo septembra 1857 Kako se po novi postavi sprejemajo učenci vojaško-živinozdravilskega instituta na Dunaji položiti. v dunajsko vojaško živinozdravniško šolo. in kakošen 9 dobiček jih potem caka y Deržava potřebuje na vse strani živinozdravnikov To potrebo spoznavši, je visoko vladařstvo razglasilo, da bo je-malo po novi osnovi učence živinodravilstva, vojaškega in uevojaškega stanu, v cesarsko živinozdravniško šolo na V téh prošojah mora bit: s spričevali dokazano, koliko so stari da so jim bile koze cepljene, da so terdne postave, kar mora vojašk zdravnik poterditi ; dalje da so dobrega zader-žanja in verh tega še priložiti vse šolske spričevala. Tako ki so prenehali svoje uke, morajo skazati, kaj so počeli ob času tega prenehanja. V prošnj&h za sprejem v to šolo je D naji 9 in to že v začetku prihodnj šolskega leta Učenci so razdeljeni v take, kteri v • ajo 11a cesarske tudi izreći, da o sprejetji v to ucilisce bojo plačilo za domaće potrebe s 100 gold, odrajtali, taki pa, ki bodo na svoje stroške se učili, za stanovanje, hrano, obleko in druge po- plač i la v tej šoli živež in uk; in pa v stroške, tedaj brez take, kteri za to plačujejo. Učenje terpi 3 lét Kdor hoče v to šolo vzet biti, mora biti iz trebe polovico tega plaćali, kar je ustanovljeno. Zraven tega t dom S N sme manj kot IT, in ne več kot 24 lél star biti; mora biti terdnega zdravega života íq popolnoma pripraven za spoluovanje vseh dolžuost in mora prosivec zavezno pismo (revers) priložiti, ktero je sam spisal in oče ali skerbnik (irof) poterdil in še dvé priči podpisale, in v kterem se zaveže za 8 let v vojaško živino- zdravniško službo stopiti. Izmed prosivcov se bodo najpervo najvgodneji tistih jemali, ki sami plačujejo, potem še le taki, ki se na deržavne stroške učé. Prošnje se morajo do 10. avgusta *') položiti, ker se na pozneje ne porajta, in tisti, za opravljanje vsega ? kar k pokl tirja 9 dělal ti(Hišč( založiti mora skazati, zijalne ali p da se je vseskozi lepo da živinozdravniski je z dobrim vspéhom ki so v učilišče vzeti. morajo v poslednjih 10 dneh septem zje gim • v b zj 1 š o 1 e iz 9 Kdor hoče v to šce priti, mora o vstopu v to solo 100 gold, za opravo iti. Sinovi nepremoznih starsev, kteri izkaže jo po bra v ucilisce priti. Učenci ci vil neg a razdelka se bodo V to učilišče jemali po postavah za civilne učilisča veljajoče, in dobivajo sebno izverstnimi šolskimi spričevali pričevali, daje njih obnašanje prav lepo bilo, se vzaisiejo tudi brez teh 100 gold. Po dokončanem uku in opravljeni ojstri preskušnji dobi uče- osem lét kot živinozdravnik pri uk enako, kakor na druzih živinozdravniških učiliščih ce sarstva. oec diplom, in a rs k i ar se zaveze mad i služiti Vživajo in dobivajo pa taki učenci: Stanovanje in vès živež tako skih akademijah ; 10 kakor v cesarskih voja vsak mesec za obleko, bukve 9 9 pripravo za pisanje, hranjenje perila. ki morajo Nekoliko iz zgodovine iznajdb sploh (Dalje.) Tli. ' / • ' . Kdo je v starodavnih časih to ali uno iznajdel, potem ^ « . ^ _ V w ^ A _ od doma imeti. 2 fl. téh dnarjev imajo za svoje posebne kje in kdaj? ni natanko znano. Se najvazneje in najum potrebe. Učé se živinozdravilstva zastonj, in ne plačujejo neje iznajdbe tistih časov, kakor postavimo, iznajdbe pisanja tako za ojstre preskušnje in diplom, kakor morajo učenci rajtanja, zvezdoslovja, zdravilstva, umetnost kruh peči, pré- sti, tkati, rudo topiti in kovati itd. segajo v tamne staro- civilnega stanů plačevati. Ko učenci uk dokončajo in ojstre preskušnje opravijo, davne čase. Stari so v iznajdbe vselej kako ba s en ali postanejo živinozdravniki'in dobé diplom, s kterim prejmejo pravlico vplétali. Zavoljo tega se pri takih prigodbah ni nič vse pravice, ktere grejo sploh vsim na c. k. živinozdravil- prav vedlo, kako in kaj. Navadno je mogla vsaka nova in skem inštitutu poterjenim živinozdravmkom. Ko diplom do- koristna reč, ktere izviika niso zamogli povedati, od kterega njih bogov alijunakov izhaja. Tako so Egipćani iz- in Sol. Oceanov bijo, pridejo kot nižji živinozdravniki s 300 il. letne plače v armado, iu zamorejo *casoma živinozdravniki 2. in 1. raz- rudnin bogu Ozir id u připisovali reda postati in po 400, 500, 700 in 900 place in vse najdbo ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■^^^^l sin, je po njih pravlici znanstvo rudnin iz iztoka čez morje v Grêcijo prinesel. Titanom sploh se zahvaljujejo stari Greki za pervo poznanje rudnin in njih izdelovanja. Ko so pa Ti- lét kot vojaški živinozdravniki dokro"služili, "prednost pred tani pokončani bili, je ž njimi tudi to znanje v Grecii mi- ; potem pa so Kádem in drugi novi naseljenci rudni- kar jim še gré, dobivati. Kadar taki vojaški živinozdravniki za kako civilno cesarsko službo prosijo, jim gré, če so 12 všemi civilními živinozdravniki. nulo Učenci, kteri pridejo na cesarske stroške v uči lišce, dobivajo zivez in stanovanje zastonj, drugi morajo pa vsako leto 250 gold, plaćati, in sicer vsacega pol leta polovico naprej pri vojaškem poveljniku učilišča. Učencom, . Ie serP kteri plačujejo, pa so se v 1. šolskem letu prav do- Vulkan je oce kovačev, štvo v tej deželi sopet obudili. Egipćani pripisujejo iznajd-bo drevesa (pluga) in sejanja žita tudi Ozir id u; Greki in Rimci pa menijo, da je Cérera drevó iznašla. Saturn m kôso,»temuč bro obnesli v učenji in zaderžanji, zamore po nasvetu tudi cepljenje drevja iznašel. Baku s ali kakor drugi terdijo, Ti fon je učil vino delati. Grekom velja Minerva 9 učilišnega vodja in poveljnika za ostali čas uka armadno nadpoveljstvo plaćo spr ugledat i. Starši ali wkerbniki takih mi&d^nčev, kteri želé v to učilišče kot vojaški učenci ali na cesarske ali pa na svoje stroške priti, imajo do 10. avgusta prošnje pri vodstvu c. K. * Kdor letos že ni prošnje položil na Dunaj, je, se vć da, ne more zdaj več, ker je za prihodnje leto že prekasno. Da pa za-naprcj se bo vedil ravnati, kdor gimnazijalnih ali realnih ucen-cov se želi k živinozdravilstvu podati, smo na prošnjo od več straoi natisnili vse ravnila natanko! Vred» 286 Féničanom Noe m a kot perva pred i ca in tka Ika. Mer- kimi leti tudi v angležkem deržavnem zbora pogovori *) kur je bil pervi zdravnik, Apolon pervi ranocelnik, kteri so bili tudi natisnjeni. Iz njih povzamemo sledeče: y jeg m er1 eg a m in Eskulap je po mnenji Grekov in Rimcov zdravilstvo bolj epopolnil. Izoajdbo voz o v pripisujejo Greki iu Rimci ženi po Šcitrovih tudi bogovom. Homer imenuje Minervo, Ovid pa Vulkana pervega kolar ja. Koliko vére in gotovosti je v té basni staviti, ni treba obšimeje razkladati. VIII.. Ko je Nizam Adowhn punite (modrijanej prašal y postavah zapovedano, se na trupi ali je svo- diti, so mu rekli ti, in kako se ima to zgo y Klintriov, Buesov iu Soodarov se da vsaka žena iz plemena Brahminov moza 9 ati (zapoved mé na truplu svojega ji pa to r v ce nima neod rasenega otroka, ce ní noseća in če ui manj ko 18 let stara Toliko je pa gotovo, da se je mnoge prav važnih reci Ce je to, nima nikakor pravice, se na truplu svojega moža ob času med Abrahamom in Mojzesom izuajdlo. To nam prav ©ati Vsaka zeua, ktei jasno pričujejo Jobove in Mojzesov že sočivje in meso kuhati, meso péči, žito mleti (čeravno ne prav somlévati) in nekak kruh iz njega peči, olje iz bukve. Znali so takrat otroka, pa ga ima komu izrediti dati ima sicer kakega neodrasenega zgati y ima pravico, se so Će se sožgejo, molijo popred skunk druge olivk iztiskovati, koče staviti, prejo presti in platno tkati ter zapovedane molitve. Ta zapoved izhaja od Aujisa, Pisaja Vê» V • â# n v 1 • V i • J 1 A • v • • _ • 1 • % /f • oblačila šivati. Pecali so se že s poljodelstvom iu živinorejo, Prihazspati-a in Mooni-a. Na človeškem životu tudi vertnarstvo so že poznali. Imeli so drevó, se vé, da tako, kakorsno za olje (préšo) itd namreč so uméli že v plavše, fužine, kladva nase, brano, serp, mlatisnico, tiskavnico dlak, in vsaka žena pravijo je 3 pol milijona Dalj ktera se s truplom svojega moža so jim je bilo rudarstvo že zuano, žgč, ostane ž njim ravno toliko let v nebesih. Eoako. ka ah kopati, v jamah kuriti; imeli uhane, perstane in nakove. Kovali so že bronaste dr lepotije; obrezovali drage kamniče, va ž njim v nebésih kor kdo kaco, ktero hoče ujéti, iz luknje potegne, potegne sožge, svojega moža iz pekla in prebi- tudi žena, ktera se imeli so zlate in sreberne dnarje Ako zena svoj namen izreče Gotovo je dalje, da so Greki že sirovo maslo in sir iu Rimci so sploh že drevje cepiti znali, iu se braui, preden y da se hoče sožgati, pa se ceremonije pričnejo, je ne zadéne poznali; Greki da so Rimci ne samo, kekor drugi narodi pred njimi ze kakorsua kazen; ako pa po že opravljenih ceremonijah nima serčnosti več na germado iti, se zamore le s tem oči- y ze ročne inline in inline s konji, ampak tudi imeli. Tiče v zanjke loviti so znali že o Davidovem času ; tudi so Greki že vabljenkov, rnrež in limanc za to se po- ICU Ujlllll, ov,. 1 ---o inline na vodi da se dá zlo tepsti Ceremonije pri indijanskih vdovah, ktere se žive sožigajo, so pa take j • y Prišli smo ob tréh v neko selo služevali. V starih časih so tudi štirinožne živali v mreže da je tudi čbelarstvo ve gnojiti so umeli že potovavec pripoveduje nek po in zanjke lovili. Iz Virgilija vidi že starim narodom bilo znano. Nj 600 let pred Kristusom. Še pred so jedli jagode terte ali pa so pili sok iz žmetih vinskih, kakor tudi najmanj divje sok druzih jagod. Stari so iméli ske vode narejeno. Dragocena svilna roba in druge drago barvane tkanine, eteklene posode, stekleue zerkala, lončene er se je imela vdova sožgati. Pred vratmi svoje hise je sedéla pod nekakim nebom, obdana od nekterih žen in mož, ki so bili menda njene žlahte. Zdaj pa zdaj je podala temu in uuemu kak dar, med tem pa je vedno na tihem nekaj žebrala, kakor človek, ki moli. Ni bilo podoba, da se umreti boji. Vsa pokojna in vdana je bila. Po viđezu y ne le kamnituo sol, ampak tudi sol iz mor ne cez 28 let stara je bila Ijubeznive jetnega obličja in lepe postave. krotkega in pri posode itd. pričujejo, da so bili stari precej omikani. odi v teh rečéh Zlo ginjen sem jo zapustil, da bi po složnosti bilo skočiti, ker sem se bal, da m ogleda!, v ktero ji je je Perve barke so bili čoiniči. v začetku pozneje zavoljo silne množice ljudi ne mogel ogledati y izdolbljene stebla drevés. Stari Feničani so imeli pa tudi ze dobre barke. Gréki in Rimci so poznali solnčne in vodne ludijani • v jih stanov se nikdar ne dotaknejo uo ure, ktere se pa pred njimi Kaldej Egipćani iznajdli benega merliča, ker mislijo, da se s tem oskrunijo voljo j^H^^MMjlMb^HbH^ta^^UI^^^^H Za Z dravilstvom stari Egipćani pecali y sploh ) tega se pecaj o samo Ijudje naj ni žj ega stanů z oskerbovanjem, pokopovanjem in sožiganjem mertvih. Dru-gače pa je, če se dá žena s svojim umerlim možem so- je to ena najstarejih umetnost. Najstarej ob času Moj tje, kakorsne ne dajo zgati T lj kot se so imeli že morda primerjati s sedanjimi. vertove babilonske kralj vori, sadně in cvetlicne verte Hesperid, Sircov itd. sploh sluge pridobiva eto djanje, ktero vsakemu za y ki pri tem po ma K temu tedaj ne pri Ako pa pomislimo v zraku visečeh pusajo ne rokodelcov ne pokopovavcov, ne sicer koga naj a m m » * trikrat glasno klicaje: nNaraina!u (ime Vi snu-ta, truplo njenega moža va-nj vergli in brez strahú je skočila vdova v žarečo brezuo o strašném vpitji pričujočih žen in omamijočim šundru muzike. Sleduji nazočih je vergel v tem , tako, da bivavce tukajsne okolice razveselujejo in okrepcujejo. Poseb nega spomina vredna je poleti mnogo obiskana slatina v ognjeno metlo, ktero je zato v roki derzal, za njo groba Ces love ih, ktere se vsako leto po 1000 steklenic na vse kraje razvozi; za ktero prebivavci ondotne vasi po 600 do 800 fl, sr. dobivajo. Kaj lep deaar iu pomoč za te vaščane. Ljudje v ti okrajini bi bili sicer zdravi, ko bi jih v protiletji ne bile koze (osopnice) uadležvale, zdaj pa huda griža, ktera je skorej koleri enaka, kar bolnika tudi k kerv- bila v hipu vsa pokrita. Dim in iskre so se valile in pokalo je iz Stresnil sem se po celem životu, ko sem vidil to stra- nemu bluvanju žene. Spod Radgone okoli Kapele proti sv. tako me je Križu ta grozna griža hudo po vaséh razsaja, ter maogo otrok černi zemlji vzročuje. Ozimi na bo nas mogla lokote rešiti, ker jari pridelki Šdo prigodbo pogled ta preplašil Dolgo se nisem mogel zbrihtati, Veliko tacih žalostnih ceremonij sem ze vidil med dru gimi divjaki, pa tako me še nobena ni prevzéla. V nekterih slabo obetajo. Repa in ajda se kiaverno deržite; turšica je y e krajih gré vdova, ktera se hoče sožgati, na germado, uzame po senenih krajih kaj lepa, le po solucuih njivah je popol truplo svojega moža v roke, in, ko jo z mnogoterimi sožig- noma zagorela. Zelje je slabo, in še tisto žugajo hude bolhe ljivimi i ečmi obložé, zgori z njim vred. Med deset sto Indijani višjega stanu,, kteri med letom umerjó, je dostikrat komaj eden, kterega vdova se dá z njim Ce se pa to zgodi, se sožgč, ker obupa v svoji sožgati. revšini. pokončati. Proso je sčm ter tjè boljse, samo da ima male late, tedaj tudi nič zdačno nebo. Ker zelenjadi povsod manjka, sekajo neki kmetovavci zelene veje iz drevja za klajo svoji živini. Cena goveje živine vidoma pada, zato malokdaj pa iz serčne Ijubezni do rajncega moža. ze nekteri mesarji funt mesa po 6 kr. sr. sekajo. Proti pe-Zgodilo se je tudi žé, da so se javne plesavke (baja- kočemu solneu stojeće se drevje s sadjem vred po nekterih dêre) s svojimi umerlimi Ijubljenci sožgati dale, in to po krajih od vročine na korenu suši. Rani krompir je sicer lep 9 lastn i j !ji. Nihče jih ni silil. Ce je pa ktera obljubo storila ai le malo se ga nakoplje; pozni bolje obeta, in bolezni na in to s slovesnim darom poterdila, jo potem osramoté in iz- njem ni viditi dozdaj. Zimski lan je bil v nekterih okolicah med sebe pahnejo, če se brani sožgati se. Potem zapovedu- prav lep, le poznjaka ni najti nikjer. S senom so ljudje tako jejo njih svete bukve, ji glavo z oslovsko dlako pokaditi,jo zadovoljni, le za otavo bo joj, razun na senčnih krajih, kjer ritnisko na osla posaditi, iz njenega stanovališča peljati, in bode srednji pridelk. Zato gré cena klaje vedno više; in jo tako od tod iz cele dežele iiterati pravijo celó, da se cent sena že po deset dvajsetic prodaja. Drug popotovavec piše o številu sožgauih vdov v Indii Revne čbelice tudi silo terpijo, ker jim manjka vlage in da v šestih mescih, to je, od 15. aprila do 15. oktobra 1804 cvetlic; pravijo, da jim cveteča ogeršica tudi škoduje. je bilo 30 milj okoli Kalkut anih 150 žen. Po druge Kar oase vinograde zadeva, se dozdaj prav lepo pisanji od leta 1803 pa je bilo v okolici 30 angležkih milj stojijo, samo da jih je blizo Lutomera pa nekterih krajih ., . », ^ _ _ v v. ,, v ' 1___. . __________<___ÍN V I • ___■ x____________L »i tisto leto 275 zen živih sozganih Sedaj je že marsikaj drugače da tudi marsiktera indijanska vdova iz same žalosti d huda toca grozno pokoncala. Grojzdje ee nektero ze mehci kakor pri 9 9 ga moža poiše, da jo tolaži o zgubi pervega men- nektero je pa droboo, terdo in sparjeno od velike vrocine; ru- iti ako ravno je zajic pozimi veliko tert in drevesic poško- doval, nam je ters vendar lepe rozge pognal, na kterih obilno Smešnica grojzdja visi. Za vino se nikdo ne oglasi, zato je cena na 20 30 sr. niže padla. Vinsko posodbo so v sprotiletji (Od konca do kraja resnična). Neki kmet pride k sodnii io pozdravi gospoda sodnika sodnik kaj pa hoćete?" rt odgovori kmet 5? Bog Moj s pri mi odsrovori » drago deržali ; zdaj je pa sodarjem drugo pokazalo, ker cena od dné do dué se zmanjšuje. Nova še dozdaj pri nas neznana uima je prišla v naše hči Mina ima božjast" gojzde. Na milijone in milijone gladovnih, zelenih go dohtarj cc 5) mu rece sodnik Kmet suce klobuk v rokah 9 9 zato bi Vas proeil, da bi vo djan takrat od tega cloveka vzeti popila. Kaj pa morem jez za to; pojte h senc se je od nekod priteplo, ki žugajo naše hojove goj zde cisto pokončati. Al se bo naše lepo hojovo (borovo) drevje po tem merčesu posušilo ali ne, kaj si kdo misli od te nesreče? . Zavoljo teritve, s ktero se ravno zdaj ženske pečajo. pa pravi: „Pri Vas, gospod žlahni, morem še bolje zdravilo dobiti. Slišal eem, da bo tu prihodnji teden někdo ob gla dovolili enmalo kerví á v J b m bol h » „Ne, i la. Sej je nočem zastonj ; bom že plaçai, kar bo treba.c Al Vas luna těrka, Martin?" — ga zaverne eodnik ne, gospod! že vémo, naj še nekaj naznanim. naj Nesreća, ki ljudí uči, de se je pri nas pripetiia, bodo pri tem delu bolj previdni. Neki kmet je najmre lan na svoji peči v hiši sušil, ker mu je v su odgovori kmet da zoper bozjast ni nic boljega" šivnici prostora manjkalo. Od prezlo zakurjene peči začne Sodnik se mu smeja ter mu 9 naj 9 da je to prazna vera. „Le povejte mi, prosim 1Z postelje in meče goreče snope lanú s peči na tla pomisli kdaj bo „rihta". „Vam bom že povedal da ga odpravi. In kmet gré včs vesel domu lan tleti. Kmet earn v hiši spí. Od aima se sprebudí, skoci ? ne mu eodnik 9 gleda pa kam jih meče, ker je še v jutro zarano tema bila. In prigodi se, da je eu snop ravno na otroka padel, ki je ». v avstrijanskih r & Od begove blizo Radgone Staj. Î. sept. Fr. S. W. Dovolíte mi, drage Novice! nektere reči v spomin vzeti 9 Nara bo drago, Vred. v »zibelki spaval in tako ob življenje přisel. Slednjič še elíšite žaloetno novico, ki se je nedavno pri sv. J. v Slov. Gorieah přiměřila. Neki 20 let star fant je neko nedeljo med rano službo božjo neko mlinarco iu kme-tico s eekiro usmertil in verh tega še z nožem prebodel. In ko je tam 85 fl. sr. vkradel, gré k pozoi slažbi božji k ev. M... Po poldne tistega dneva in celo noč je potem v so Rusi podkurili punt v Indii. Rusovska vlada bi zlo obžalovala in za nesrećo imela celemu svetu, ako bi Aagležl i Na- kerčmi pijanceval ; cez nektere dni zasacen se je vsega kri vega spoznah Hudodelniki se pri nas grozno množijo, zgubiii svojo veljavo v Indii. Da se bota cesarj za kazen malo marajo, ker se sami tolažijo, da jim v ječi poleon in Aleksander km8li snidla, je gotovo pa ne boljše gré kakor zunaj, rekoc: v jeci nam ni treba delati, v Darmstadtu, ampak v Stuttgartu, pravijo casnikarji tam dobimo svojo dobro hrano in streho zastonj itd. lz Beršeca primorske Istre. 5. sept. si že pol leta glavo lomijo: kaj nek si bota cara iz izhoda Zadnje in zapada povedala? Ker pa obá molčati znata, se bo dni unega in perve dni tega mesce nam je dobrodarni Bog menda od teh pomenkov vec ugibalo, kakor zvedlo. Spet vendar toliko dežja posla), da nimamo več suše, ktera nam letos veliko škodo storila. Grojzdje je ostalo drobno, ko- je ruža se je preveč zadusila, ajde ne bo, čbelice so žalostné. Po nekterih krajih Istre pa, kjer je deževalo o pravém času se Ijudje ne morejo prehvaliti z dobro letino, kakor na pri 5 spravlja jo pred nekimi leti pregnaco španjsko mater-kraljico Kristino nazaj v Madrid, pa noče iti, dokler je Narvaez pervi minister. — V porotni sodbi 3. dan t. m. v Parizu so bili Mazzini, Ledru-Rollin, Cam- panella io Massarenti v pregnanstvo obsojeni liko v Cepiču kjer je velika povodenj mesca julija veliko vé da le z besedo (in contumaciam) in ne djansko, ker vsi škode za takrat, pa tudi na drugi strani za naprej veliko stirje prosti zivijo na Anglezkem. Ali jih bo angležka vlada Od kneza GregorjaGhi- 8 > koristi přinesla; tukaj so poljski pridelki obilni, da že 6 let ne tako. Pa obilosti vina se le malo čuje po Istri, kjer francozki izročila, se ne vé. ka nekdanjega gospodarja moldavskega, ki se je unidan ga je suša in bolezen (pepél) prestrašila. Po kvatrih mi- na svojem gradu ustřelil, se je zdaj zvedilo, da je bil na slimo začeti tergatbo; dobra in sladka kapljica mislimo da strani tistih, ki želijo Moldavo in Y7alahijo zedinjeno pod bo, kakor po navadi vsako bolj šta od lani, bo pa bolji. Sedaj broskve suho leto ; ako bo manj mo (Kobi, ital. verza) ptujim vladarjem, in da so ga zatega voljo sovražniki njegovi tako čertili in mu podtikali take nečastne delà, da ni mogel prestati sramote in si je tedaj življenje končal. hana, drobno zrezana z enmalo krompirjem in dobro zabe- Perzijški car (šah) je razglasil postavo, po kteri imajo sadimo, ki pri nas čuda čuda zaleže kmeticu za hrano, sku Ali sebo Poreška škoíija vsi njegovi podložni, naj so mahomedanske, kristjanske ali Po časniku ljena z oljem ali spehom. zjedinila z Ter žaš ko-Koper sko ali ne, se še nič goto- judovske vere, enake pravice vživati. vega ne vé, čeravno se mnogo o tem govori in pretehtu je; v kratkem mislimo « » je v severni Ameriki umerl naj večji mož sveta pravo zvediti. Sliši se, da Porecaui Globe gosp. Miloš Darden; 7 čevljev in 6 palcov je bil visok ? G mislijo z veseljem na Ijubezni vega gosp. dohtarja Buona, čevljev in 4 palce je meril okoli srede; vagal je pa 10 cen 16 mož je bilo treba, da so truplo v trugo položili. Goričana, Dekdanjega špirituala in profesorja v seminarii v tov ? Gorici in sedajšnega profes, v Solnogradu. S presercnim povedati, da nas je nedavnej slavnoznani u in katehet v Ceiovcu gosp. a. Ein- Kratkočasnice za poskušnjo s cirilico pisane» veseljem moram še vrednik „Slov. Prij. spieler na svojem potovanji po Istri oblskali. Sajovec Jakob. Iz Ljubljane. Po novi postavi (glej „Novice^ list 55. in 56.) osnovane konjske premije se bojo za krajnsko deželo letos delile v Kranji in sicer 24. dan tega mesca. Radovedni smo, ali se bo dosti lepih kobil prignalo na premijšče. Spisal Mati ja Majar. PeKa Mamiaiiapec b Ma^pixy nocexHe no.iexi 40 ne.ia. Je#CH paiiiio3 to nepnoKpaT »i^i íh 3ana3i KpaceH íh #par moct *ipe3 iioeexiibOHO pěno, pe*ie je#- HeMy MeMO i#o*ieMy IUnauijo.iy : IIpo^ajTe Bara moct Novičar iz raznih krajev Po vikšem ukazu se vsi začasuo odpušeni vojaki (ur laubarji) in reservi, kteri služijo pri fi nan čni st so že čez leta v vojaški dolžnosti, imajo berž iz vojaščine in pustiti Stati t zbor na Dunaji je imel v saboto svoj poslednji shod ; kakor se sliši, je marsikaj koristnega se, da je ce- za pospéh statistične vednosti sprožil Sliši sarska vlada za k dbo drevja ob bii ter zas k i precej dnarja dovolila, da se pa tudi pri cakuje, da bojo na K tudi občine (soseske) spašnike (gmajne) poleg železnice z drevjem zasajati začele. V M Cel j je bilo čez 180.000 romarjev dokonča une ga mesca; marsikak dan je bilo čez 50 maš na dan Na juznem Tiroljskem letos spet in precej hudo boleha a jo ga in li majo, ker pravijo, da oboje gr o j z dj e. Ž vep lj pomaga. Neue Zeít" Cuden prikazek je to piše marski časnik n da se letos nahaja po senožetih toliko Ali kakošna kuga razsaja med njimi? V vasi Stjt-u poleg Klumec-a cvete te ravno zdaj dve jablani, ki pa ste zraven tega polně mertvih kertov. Ali jih suša moří? lepega dj tako, da cvet in sad ob enem šibita drevesi V nekterih goratih krajih Virtemberških se je ovsa tila neka huda bolezen, da zlo tožijo ondašnji kmetovavci Kakošna bolezen je, ni povedauo. — Na (rusovskem) Polj- kem bo nek letos pomnijo take t Ang ina tako bogata, da že dolgo ne sm še zmiraj slabo gré v Indii. Rusovska vlada je dala po svojem poslanců angležki vladi vediti, da je gerda 1 až angležkih časnikarjev, ki pravijo, da iu KyniTe ci 3a m>a 1104 e 3a eamo pcKO Braíovska ljubezen Po narodni pesmi. Po livadi travni Bistra voda dere, Pa na bristri vodi Lep dekle pere Prideta po stezi H dečli dva člověka jfcf 1 Zvižgata, pojêta, Déklica pa veka. Prasata popotna: Kaj pa, duša, miješ, In kališ vodico, Da v njo solze liješ? Jaz pa srajce perem Dražje mi od zlata, Ena je od ljub'ga, Druga je od brata. Ljubega in brata So na vojsko vzeli, Na tej travni planji Prusi ju zajeli. Sedem let preteklo, Sedem let minulo Kar uhó ni glasa Od nikogar čulo. Črna prst jim postel, Zelen prt odeja, Srce moje kamen, se kdaj posmeja j duša ? Ce se Za kom bi Dalje togovala? Ljubega al brata Dalj obžalovala? Ljubega, dokler bi Drugega dobila, Al za bratom vedno Bi solzice lila. Kaj to bledeš, lajaš, Da bi te volčico! Meč moj britki, sekaj Sekaj jej glavico. Ne, moj bratec, pusti, Kaj se boš krvavil? Saj deklica jezik Je resnico pravil. Ljubega bo lahko Drugega dobila. Brata več ne, če bl Ga iz trte vila. M. Valjavec nega Pogovori vredništva. Gosp. S. J. Oni keb. ni nič nenavad Gosp. M. K. V. v V. : Smo že. Prav dobro kaže. Odgovorni vrednik: Dr. JdUez Bleiweis- Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.