ClTATEIJl! Prosimo, poglejte na I številke poleg nas'« sa dan, ko Vala narodni" r^ V teh časih || splošnega 4 C, \ potrebuje list Vaii \ \ Skušajte imeti naroči. & %> plačano. '_.. n . i- No. 123. — Štetv. \ \ (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, MONDAY, JUNE 28, 1943. — PONEDELJEK, 28. JUNIJA, 1943. VOLUME LL « JJSTNIK ji _ ® ^ Ll . —^ —r—M—nj-n - ■ ■ - p———_ GLAS NARODA Lisf-glovafglBh fletarcerr Ameriki. liMlHrf — IiimI O— Mmtter l^reln tUk. 114» rt »> P—l Offl— » N«w I«rtu N. 1, mšm 4» «f 0w|w rf Mtwfc W, HI*. I u mili ne mm ^ | (Ri na dan dobfvatt .,7^ » I 110 'OLA8 V1B0D11' J/ PO roira NAB4TMO0* HA DOM /jji snu ..................n 6ITAJTK, KAB JAB SAVIXA M_____■__ Ruska fronta Leningrad, prvo rusko junaško mesto, stoji ctenes po dveletnem obleganju trdno. Vsai dan padajo v mesto topovski izstrelki in. bombe, toda je ve dno živo in polna življenja, ponosno je in odločno, da s« bori do zmage. Vsaka hiša v mesta je trd-njava polna vojakov. Tovarn« so v prvi "bojni črti, pa navzlic temu obratujejo. Možje in žene delajo v tovarnah. Otroci bc rojeni ob pokanju šrapnelov ir bomb. Otroci se ne igrajo pc rclicah, pač pa obdelujejo vojne vrtove ter pobirajo razbite nemške izstrelke in jih nosijo v Krilovo tovarno, kjer jih pre-tope v puške in topove. Starejši otroci pa tudi delajo v tovarnah in na kmetijah. Vnanji del Leningrada j« skoro popolnoma porušen, le v sredini mesta je še nekaj poslopij nepoškodovanih. Pri Veliki jih Lokih so Ene i zopet pričeli napadati in so o-svobodili en obljuden kraj ter so odbili šest nemških protina-' p»dov, s katerimi so skušali zo-i pet polastiti i zarobljenega kraja. Nemško poročilo pravi, da so v boje pri Velikijih Lukih Bosi posl®li v boj mnogo tankov in iufanterije in da so se pet dni bili vroči boji. Nemci so postili na bojišču 400 mrtvih. zračno obrambo vedoč, da dragega izhoda v tan pogleda ni. Največja ovira za premestitev je bilo brezdvoma vprašanj© premog^ kaj^po. mnenju angleških izvedencev so naciji tafeorekoč priklenjeni na Porrrr-je, ki jim nudi ogromne množine premoga, brez katerega ne bi mogli voditi vojne. Prevažanje tega premog« v droge oddaljene kraje Evrope pa bi zahtevalo trasisportaeijgks sredstva, s kakršnimi naciji ne razpolagajo. Naciji niso premestili vojne industrije iz bombardiranih krajev London. — Nemški poiskosi, da prepeljejo in odstranijo kolikor mogoče vojne industrije iz krajev, ki so neprestane napadam! po angleških in ameriških letalcih, niso uspeli, kakor je razvidno iz poročila, ki je dosego britske ekonomske kroge. Nemci so imeli namen, da prepeljejo vojno industrijo iz iPorurja in Rhinelanda v nekoliko varnejše predele vzhodne in južno vzhodne Evrope. To so tekom zadnjih vojnih let tudi deloma izvajali in sicer so prepeljali nekaj te industrije v Avstrijo, na Češko, v Jugoslavijo, na Poljsko, Madžarsko in v Rusmumi jo. Informacije, 'ki so sedaj prišle v Anglijo kažejo, da je bilo premeščene primeroma majhen odstotek vojne industrije v vse te dežele. Iakaz&io se je namreč, dfcje bolj težavno dostavljati premog, surov materij al, delavne moči in transportadjo za odvažanje in dovaženje iz-gotovljenih produktov in potrebščin industrije v "omenjene kraje Evrope in radi tega so naciji zavrgli idejo premeščanja vojne industrije iz bombardiranih krajev. Namesto tega so pričeli graditi močno proti- Nova jugoslovanska vlada Po krizi enega tedna, tekom katerega časa se je dvakrat izjalovil poiskus osnovati novo vlado, je bil v soboto vendar sestavljen nov jugoslovanski kabinet, čegar predsednik je Miloš Trifunovič. ' - Trifunovič se prišteva med najboljše srbske politike in je podpredsednik srbske radikalne stranke. ^ marsikateri prejšnji vladi je bil že vzgojni minister. Novi 'kabinet je sledeči: Ministrski predsednik in notranji minister Miloš Trifunovič [Ministrski podpredsednik: c^r, SWbodau Jovanovič, dr. Jurij Krnjevič in dr. Miha Krek; Vnenji minister: Milan Grol; Voj-ni minister: general Dra-ža Mihajlovic; Poslujoči vojni minister: general Peter Zivkovič; Prometni minister: Miloš Bobič; Minister za rudarstvo: Jo-van Ban janin; Vzgojni minister: M. Fur-lan; {Finančni minister : dr. Juraj •Sutej; Justični minister: dr. Milan .Gevriloviq. dar Vlajič. Največjega pomena pri sestavi novega kabineta je, da je bil Milan Grol izbran za vna-njega ministra. Grol pripada k srbski demokratski stranski, in je vedno deloval za sporazum med Srbi in Hrvati. Grol je prevzel nalogo, da po vojni vpelje federativno, demokratsko ustavo, ki bo imela za podlago družabno enakost za Srbe, Hrvatein Slovence. Pameten pes Mofganton, N. C. — Vernon T. Garrison je opazil od daleč, da prihaja od nekod njegov pes, ter da nese nekaj v gobcu in sicer zelo skrbno. Ko je prišel pes do njega, je. Garrison debelo pogledal, kajti čuvaj mu je prinesel dolarski bankovec. Sedaj mož ugrblje kedaj je pes spoznal vrednoto dolarja in kako je sploh vedel, da je papir denar, ko ga je pobral na tleh ali kjer je že našel zeleno kr- TTJDI RABELJ MORA UMRETI! Majnerji niso zadovoljni Washington, 26. junija.—Presenetljivo hitra akcija kongresa, ki je uzakonil protistavkovno predlogo vzlic temu, da je predsednik Roosevelt isto vetiral, je povzročila še večjo nejevoljo med majnerji. John L. Lewis je sicer u-kazal majnerjem, naj se vrnejo na delo in nadaljujejo z obratom, toda vesti, ki prihajajo iz (premogovnih polj kažejo, da je približno polovico premogarjev še vedno na stavki in ko je šla po deželi vest o sprejetju novega proitstavkovnega zakona, se je 250 tisoč stavkujocim premo- garjem pridružilo še natlalgnih 20 tisoč. Predsednik Roosevelt je sam izjavil, ko je vetiral Cosinallije-vo predlogo, da bo ista bolj vzrujala delavstvo nego služila v poravnavo delavskih sporov. V senatni in kongresni zbornici pa je bil njegov veto takoj zavržen- z dvotretjinsko večino in imijski voditelji bo proglasili to akcijo za katastrofalno, ker, kakor sedaj majnerji, tako bodo lahko ne po voljno reagirali na stvar drugi delavca, ki so važni v "arzenalu demokracije.*' Kar je najbolj podžgalo maj-nerje je dejstvo, da novi zakon določa vrnitev premogovnega obrata privatnim lastnikom in to v dobi 60 dni po polni obnovitvi obrata feli produkcije. Sicer so nekateri avtorji proti-stavfcoVnega zakona trdili, da ta člen zakona ne prizadeva premogorovoV, ker je predsednik odredil prevzetje istih po vladi na podlagi moči vojne zakonodaje, ki ne vključuje Akta za naborno službovanje.. Kljub temu pa še ni v tem oziru nobene jasnosti in si tozadevno poetaVo tolmačijo eni tako drugi drugače. Unijski voditelji so izjavili, da priča/kujejo vžiio vsej kon-. fuziji, da se bodo majnerji vr-»nili na delo začetkom tedna«. J HANGMEN ALSO DIE Wagnerjeva predloga socialne zaščite Washington. — Sen. James E. Murray, (dem. Mont.) ki se je pridružil newyorskexnu senatorju Wagnerju v predložitvi osnutka za socialno zaščito, imenovano "cradle to grave bill", je dal C. Van Devanderju čisto domačo primero s katero je hotel ob-jasniti ta osnutek, ki sedaj čaka akcije in rešitve pred kongresom. "V rovih moje rodne države," je dejal Murray, "rabimo mnogo mul in kadar majne ne delajo, pošljejo operatorji mule ven na deželo, kjer je zanje vse oskrbljeno. Ko se r«zmere izboljšajo in se delo v majnah spet prične, so mule pripeljane nazaj k rovom. , '^Majnerji, ki M^edvieui od za si težka v rovih svoj obstanek, so seveda enostavno zbrisani s plačilnih pol, s čimer jim je odvzeta nakupovalna moč. Tako postanejo čez noč iz p roduoentov ekonomske nadloge dežele. Prepuščeni so seveda predvsem sami sebi, da se rinejo naprej v naši industrijalni ekonomiji kakor najboljše vedo m znajo, in to z golimi roka- Imi." Tako senator Murray sklepa, I da bi moral vsak politični in ekonomski sistem, ki si hoče zagotoviti obstoj, najti kak način, po katerem bi bilo mogoče poakrbtti pravtako dobro za j delavce, kakor za mule. In po i njegovem mnenju bi sprejetje i Wagnerjevega načrta ali osnutka nudilo rešitev tega prable- r rna. Wagner je v osnutek bi nadomestil sedanji sistem starostne pokojnine in državne zaščite nezaposljenosti, ker bi združil v skupnem sistemu vse obstoječe vladne oziroma narodne sisteme socialne zaščite. Osnutek, . ako bi bil vzakonjen, bi vklju-. čeval tudi medikalno in zdrav-i niako pomoč za delaivce, dalje i odškodninsko zavarovalnino, l podporo za porode, zavaroval-i nino za delno onesposobi j en je . vsled poškodb in stalno zavaro-. valnino za trajno poškodovane i ali pohabljene delavce. Poleg tega bi ta osnutek nsu-) dil socialno zaščite z ozirom na i starostno pokojnino, nezapo-> sljenost, itd., kakim 15 mili jo-. nom, ki sedaj niso Vključeni v socialni zaščiti in to so farmarji, hišne služkinje, ter drugi delavci te vrste, kakor tudi mali trgovci, profesijonalci in drugi, ki bi morali priti pod i socialno zaščito. Senator.je mnenja, da sed«j o je čas, da se upelje tako zako-•- nodajo, ker osnutek vključuje - posebne provizije, ki krijejo tozadevne socialne potrebe vojar kov, ko se bodo vrnili iz vojne, s On meni, da bi Wagnerjeva (Nadaljevanje na 2. strani.) jeze, ko je Farm Security Ad- .] mnist racija pričela pomagati £ farmarjem, da so se spravili j nazaj na svoje noge. Milijon in ] šeststo farmskih družin je bilo j namreč strašno obubožanih in \ so bili v nevarnosti, da posta- ] nejo navadni farmski hlapci za j take farmarje, ki kmetujejo v j poslopjih, kjer se vse sveti v j mramorju in kjer vedno brnijo j telefoni, ki so tem ''znanstvenim" kmetovalcem to, kar je pravemu farmarju plug oziro- 1 ma traktor. - No, da, pomoč farmarjem je ( bila po washingtonskih farmar- ^ jih proglašena za boljševizem ) in birokracijo in kaj še vse. ' Farni blok se razume tudi na * delavske plače in je to posebno ] pokazal, ko je bilo pred nedol-go obljubljeno Mehiki, da se bo . plačalo poljedelskim delavcem, a ki bodo pripeljani na ameriške t farme za delo, primerne me- -zde. V očeh bloka je bilo to ne- 5 zaslišano in neameriško! j Washingtonski farmarji se t pa seveda tudi ameriškemu de- ^ lavstvn ne marajo preveč očitno zameriti, zato ee z neka te- ( rimi delavskimi sekcijami, ozi- ; roma z njih voditelji prav do- 3 bro razumejo, to pa zato, ker njih washingtonsko farmanje ( ne zavisi zgolj od farmarjev,', ampak tudi od delavskih unij, 5 v katerih so včlanjeni delavci, , -ki so zaposljeni v mlekarski, | perutninski in drugi s lični pro- j, dUkciji. Kontrola mora biti tu-J, di tu, sicer bi lahko iz farmia-,nja v Wasbingtonu nastala po-1 j lomijada.. Delavec in farmar j '.sta glavna stebra dežele in farmski blok mora gledati na- . to, da se ta dva stebra ne zbližata v kakšnem preveč pri j a- i teljskem objemu. Kaj bi bilo ,potem s pravljico o svilnatih , . srajcah in zabojih žganja? (Zadnji zabeležbe vreden u-epeh farmskega bloka je dejstvo, da je bil nastavljen za načelnika vojne administracije za prehrano oziroma za živila , .Chester Davis, ki je bil v letu 1935 na oelu AAA in je pometal iz uradov vse one, ki so bi-r li naklonjeni konsumerjem in i takozvamim sharecropperjem. Izgledi za velike farmarje so i torej precej dobri, majhni pa > si bodo vkljub bloku morali še • nadalje trdo služiti svoj farm- - ski fcruh. L -------- , [ Bombardiranje nemških krajev Sinoči so angleški bombniki i že osmo zaporedno noč bom- - bardirali Hitlerjevo "evropsko trdnjavo" in sicer razne indu- - strijske kraje v severni in za-paxini Nemčiji., 7 IBomlbe so padale na letališča, .- radio postaje, železnice in oe-i ste. venaar se lanso rece o a ven ' ali pravzaprav treh ekspertih 1 te vrste, da so farmarji, kajti Ed O'Neal, ki je načelnik Farm : Bureau Federacije, poseduje ' in urpravlja 1200-akrsko plantažo, katero je podedoval na prav znanstven način — po telefonu. Tudi Charlie Teague, ki napeljuje Narodnemu svetu farmskih zadrug (National Council of Farmer Co-operatives) farma ali kmetuje precej znanstveno in sicer od svoje pisalne mi-«ze v First National Banki, v fSanta Paula, Cal., včasih pa tudi iz Jfevojega uradai Fruit ■■ Growers Supply Co., kateri tudi predseduje. Tretji farmer v Washingto-nu je Al Goss. ki je pred prihodom v prestolnico kmetoval iz Spokane Land Banke in pozneje tudi iz modernega in finega urada komisarja Land banke. Seveda pripada sedaj tudi on k bloku farmskih eks-> pertov. | Ti fantje od farmskega bloka pravijo, d«- govorijo za vse farmarje, kar bi se razumelo recimo, da .oni predstavljajo vseh 84% farmarjev, ki še ni-1 maj o vodovoda na svojih faT-mah in za 90% tistih, ki nimajo ' modernih stranišč v svojih domovih, ampak kar navaden \ "urad" kje zunaj hiše in končno seveda tudi za 96% far-f marjev, ki niso z vsem svojim 1 trudom in znojem do zdaj toli- z njim. Tekom zadnje voj- • ne, si je, grdoba delavska, lah--, ko kupil dve svileni srajci in J j dva kvorta žganja, zdaj pai si -jmore privoščiti štiri svilnate sraijce in kar pol zaboja žganja. Tako se godi danes ameri-' škenra delavcu — zakaj ne bi a torej plačeval višjih cen za ži- - vilske in druge' potrebščine t >- A po drugi strani je pa se- ii veda treba paziti, da se tudi far ►i mar ne prevzame in tako je v ^knjigi povedano kako je farm- * ski blok rogovilil in se penil od Londonski list "The Daily Mail" je iz Stockholma prine- i sel poročilo, ki pravi, da je i-taljansko brodovje zapustilo svoje dosedanje skrivno prista-l niwoe in da je odplulo na morje za ofenzivne operacije. Neko| drugo poročilo pravi, /da je brodovje najbrže samo odplulo iz zapadnega pristanišča in da. si je poiskalo zavetišče v kakem vzhodnem pristanišču. tTo bi. bilo popolnoma razumljivo, kajti pred nekaj dnevi so zavezniški aeroplani bombardirali pristanišče Speziav ki se nahaja na zapadni italjanski obali. Na tisoče mesnic zaprtih Pomanjkanje mesa v deželi * je doseglo stopnjo, ko je tiso-4 če rim mesnicam na vzhodu in na srednjem zaipadu nemogoče dobiti dovolj mesa za normal-' no razpečevanje na drobno in' radi tega je mnogo mesnic zaprlo vrata. Klavnice koljejo komaj po-1 lovico toliko živine kot normalno in fantje, ki prihajajo domov na dopust pravijo, da v armadi ne dobijo več toliko mesa, kakor pre j j ter da popu-J larnega "ibeef stoaka" splohj več ne servirajo v vojaških je-"? ,<- 50tb Year ,, „ NmiCH taM« nor day map* MudiT* Hm I . ' . "i ■■! 'II I »i nni«ii Za celo leto relja 11* m Amerika tn Evudo MpctlM 18.—j m tort Ifltt flJO. — k lfM York bcOoMo 17.—; m prt Ma CMA -k inn—■»!>.m 4aMo iT«—; m pot lete fSJO. "OlM Nirofli',^ ftt^M . —diti »» pe—Oko*. "GLAS NAB0D4", tj* WEST IMfc STRUT, NEW TOB& U, M. S Wrtm» CHelfca »-1241 MONDAY, JTO 28,1943 ^^^^■———^—. TCTAHOfUttN L. im wmmmrnmmmm*m0mmmm RAZGLEDNIH Pile Anna P. Kraana LEP USPEH CLEVELANDSK2 SLOVENKE t svojem odgovornem položaju dhnesla in člankarica dostavlja, da obstaja možnost, da 'bo ta mlada banllirka vzpostavila prav dobro ime za ženske "banki nke. 'Nas Slovence ibo zanimalo, kar je napisal o tej vrli mladi ameriški Slovenki inr. Gorshe v pismu, ki ga je priložil izrezku. Rojak Gorshe pravi oziroma piše, da spada Anne Eršte k društvu Comrades, štev. 566 ter da njena sestra Bertha že neba j let igra na slovenskem odru v Cleveland^ v skupini* igfralcev dramskega društva Ivan Cankar s prav lepim uspehom." Starša brilijantne mladenke sta Louis in Amna Eršte, ki vodita vinsko trgovino na 6802 St. Clair Ave., kjer, kakor piše mr. Gorshe, "tudi l>an!kirka pomaga ob večerih, kadar ji čas dopušča.' * Značilno pa je naslednje, kar tiidi omenja Gorshe: "Miss Eršte govori tako perfektno slovensko, -kot bi bila včeraj prišla iz .Slovenije." 'Začetkom ustanovitve slovenje šole v Clevelandu, po letu 1924, je Miss Eršte tudi yeč let ofoisko-, vala razrede Slovenske šole v -Slovenskem narodnem domu v i Clevelandu. To zaduje se mi zdi pose-Jbno važno, ker kaže, da učenje I slovenskega jezika ni dekletca ,prav nič zadrževalo, da ne bi moglo napredovati v drugih .študijah. Nobenega dvoma ni, da je širji vpogled v vrednote jezika in kulture njenih staršev ■ Se pokrepil njene mlade ambi- > cije. > Člankarica piš*. da ji je po- ■ vedala Miss Eršte, dS se živo zanima za kulturno dediščino in ozadje narodnosti iz katere J izhaja. Prepričana namreč je, 1 da lahko postanejo ljudje, ki so 1 samovoljno prišli v to deželo, ' izredno dobri Američani, ali celo boljši, kot taki, ki so tu- * kaj doma. | Vkljnlb svojemu izrednemu ' uspehu je očitno, da je Anne 1 tipična slovenska dekle, ker dejala je, da je zašla v finančni ' svet, ker je vedno računala koliko otrok bo imela, ko se poroči — in, končno se je s svojim računanjem znašla v Ameriškem institutu za bančne posle in tamkaj se je izšolala tako , dobro, da danes nadzira, pre- ' števa in rekordira gotovino J Strica Sama za elevelandski - federalni distrikt. Obenem pa • trdi, da je še vedno najlepši - poklic za žensko to, da je dobra - žena in mati. To je najlepši 1 dokaz, da je Anne zares dobra predstavnica ženskega intelek-ta in talenta, ker ne Čuti potre-ibe, da bi zametavala bistveni in nwravni poklic Sensfoe. Mladi elevelandski Slovenki čestitamo na njenem lepem u-spebu! . „ Naš elevelandski rojak, Erazem Gort&e, ki oskrbuje in u-reiuje Slovenski muzej v Slovenskem narodnem don-u v t. iovlandy, mi je poslal žen>ko prilogo "Cleveland Pressa*', v kateri je Clintie Winfrey napisala lep članek o Slovenki, Anne Eršte, katera je dosegla izreden uspeh v svojem poklicu, bankar&tvu. Miss Eršte, ki je v Ameriki rojena, je pred desetimi leti pričela svojo karijero v bančnem in finančnem svetu, ko je kot uradnica začela delati v Federal Reserve Banki, kjer je tako napredovala, da gre sedaj skozi njene roke vsak teden o-L krog 25 milijonov dolarjev, r Kot asistentka federalnega re-. zervnega zastopnika ima to . čast, da je edina ženska v de-j želi, ki ima tako pozicijo. Dej- - stvo namreč je, da obstaja sa-► mo dvanajst taikih pozicij v Zdr. državah, kar pomeni, da i Amne v finančnem in -bančnem J svetu zares nekaj šteje. ■ fcariea, ti piše o Anni Eršte i pravi, da antifernenisti gleda-i jo in pazijo, kako se 'bo Anne j silam patriotov v Jugoslaviji, v naletela na trmast odpor. To j je že peta kampanja, katero za-jčenjajo Nemci v tej deželi, ki J 60 jo pogazili spomladi 1941. m Nemci so sami javili, da je , sedanja ofenziva usmerjena piliti obema poglavitnima sku-pinamta jugoslovanskega odpo-r ra, partizanom in četnikom. ^ Kako ogromnega vojaškega pomena je delovanje teh patrio-' tov je razvideti iz dejstva, da je trte vil o divizij osišča, prikovanih na jugoslovanska tla, ~ približno 30 in sicer 7 nemških, 20 italijanskih in 3 do 4 bol-"Iganskih d ivizij. i Veliko pozornost vzbuja v j Londonu dejstvo, da v zadnjih \ treh mesecih v Jugoslaviji ni ^ bilo velikega kretanja nenakih čet. Nacisti s*> pokazali, da so v veHkih skrbeh glede položaja Italijanov na Bakkanu, poseb ' I no po padcu Tunizije, a vendar j ni videti, da bi pošiljali v to j ozenulje zadostna ojačenja, da Joproste Večje kontingente Italijanom za pk>vratek v Italijo. % Čete, ki so trenotno nahajajo Iv ItaJijij namreč 17 do 18 italijanskih divizij, bodo potrebovale znatnih ojačenj za obram-ibo piloti zavezniški invaziji. 3 Nobenega dvoma ni o tem, - da je nenadni konec bojev v i Tuniziji in grožnja invazije 1 močno izpodkopala moralo Ita- - lijanekih ^et «v Jugoslaviji, Poročila iz mnogih nevtralnih vi- - rov trde, da Italijani e imrzlič- - no naglico grade utrdbe na i vseh eksponiranitt točkah. DON COSSACK CHORUS * • w SERGEJEM JAKOFF OM t«r ROBERT TAYLOR GREER GARSON WALTER PIDGEON LANA TURNER WILLIAM POWELL "THE YOUNGEST PROFESSION" RADIO CITY MtJSIC HALL 8TH AVE In 50. ULICA, N. V, O. "Best Foot «-\ ■ * - "" 1 i SVETOVNA forward" ipremiera' :: V TOREK, DNE 29. JUNIJA :: Slika, ki vas napravi mladega! Slikovita Filmska Opereta—prijetna za odi — veselje za srce. Oddahnite se! Čas počitnic se prične v zračno ohlajenem v " . 1 J ' ' ASTOR THEATRE BROADWAY in 45. ULICA NEW YORK KJER NASTOPAJO LUCILLE BALL in WILLIAM GAXTON t «er VIRGINIA WE IDLER ' HARRY JAMES in njegovi glasbeniki. Tudi nCBNIOOLOB v v«Ui**atm gt—hwiwn FHJtfU »M -in stare. Vil so vaMJetd. ^ nriieia v ASfOB ZNIŽANA CENA za koračnico SOLDIERS ON PARADE Ker Mi, da se ilm bolj rasMrl mM PIANO HARMONIKO prirejena koračnica "MLADI VOJAKI" Je Mr. J«V7 W. Kopriviek aredQ t založnikom, da niaki lahko dobe skladbo pa miiaol ceni. to Je Scdsj 3t)c Dva komada sa 19 centov. Karo« te lahko tudi ptl: * Slovenic Publishing Ca ti« W. 18th Street New Torb 11, N. Y. Rekordna vročina v New Yorku Me»to New York se že več kot dva iedan» kuha v taki vročini, da češto stoji živo srebro čisto blizu vrha cevke toplomera. Sto stopinj vročine ni danes na mewyorekih ulicah nič nenavadnega in v nekaterih tesnejših mestnih predelih je kuhalica še hujša. Uradno so sicer zabeležili od 92 do 96 stopinj vročine, toda domači toplomeri na zunanjih polio&h o-ken so prepotenim in od vro^asie . zmuoenim medčaiaom kazali ' precej, višje Številk«. Najhujše 'pri tej vročini.je to, ^.se ji pridruži tista neizogibna aew-yoraka vlaga, ki postane setono neznosna ponoči, ter trati spanec milijonom mestnih prebivalcev, _________. WAONERJEVA . PREDLOGA - - (Nadaljevanje a 1. stranL) predloga, če bi bila sprejeta, preprečila ponovno ipovojno dqpreaijo in dobe hreaposelno-feti. Zakon bi tudi ustalil naše •strijaino življenje in vodi-vlji mi! astri je že sami dozna-i potrebo takega programa, te gi "bread^^Dtia podpirali. P^ kenčavji voji,u bomo imeli . id seiboj mi\ogo drugih veli-iui proiblei^ov ^ zmeda ^>o yl&dala v mar^ik^k^pi poginu, iaii oesar je pametneje, č§ se uredi vse potrebno glede naae-vpr«ianja v j t^ko itft^li vsaj io veliko . in veinc zadevo rešeao, kp se bodo pričeli naši fantje vračati do-mov. __________ ______ t janezterOek Danes je teto dni, ko je umrl J«&ez Terček, Peter Zgaga, arednik u Glasa Naroda* % — mož bolema. r. . " j Ta člaaiek, ki je posvečen njegovemu spominu, je pisan v uti pod lipo pri Turenžekovi mami na Hribu, kjer je pokojni Terček napisal toliko "Zgagovih" kolon, ki so skoro 30 let vedrile in razveseljevale n^še čitatelje, Menda ni, nobenega slovenskega časnikarja v Ameriki, ki bi bil med našimi rojaki tako poznan in priljubljen, kot je tjil >okojni TerČefe v svojo dnevno kolono Peter Zgaga. Ta njegova kolona je bila pogosto tako izvirna in samonikla, da se je moral čitatelj čuditi, iz katerega vira je vse to zojemal. , " , - ' Njegova kolona je ibila v resnici zaibavna in vsakdo si je mislil, da mom biti tudi on sam zelo šaljiv in ves razigran v pogovoru v družabnem, krogu. Pa ni bil. V resnici je bil v prijateljski dročfoi resen, redkobeseden, skoro tih. Pa kadar je kaj rekel, je bilo dafravi to [Povedal je kako prav pristno, njemu lastno, da se je družba s mejala, krohotala; sam pa je bil resen. Smejal a« ni nttedax, razxm da so se wax kdaj ustnice le tnalo zakroaile na smeh. -- ; \r svoji notranjosti je hranil velike zaiBade humorja, d«si mu =rce ni nikdar skakalo v veselju im razigranosti. Na zpiaj ni niti n&jmanjse fiegavosti. Kdor ga je oeetonp po anal, ni-kdar iz njegovega ^vorjenj-a v njem ne bi mogel spoznati Petra Zgage. . . _ .., - Vseskozi je bil Terček svojevrsten človek, pa človek, ki ga .i« moral vsakdo spoštovati in rad imeti. Prezffodaij je šel. Ostal nam bo pa Se dolgo let y prijaznem spominu! - .' jI* _ • ^ " . . ■ • KRIZA JUGOSLOVANSKE VLADE4 Jvxiz% v vladi v Londonu je logična posle- čUc* aavezaiake politike ua,pram vladam v izgnanstvu, namreč poskus,. 4a. ojacj notranja gntpaoija, tabo da bi v odločilnem trenotku mc^le zadostiti svojim lastnim in zavezniškim ciljem. Juigo&lovansikMi vlada v Londonu spada med oneA katerih ravnotežje je najbolj prizadeto. Izvzemsi eno, precej We>d Kaj naj napravi žena, čije inož je pri vojakih onstran morja, dobila bo otroka, vsled č*rS»:- bo morala pustiti delo t J Ali naslednji slučaj: Sin je pri vojakih, oče je bolan; kaj naj naredi mati, ki nima denarja, kako naj plača stanovanje! Pri tem pomaga Army Erner genov Relief, ki ima svfcjj urad na 165 Broadway, New York, N.Y. Vsak slučaj preiščejo ax-madni častniki in če izprevidi-jo, da je pomoč nujno potrebna, stranka takoj dobi Ček. Ta znesek je brezobrestno posojilo, ki ga bo treiba v obrokih »odplačevati, kadar prično prihajati redni čeki. Arnaty Emergency Relief posluje skupno z Rdečim križem in drugimi dobrodelnimi ustanovami ter bo, kadar bo potrebno, plačeval stanovanje, gas, elektriko, živež, obleko in druge potrebščine. Vojakova družina ne sme trpeti pomanjkanja. Kenem tudi naslednja dejstva:'. V poteku te vojne, ki so že ta-j ko dolgo zavlačuje, je vojna ; spremenila svoj značaj v odno- 1 su, z vsemi združenimi narodi, ako vzamejo kot primer začetne faze vojne. Danes vojna ni več le defezivna vojna proti o-sišču; vojna se bije zdaj za ustanovitev novega reda, katerega cilj je, prvič, da preskrbi vsem narodom potrebne garancije, da n& bo no1"** vojnih spopadov — jamst\V> torej, da bo zavladal mednarodni mar — in drugič, da se ae bodo razvil nove gospodarske krize, ter da se odpravi brezposelnost — torej, da bo zavladal socialni mir. Ako že-fi Jugoslavija računati na popolijo podporo svojih zaveznikov, mora pokazati, da želi in da je tudi sposobna sodelovati z njimi pri ustvarjanju tega novega reda. Zato pa je treba, da Jugoslavija, prav kakor drugi združeni nan odi, preuredi vse svoje instituoije v duhu pomlajene demokracije. NaUod bo moral seveda sam odločati glede te preureditve svojih institucij. Po sedanjem razvoju dogodkov je vsekakor upravičeno smatrati, da je doba centralizma pretekla in da je b odočnost usmerjena k re-š^tvi, ki bo več ali manj federativna. in bo omogočala Srbom Hrvatom in Slovencem* da sodelujejo drug z dragimi pri ustvarjanju svojih skupnih političnih ciijev, ne da bi se morali radi tega odreči svtoji etni-ški individualnosti. Organizacija, izvršena »a takih temeljih bo najbalj v skladu z demokratično ideologijo, kot je danes razumevajo združeni narodi. "H koncu je trebt^ omeniti, da Jugoslavija ni vstopila v vojijo z namenom osvajanja. Atlantski čarter pa ji vendar daje pravico zahtevati, da se ji povrnejo vsa ozemlja, ki imajo čisto jugoslovanski karakter a se danes naha jajo pod sovražnim tujčevim jarmom. - j "Obnpva Jugoslavije, večje, močnejše in organizirane, v de-nloikratskem duhu — to so vojni cilji, katere mora imeti v očeh vsaka jugoslovanska vlada. Ti cilji so bili naglašani ponovno v izjavah kralja in yiad'e. Prav posebno so bili povdarjeni v kraljevem govoru z dne 1, decembra 1942. Danes, ko vstopamo v (odločilno dobo vojne, je naša dolžnost, da te cilje @e enkrat podčrtamo kot skupni ideal, okoli' katerega se morajo ▼ teh zgodovinskih dnteh strniti vsi Srbi, vsi Hrva- (JIC.) — Jugoslov. anibasa-1 da v Washingtonu je prejela od jugoelKyvanske vlade v Londonu nalog, da objavi izjavo vlade, katero je jugoslovanski kabinet enoglasno sprejeL Ta deklaracija je bila torej1 prejeta od vseh skupin zasto-j parnih v jugoslovanski vladi; po sprejetju te izjave je prišl|oJ 40 obravnave osebjtosti predsednika jugoslov. vlade Slobodan Jovanovica, proti kateremu sta nastopna podpr-edsed-' Bik vlade Krnjevič in finančni minister Šutej. Ta akci^ je privedla do sedanje krize v jugoslovanski vladi. Besedico o-men jene izjave je naslednje: { f* Videti je, da vstopamo, ako še ne v zadnjo, vsekakor pa v odločilno fazo vojne. To spoznanje nam narekuje, da h jas-1 n ostjo in preciznostjo oortamo svoje vojne cilje in pokažtmo, z odločnostjo splošne smernice; naše politike. Pogajanja so že V teku med našo vlado in v ladja Anglije, da se spravi delovanje naših guerilcev v sklad z vojaško akcijo zavetsnikov na Bal-| kanu. Toda koordinacija vojaškega sodelovanja še ne bi zadostoval; po trebijo je tudi, da koordinacija našega političnega sodelovanja sprav jugoslov. vojne cilje v sklad s politik^o naših velikih, zaveznikov. '4 Naši cilji so nam bili začrtani od dogodkov v tej vojni Po zasužnenju in razkosanju Jugoslavije ne bi mogla imfeti nobena jugosBcrvanska vlada dragega političnega cilja kot: — osvoboditev Jugoslavije in obnovo njene edinosti kot države. To je življenjska potreba za vse Jugoslovane in je obenem cilj, za katerim streape-združeni narodi v vojni in katerega zahtevajo načela mednarodnega prava. Jugoslov vla-da je zapustila svojo domovino, ker se je hotela boriti proti' sovražniku do konca in eato, ker je hotela ohraniti svojo solid; nost z zapadnimi demokracijami. Že s tem je jasno razlo-: žila svoje fvojne cilje in (osnovne smernice svoje politike. J "Kljub vsem razlikam nazi-ranja, smo prepričani, da vsi -vemo danes, kakor smo to že vedeli pred dvema letoma, da I je jugoslovanska politična linija edina mogoča. Podpirajoč Uo jugoslovansko politiko, najbolje otežimo dejanskim interesom Srbov, Hrvatov in Slo-ivencev. Res je, da po izkuš-| nja-h zadnjih dvajset let mnogi smatrajo, da Jugoslavije ni mogoče obnoviti na bazi po-poln'e etniške skupnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Toda, če je izkušnja pokazala, da obstojajo srbski nacionalizem, hrvaški nacionalizem in sloven-tski nacionalizem, katere je tre-'ba upoštevati, iz tega še ne vetja zaključiti, da je treba razkosati Jugoslavijo in na njenem mestu (osnovati posebno srbsko državo, hrvaško državo in slovensko državo. Pred 25 leti so Srbi, Hrvati :n Slovenci ki so ee borili vsak za svojo Izjava jugoslovanske vlade i SON AR T REKORDI Lepe Melodije I &.MS71—N« Marijane«, polka Kje 10 moje rgfllce M&rička pegU—polki Doquesne Uolver«lty tambarlc« orkester -■■ --- ■ fit. M575—'Terezlnka, polk« N« planlBcah—falfiek Jerry KopritSak ln orkestar Za to*, cenik in eeoe pkoSC m obrnit« na:, JOHN &U881CB, Inc., MS W. 42nd St. New York •i* '•if, * f T * bm T * 1 Kratka Dnevna Zgodba Navada« ki jo moramo ohraniti "CLAfl SHODA' Mm tmt MONDAY, JUNE 28,1943 INVESTIRAJTE V IMEKIEO • * • •>• *1 »►, ''^"cfs*TCW. T*- f~ Amerikanci na otoku Attu Nap« IVA$J M. AT J. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK. Isšia J« nova knjižica hI dale psljnina navadila, kak* postati ameriški dršavlian. Poteg Tpraltn], ki jib ntridoo sodniki stavijo prt lspitn m dr-farijantfvo, vsebuje knjižica le ▼ II. dela nekaj vsinih letnic ia zgodovine ZedlnJenih dršav.T v m. delu pod oaslovos Bazno, pa Proglas neodvisnosti, Ustava Ze-nlh drlav ls Poedloe drCave. Cen knjttfd k samo 60 centpT. - In s« dobi prt: BLQYKNIC PUBLISHING 00. ti« West llth St.. NEW YORK 11 Prestrašeni poglavnik zahteva novih priseg od svojih hlapcev Fied kratkim se je moralo 130 vstaških predstavnikov javiti Paveliču, nakar so prisegli da bodo podpirali pog!*avnika in mu pomagali v pričakovanju novih žrtev, katere nacisti zahtevajo od Hrvatov. Pod pretvezo, da je shod potreben v ?vrho razprave notranjih razmer v deželi, so bili najvarnejši predstavniki VBtaškega pe-kreta, med njimi gofepodai-ski minister dr. Baten. ministrski delegat dr. Sušič in vladni mi nister dr. LiokoviČ, pozvani, da z vso silo pospešujejo mobilizacijo vseh narodnih sil na F va^cem in pomagajo Vzdrževati nacistom, .pokorni režim, navzlic naraščajoči nezadovoljnosti med prebivalstvom. Leeda, ki se je pritožil, d« preveč govori in premalo dela. Zato ga je poslal nazaj na Itedjo* Dva dni pozneje so ga iskali in povpraševali po njem. Poizvedbe Sol ugotovile, da se je ' polastil ptičke, ročnih granat, Imunicije in več zavojev "K" j racij, ter da je nato na bojišče, da začne tam vojno na svojo 1 astno pest. To so nekateri izmed njih. Bilo jih je na stotine prav takih. Mož, ki nikakor niso hoteli odnehati, ki so prenašali munioijo tudi, ko so bili že na tem, da oniedle. Možje, ki so delili svojo dragoceno go>rko oblekto in spalne vreče z drugimi, ki so svoje lastne izgubili v boju. — ONA: UHVTTK ITALIJANSKIH ČET IZ JUGOSLAVIJE. (JIC.) — Londonski "Evening Standard" jiotroča z dne 24. maja, da se je začela italijanska 11. armada umikati iz notranjosti Hrvaške, južne Bosne, Hercegovine, Dalmacije in Črne gore. Najbrže žele Italijani razpolagati s tJemi čctamd in jih imeti pod roko zaradi nevarnosti. ki jim preti v Italiji sami. FAŠISTIČNI TAJNIK V LJUBLJANI ODSTAVLJEN. (JIC.) — Rimski radio poročal 23. junija, da je Mrassoh-ni imenoval nove fašistične sekretarje v različnih krajih Italije, Sicilije in Sardinije. Cilj tega ttlorepa je najbrže, da se ( popravi ljudska morala v kra-[ jih, katere stresajo zračni nd^r-, ci zaveznikov. Izredno značilno je, da so . med temi ogroženimi mesti > nahaja tudi Ljubljana. (Predstavili vam bomo nekatere izmed mož, ki so prebred-Ii mraz in vlago Alaske, da preženejo Japonce iz otoka Attn. Navadni ljudje iz naroda so,l ki se norčujejo med seboj, češ, da so "eivilirti v uniform'V akoraviK) ae nikdar ni bilo ar-j made bolj borbenega duha inj baJj nestrpne, da se spopade s sovražnikom. < Najprej —- junak brae imena. Skauti iz Alaske, katere je »-vežbal Col. Lawrence V. Gast-ner in ki nosijo slikovito ime "Castner'« Cutthroats," so odkrili Japotnoa, ki si je izkopal volčjo jamo na pobočju snežnega plaza. ■Njegova jama je bila globoka in skrbno aaacitena. Skauti so večkrat poskusili priti do njega s spodnje strani, ijotda ni i se jkrt posrečilo. Poskusili so nato od zgoraj, a njihovi poskusi, da ga ustreie ali ubijejo z ročnimi granatami, so se zopet izjalovili. Poskusili dol torej s strategijo. Eden izmed njih je vztel polovico plahte za Sbtor, jo razgrni* na snegu in se v sedel nanjo nato je dvignil spodnji konec in ga pregmil čez noge. Ostali Skauti so nato tmep-j kto porinili naprej in — doM je Sel drseč po snegu, ter z veliko brzino žinil čisto blizu mimo Japonce ve jame. V trenotku, ko je Švignil mamo, je vrgel ročno granato v jamo in je bil že doli, izven nevarnosti, pred-no j- granata eksplodirala. ) Drugi junak je vojak James Wilson iz Marble City, Okla, t tudi član Skautov, ki je bil 1 močno prizadet od vremenskih ( nepriSk po dveh dneh, prebi-^ tih v teh s snegom kritih skal-fc natih hribih. Toda odklonil je fc oditi v bolnico, ker je bil mne-[ nja, da sM drugi bolj potrebni podpore kot on. Lt. John Ellisor iz Hiuntervil-le, Tex., katerega je v sredo za-gTeblo v ozki špranji, je komaj uspel v teku poldruge ure preplezati nazaj par sto jandov do bataljoncvega stana, da tam IlotroČa. Obe koleni sta mu o-tekli od napora in kar vrtelo se mu je v glavi. Toda ni ga držalo v boinioi — tri dni pozneje jc bili? že zopet nazaj na fronti Vojak 1-larry Sutton iz West Virginia^ je stopil prav na japonsko ročno granato, ki je padla v njegovo luknjo v torek zjutraj, v teku bajonetne borbe na krvavem rtu. Raztrgala je podplat njegovega škornja, ni pa poškodovala nfcge. Le kost v peti ura je zlomila. V pondeljek zjutraj je bil že zopet v dolini Holtz in prenašal municijo. Toda je še mnogo drugih, ki so pomagali poraziti JapCpee. CJorpI. Victor Delgado iz No. Hollywood, Cal., je bil inoze-mec in vrtnar, dokler ni stopil v vojsko, kjer je namenjal vrtnarstvo za vtojašiko službo in po stal državljan. Odrezan od svoje lastne stotnije, je Delga-do popeljal štiri svojih ljudi na j vrh "Massacre'* grebena, da pomaga neki drogi stotniji, ki je držala omenjeni greben preko noči v nedeljo, kljub sovražnim napadtoftn na bajonet. • Vojak Billy Oaasaway, iz Mt. Shasta, Cal, je sitter po svojem poklicni traktorski vozač, toda tisto nedeljo, ko je zgrabil svojo puško in se pridružil nefee-mu drugemu oddelku podanemu na vrh Massacre, ni bilo benih traktorjev doli na obali. Op pa je pomagal odbijati japonske bajoneta© napade. "Vraga* bil gem ž njimi že dve leti," je pripovedoval G«s-sawav. "Moral §em z njimi. I Ulbil sem tri Japonce, za katere zanesljivo vem. Šel sem jih | danes pogledati, da ne bo polni črte". Mornar dair McLeted, je iz (Salt Lake City. Mornarski ko-Jmandant na obali ima rad Mc- FERDO JUVANBC: Zjutraj......................M Slovanska ...................M PETEM JEREB: PeUa rata; VASILIJ M IKK: Podoknkrs........M KOKKO P BELO WO: Le enkrat ia ................-20 Stava dela ..................Jt HR. VOLARlO: Roftmarln; JO«. PAVClC: Potrkan plaa ......Jt IZ STARE ZALOOE pa ima mo še naslednje pesmi, katerim raio mižali eene: * ; amerliM lisica Ura, Wat«ar) M Orimke ktaM (TilgliM) M Slovenski akordi, n asetenlk to ssilklk iksm (Bast lliwll) Trtje asetaal »bari (Glasbena Matic.) „,, .:—M V ptpdnital noti, kuUts sa aala» star ta arkeaUr, (&Otwwl~. M Mladih. |CHl sa asiadtoa s kjartr- iem ' ko Bajok • • r«. »•• »••«»• Slovenske aarotea penal ta taafta-vatal afcea (Bajta) --- •* Baas M na ptoabiee, (Bajta). H^i i'____,____-__Jt j '<1- fJtfi ; * • ' ZA CITRE: Padnk ca eltre. — « rraak* — tSaieljsld) --- . HM ZA KLAVIKt . .. r ' Bori arltaJa. —- Ktnkika JI PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PBLP0B0CA MO NASLEDNJE MUZI KALLTE. 8LOVENS0 PBSM1 Zbirka • parodnlk feasal Iadala Glasbena Matica w • - ona - IIM Bali Adami«—16 JUGOSLOVANSKI« NARODNIH PESMI aa aaiU taar ................................Jt SB« NARODNIH PRSMI ia SU star ....................m dBST NARODNIH MOMI sa aaa-lani tbor...................J* hJ - F*** V ent ortol—SEST MEfiANIB IN MOŠKIH ZBOROV ......Jt rarta Jfita-tt MLJIHH ^ BM CT UTjH Peter Jerek-OSEM ZBOROV {mm-m |n Bflkaid) ••«• #«•«•••« Jt __ ii Moški zbori OSKAR MV: Bardca; OJ. moj ioeel * *>v; i Kam ni, Cantja, drsrv t vaa poA> flnmn ' ......................JI . OSKAR DHTl ' .JMBoo, Utaca »ola; K® P««-«a na taja gre: BoHi MoJ očka ma konjička dva; Doblv sem pl-aemoa; Slove; Je vj41m»a tat M ■MIL ADAMIČ: ! Modra devojka (belckranjska..JBt Vao noč pri potoel ...........Jt Jar Jeva ......................Jt Podi Micka domo; bjdnge-ga hočem; ftdravfca ........Jt l . VASILIJ MIRK in A, GBOBMINQ: Vatrifi: Pa fradisi ..........Jt KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N.Y, t^ SPISANA V ANGLEŠČINI ^ i VRTNARSTVO 1 . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO o^p iltllitttllttniUlhlftlttililltlltUtltttlttHtll i s • Združeni narodi potre- G t bujejo ves odvisni ži- 3.rQCn vei, ki gaje mogoče pri delati v Ameriki . . . ! ENCYCLOPEDIA Vsak lahko nekoliko Cenami«* • }* m° t ^^ goče letos obdelati t r A VICTORY VRT V VjU Pripravite se za to de- | , lo že sedaj! . ; V LIČNI IN TRPEŽNI PLATNENI . Tukaj je r eni sami knjigi FSB, i f VEZATI KAR VAM JE TREBA VEDETI O 1 TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! Skoro 1400 Strani — # Tam podrobno poja. 1IU1 Oiib sni *aa • vrtnarstva, o sadiivi In 75Q taitajo, a Italwln in tftofci fttt. NainoveJSe pa Je VRTNARSTVO V Popolni voditdi za vaf S^^SSji^^«?. Vojni Vtt. *• 5' OMtUn, nove sestavine cvetlici — , T? * " *7"r ' Abeeedno kazalo ram pore takoj. Popolna vsaka beaada, vsaka itfaa, 'elite. Prirejeno sa vsako ponebje > ~ka «|ik» m^m noto «n«ri " ^^ aovib QnattacU! .., ta EDINI VRTNARSKA ENCIKLO To ^^ J® »»dQ E. L. D • PEDUA ZA DOMAČO POTREBO? HOUR, B. S. A* poznana oseba r 1 NU visokih beaei ^ rae Je Jasno. rta- rrtnaratn«, U gn eenljo vrtnarski Ia- vpoffsboo« rfdrnri KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. " 216 West Idtti Street r New York 1L N. Y. Rojake prosimo, ko pošljejo sa naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno ^mmmmmmmmm* \7ažno za naročnike Poleg našim a je razvidno do kda imate plačano namtahio, — Prv Mevilka pomeni meaee, druga dan In tretja pa'let o. Da nam prihra nite nepotrebnega dela in stroškov. Vaa prosimo, da skotete pra vobuno naročnino poravnati. Po-fctjite sarotelno naravnost nam aH je pa plačajte našemu zastopniku v VaSem kraju. Zastopnik bo Vam Izrodil potrdilo sa oUfeano naro- talne. California: San FranciM.-o, Jacob Laonitin* Colorado: Pueblo, Peter Culig Walmnburg, M. J. Bajuk* Indiana: Indianapolia: Fr. Uarkleb Illinois: Chicago, Jotiepb Bevfift* Oklcago, J. FabUn (Chicago, Cicero In Illinois! Joilet, Jennie Bambich La 8a.Ue. J. SpeUcb Mascoutsb, Martin Dolenc North Chicago in Waukegan, Math WarSek Maryland: Kttzmiller. Fr. Vodopivec Miehlgan: Detroit, L. Plankar* Minnesota: Chisholm, J. Lukanlcb Ely. Jos. J. Poshel E velet h. Louis Gouie Gilbert, Louis VeBsel Montana: Roundup, M. II. Panlao 1 Washoe, L. Champa Nebraska: Omaha, P. Broderlck New York: Gowanda, Karl Strnlaha* Little Falls, Frank Masle« Worcester, Peter Rode* Ohio: Barberton, Frank Troba* Cleveland, Anton Bobek. Charles Karllager*, Jaoob Reanlk Glrard. Anton Nagode Lorain, Louis Balaat, John Kumfie Tomiffstown, Anton KikelJ Ikrcpen: - Oregon City, J. Koblar t'eansylvsnta: Bessemer, John Jevnikar Oonemangh, J. Brworec* Coverrtale In okolAca, Jos. Pa tern el Export, Louis «opanCif* ^ Farvell. Jerry Qkora Forest City, Math Kamin*. Frank Blodni kar Greenaburg. Frank Novak Homer City, »r. Ferenchak Imperial, Veace Paloich Johnstown, John Polanta* Hrayn, Ant Tauielj Luzerne, Frank BaHoch Midway, John £nst* Pittsburgh In okolica, PhlUp Progar Steelton, A Bren Turtle Greek, Fr. Schlfrer* West Newton, Joseph Jovan Milwaukee, West Allls, Frank Skok« Sheboygan, Joseph Kake«« Wyoming: Rock Springs, Louis Taocfenr* Diamondville, Joe RoMch (•Zastopniki, ki Imajo poleg imena •, so upravičeni obiskati tudi druge naselbin«, v. njih okraju, kjer je kaj nadih roJakar namljontb ) jripjraSaJ* SOT^B^Nnroff So ljudje, ki so za svojo o-koi^cto in še posehno za družino če jo imajo, prava nesreča. 2i-v« sploh 'brez vsake misli ne samo za bodočnost, nego tudi za sedanjost. Če je to na pr. ženska in mati, začenja s pripravami za večerjo, kadar bi jo bila družina že morala pojesti, ako ne <žo spati, in kadar je obed pripravljen, mbra aeie pomivati posoclo od prejšnjega dne itd. Vsako delo ali opravilo izačenja navadno z velikim krikom in šumom — šele takrat kadar ni drugega izhoda; na jelo misli žele, kadar je že prav laiona; na perilo, kadar ni kaj obteči; na zaslužek, kadar ni € cim plačati vt=*afedanjrh predmetov itd. Za naše ljudi, ki ^o po ri7T»o-t nič cVn>£?ega kot po--l^Hlica voleTr¥"stne vzsrofe, ozi-roirna velemestnega načina živ-j reda, ki bi to ime rea založili in tudi malo je dobrih in koristnih predaivanj, pač pa je mnogo plitke raznovrstnosti brez vsake najmanjše vredno-1 jSti; med tem programom je ["story" to je pustolovskih ali i ljubezenskih etorjic najslabše-: fga okusa In pri tem "progira-' ■mu" oziromia pri teh Novelah'j i precede ljudje, ali jih poslušajo leže po cele dneve in pozno v noo tako. zvesto, da pri tem niti ne» dihajo zadostao, ker se boje, da bi jim ušHa kakšna besedica. Jasno, da takšno posedanje ali polečeva-nje ni koristrto zdravju, a škodljivo je predvsem, ker navaja človekqa k tfenobi A vsebina teh programov je v vzgojnem oziru večkrat pogubna za mla-j dino, kattero razvaja v lahko-1 miselnost. Tudi je vsebina tet 14 * umotvorov'' prirejena kot ( vsaka prtopagandna sredstva itako, da 1 ivleče'' in zato ljud-' i je — posebno mladina, kar blazni jo, ko poslušajo raizno vzdihovanje, poljubljanje, stokanje, cmerenje,-jokanje, prepiranje. jezo in podobne pri-smodarije, s katerimi sto; navadno sestavljene takšne radio programe, ki pač ni?o primarne za mladino. A -med tem programom je mnogo reklam? tovarn produktov ea ustna barvila ter druga kozmetična ali Iepotična sredstva, kar dokazuje, k»amu je predvsem namenjena /propaganda — četudi je ne poslušajo Pamo ženske. . Za denar, izdan raznim Šarlatanom, bi lahko tudi potom propagande vpostavi:Ii nekoliko bolj umetniški program, za kar bi bilo treba vzgajati imla-dirio predvsem v pevski, ozko-ma glasbeni umetnosti To bi trgovskim podjetjem prav nič ne škodovalo, a koristilo bi pa splošnosti v estetiki a tudi v vzgojnem! oziru ker bi se tako vadila mladina v petju in glasbi, kar bi bilo bolj korist-rio. 'kot barvanje ustnir ali nogomet. Podobno "vzgojno" sredstvo kakor je radio, je v meetu tudi kino, kjeT tudi podajajo' mnoge slifce bre® vrednosti, ki ^ .. ■ i .i ., ■!■— ■ Hj mnogokrat vzgoji in morali v škodo. Oboji, radio in kino, nam piitdstaivljajo vseh vrst pustolovščin in razkošnost, a le malo slik je iz resničnega j življenja, in še manj je takšne-; ga, kar bi e.Vveka navajalo na delo ter red, oziroma ga usposabljalo za resnično in pošte^ 'no življenje tudi v kakšnem boljšem poklicu Sioer je tudi kino trgovsko podjetje in zato podaja ono, kar ljudem ugaja. NaSši ljudje so, kot že rečeno, še nekako nepokvarjeni v tem Oziru. Dobro bi bilo, ko bi se še nadalje držali starih običajev. kakor smo jih vili vajeni nr (iornovini ter skrbeli, da se njihovi otroci dovoij gibljejo in da ae že v mladosti privadijo delu, ker to ne Škodi, pač pa koristi v vsakem oziru, posebno še kar se tiče zdravja. In čeprav je v velemestu mnogo služb, ki ne zahtevajo skoro nikakšnega gibanja in tudi ne kakšnih posebnih šol, trelp. je vedeti, da sposoben, delars^n in zdrat ielovek je tebko vstm koristen, medtem ko je nesposobnež sebi in drugim v nadlego. KITHJJTE (TNITEI) STATES WAR SAVING? BONDS h« STAMPS ljenja, kar bi n*>r«Ji vetMi naši ljudje, če nočejo, da bi njihovi otroci trpeli na podobnih posledioaih. V domovini je že delo samo doma in na polju bolj vzgaja-! lo v tem pogledu, kaktoir tukaj' katerakoli šola ali druga usta-} nova. Tam morajo prej orati! in sejati, če Mejo imeti &etev, i 'kakor delajo povsod kmetje. A' med setvijo m žetvijo je še mnaglo različnega dela, in ko je pridelek opravljen, je potrebno 'še marsikaj preden pride kot hrana na mizo. Vse to je človeka vzgajalo, da je moral skrbeti za bodočnost, in "ker sodelujejo pri različnih primernih poslih navadno tudi otroci, se tako brez posebnih opominov usposobilo za »vsakovrstno koristno delo. Stara tradicija je bila v tem oziru boljša, ktoi marsikatera sloveča ustanova. 1 Tudi pri onih, ki so se razšli v,' kakšno mesto, ali so delali v bližnji tovarni, je bila ta tradicija več ali manj ohranjena; tudi pri teh so se otroci navadno radi oprijeli de1! a in čk* ko-maij čakali dneva, da dobe kakšno primerno zaposlitev in tako raizbremene težko preobložene starše. Tudi tukaj se naši ljudje ravnajo. kolikor je to mogoče, po tej tradicionalni navadi in zato imajo čepraiv so sklromno plačani, večinomla svoje hišice in ajKogoče še kaj zraven, če jim je količkaj sreča mila. Toda, kot že opisano zgoraj, vsi ljudje nimajo naših tradicij. Tudi se radi načina življenja v Velemestu ter razkošja opusti ali spremeni marsikatera dobra navada iz domovine Tu ni treba na primer pričakovati na plačo za svoje delo do konca leta v obliki žetrve, nego pride plača v žep kon'ec meseca ali koneo tedna. Na to plačo so navadno mestni ljudje tako gotovi, da jo večkrat porabijo že vnaprej, nakupujoč razne potrebščine, na knjižico, kar lah-ko postane usodna razvada v gospodarskem oziru. A kar je treba največ povdariti je to, da mestni otroci v mlajših letih nimajo prilike pomagati staršem, niti jih videti pri njihovem delu ter se tako usposobiti za delo in red, kakor se temu priučijo otroci v domovini in sploh na kmetih. Saj bolj odrasle je težko pripraviti h kakšnemu ročnemu delu, za katero bi se iriorali Že iz mladih BOg usposabljati, kakor ee pripravlja mladina po raznih šolah za različne poklice cftišev-nega ali "bolj nobel" značaja. V tem je torej iskati vzrok, da so mnogi fl jnd^e bolj brezskrbni ter v svoji lahkomiselnosti navadita n'e čutijo posebnih potreb in so srečni — čeprav pomilovanja vredni v svojem stanju. Za odvajanje nfladins njih radio postajah »eio malo pevskega ali glasbenega vzpo- Visoška kronika BOMAN — Spisal Dr. IVAN TAVCAB. ^iitiiiiiuiiiHiiiinitiiiiiiHiiiiiniiiiiii 17 miiH 1111 milili aiimi nu in ituain »i n ■ ** Tako sva se rawjovar ja!a, dokler nisva bila zopet na Visokem, kjer je oče Polikarp pra vrad vzel v vednost Jeremija Wulffinga odgovor. Tudi nooesm zamoilaati, da se md je tisto noč sanjalo o Margareti, njegovi hčeri. Bog obrača po svoje dogodke tega sveta, in le tisto se »go- g di, kar hoče vsemogočna njegova volja. ji Približal se je dan sv. Ahacija in oče se je pripravljaj, da rj mi ieroči svoj imetek. V teh dneh je govoril z mano več ka- ^ kor navadno ter mi dajal nauke za prihodnjost. Navodila j ini je dajal za gospodarstvo in za kupčijo z vinom, posebno če u prodajam, naj se branim domačega denarja, ker je dosti manj g vieden ko denar nemške veljave. Ali najboljši je denar be- ^ iirake veljave. Hujskanja proti graščini naj nie poslušam, in g če bi prišel kdaj t kit i "vojvod" Jarnae Schiffner, naj mu po- j kaiem vrata, zakaj pravde, ki jih vodi ta vojvod za kmete, { iieso h*aiao denar iz bise, prinese pa ničesar! Koliko sladke- j sra vina so pravdarji ae izvozili v Gradec, a gospodje so vino r izpili, škof pa je pravdo dobil, kar je moral pameten Slovek že i vnaprej vedeti! Tako in enako me je učil oče; Bog pa je potem vse drugače obrnil. « j Ko sva ae bila vrnila iz Daivč in ko je ob priliki L»nkež j pripovedoval o ciganu, ki se je zanimal za železni zaboj na ] Visokem, je poslušal o5e prav vestno in z zobmi je parkrat za- ] škripal. . CSganovo zanimanje mu ni hotelo iz glave in kot j dober vojSčak je vse odredil, da bi ga sovražnik ne iznenadil , z nepričakovanim napadom. Pri sprednjih in zadnjih vratih smo napravili nove, močtie zapahe. Oče je zapustil klet ter 1 preselil s svojim zabojem v gonenjo hišo. Z Lukezem eva 1 morala istotako v gorenjo hišo, in vsako noč srno imeli pri ] rokah mušketo in nabite pištole. Spodaj so spale ženske, v i hlevu volar in pastir, dasi nismo pričakovali, da bi kdo udri k živini ali drobntoi. .Ta zadnja itak ni imela posebne cene, j tako da nismo šteli, če je bilo par glav več aK manj pri hied, j Zase nfeiem ničeear hudega pričakoval, ker se že dolgo ni čulo o kakem raafoojništvu. Tudi s pogorja ni" dospela nikaka novica. Zatorej sera bil prepričan, da so očetove skrbi pretirane in prevelike. Ali nekaj dni pred sv. Ahacijem po polnoči nas je pHebudil Šum pred hišo. Nekaj jih je letalo okrog poe-lopja, nekaj pa tolklo na sprednja «vrata ter zahtevalo, da naj Polikarp izroči svojo vojno kaso, če noče, da s silo ne vlomijo v hišo. Vsi smo vstali, se ženske v pritličju. Te so klicale ljudi na pomoč in hrup so uganjale, da se je čulo gotovo do Loga. Go^ je prihitel k njen m z golwn mečem v roki. Luk*ža je postavil k oknu, da bi varoval hlev in zadnja vrata. Jaz in Juri sva morala k sprednjim oknom, da ni bil brez varstva glavni vhod. # m ~ Razbojniki «o se nekaj časa še pogajali, a pogajanja niso dosegla ničesar, ker bi bil hišni gospodar rajši izgubil svoje ziivljenje, nego se odpovedal železnemu zaboju in denarju v njem. Razkačil se je do pen, ko je volarBek iz hleva vpil, da so vdrli v ovčjak, ki ni bi trdno zaklenjen. In res so privlekli iz njega dva najlepša ovna ter ju odgnali v gozdove, ki ileže okrog Sv Sobote. Na spuednja vrata so nekaj časa razbijali, pa niso ničesar opravili, ker so bila z železom okovana. Lotili so se potem ' zadnjih vrat, ki so bila šibkejša in za vlom pripravnejša. Štirje ritoški so privlekli od nekod težak hlod in butali ž njim ob vrata, da bi odnehal zapah.. Ko sm ose že bali, da odneha, je vztel oče samokres iz moje roke ter ga, ne da bi meril, izstrelil proti onim pri vratih. Zadet ni bil nihče, pač pa se je grom razlegal po dolini. Že se je čula govorica pi i vratih, Pri sostdu Dtebejjaku se je potaazaia luč v hiši in oerkovnik pri erv. Volniku je ž?e vlekel za zvon, da se je oglašal, kakor nt oglaša pri pcžaru. Razbojniki so odnehali in mUEti so morali na beg in rešitev Kakor sence so švigali okrog in eden je ročno pristopil k ognju katerega so bili ti nesranmeži zapaliM na dvflrišču. Pograbil je goreJSo polteno ter hitel ž njim do mesta, kjer je bila slamnata streha pri hlevu tako nizka, da bi lahko vtaknil v njo svojo bakjjo. 1 . "Ta hudič nam ponuja rdečega petelina!" je sikal Lukeži iamed zob. ''Švedd so tudi imeli tako grdo navado.'r svojo niulšfceto je naslonil na zid pri oknu in dolgo mieril ž njo. Ko je vsekalo železo ob kamen, da so se iskre vsule na smodnik je mahnil istočasno s pokorni tudi zažigalec; valjal se je po tleh i i, poleno je odletelo prej, kakor ga je vlakni! v slamo. Ubogega Lukeža se je polastila nekdanja soMaška oholost! Pred odprtim oknom je v luninem svitu mahal z roko in vpil: "Vrvat! Victoria!" Priletelo je nek« j črnega. Spodaj so tolovaji pograbiti! in odnesli onega, ki rite je zvijal na tleh, tu pri oknu pa se je zgrudil Lnkež. Ravno nad sroem mu je tičala globoko v prsih tanka puščica. ... . \v Prihrumeli so sosedje, a v goad za razbojniki si ni upal liihče. Le ropot in govorico so povzročali, sicer pa nis* nič koristih. . v ■■■ -žl Oče in jaz sva se pečala z Lukežem, ki je bil potreben človeške in nebeške pomoči. Hotela sva ga prenesti na posteljo, a Sele9 je ležati na deskah; le nekaj cunj eva mu potisnila pod glavo, da je lažje dibaL BS1 je pri polni zaiveati in prosil je očeta, da naj sede Vnjegovi glavi na stoliček. *4 Polikarp, kamerad," je govoril, "pošlji po gospoda, kar se šteti moji tnenotki!" * . % Brat Juri je osedkd konja ter odhitel po poljanskega kaplana. Smrt no ran j* ni pa je nadailjeval: "Polikarp, kamerad, ali se še spominjaš, kako nas je Fried! and razvrstil po polju pri nemške miLutztenuT Za globokim jarkom eo stale naše vrste, najprej nekaj pešcev, potem pa mi v sedluu. Hej, bili smo žeftezen zid, mi Pappen-heimovi jezdeci! Ej, lepo ;e bilo in čedni časi go bili! (Nadaljevanja prihodnjič.) "i Note za » KLAVIR { ali PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za $1.— * Breezes of Spring Time of Blossom (Cvetni See) * Po Jezeru Kolo * Tam um vrtni gredi Maribor Waits * Spa vaj Milka Moja Orphan Walt* * Dekle na vrtu QJ, Matička, pegljaj * Barčica Mladi kapetane V Gremo na Štajersko itajerli * Happy Polka Če na tujem ¥ Slovenian Dano« Vanda Polka * Zidana mareia Veseli bratci * Ohio VaUey Sylvia Polka * Zvedel sem nekaj Ko p tiči ca ta mala * Pojdi s menoj Dol s planine * Kadar bofi ti vandrat Sel «gyZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-tormoTižko za $1. . Po 25c komad MOJA DEKLE JE ŠE MLADA Naročite pri: Knjigarni Slovenic Publishing Go. New York 11, N. T. 216 W. 18th Street Domača fronta nje olja za kurjavo lansko leto. Na okrtotžnici bo vprašano: il. Ime in adresa prosilca. (2. Adresa kje Ste bo kupon rabil (ako ni ista, kot prosilcema). I 3. Irrte prosilca lanskega leta (ako je drugačno nego je sedanjega prosilca) Vprašanje: Afi se mora podpisati? , Odgovor: Da poosilec se mo-, ra podpisati jOpozoritev na racioniranje. J (Kava: Kupon 24 v prvi vojni knjižici za racioniranje ostane v veljavi do 30. junija. Sladkor: — Kupeii 13 v prvi vojni kinjžici za racioniranje je veljaven do 15. avgusta. Na kupone 15 ain 16 v prvi vorjni knjižici j=e lahko za vsakega dobi 5 funtov sladkorja za upora-. bo v domačem konzerviranju brane. Rdeči kuponi: — Za mesne izdelke, konzervirano ribo, (Stev. 406) 2HX4 lnče; 255 strani — Všteva Sv. KriSev Pot Cena $1.50 Slovenic Publishing [Company 216 W. 18th St., New York IX Vprašanja in odgovori, ki se i tičejo obnovitve kuponov 2 za kurjavo. 'Vprašanje: V katerih krajih' bodo naslednje leto racionira-ni olje in keroeen za kurjavo T f Odgovor: V istih 33 deželah' in Dltriktu Oofluanjbia, kjer so -bili racionirani že lansko leto. 1 Vprašanje: Zakaj? Odgovor: Zato ker so v teh deželah ostale mogočnosti za prenos pet role jskih pridelkov !< — olja za kurjavo in keitasena —i nezadostne - I Vprašanje: "Kdaj se bodo izdali novi kuponi? Odgovor: Vse je pripravljeno, da ise novi kuponi izdajo še ta mesec tistim ki živijo pod isto adredo kot lansko leto. Vprašanje: Zakaj tako zgo-►daj?i Odgovor: Zato ker prodajalci lažje dobavljajo potrebe za celo leto, ako se dobavljajo tudi poleti. Vprašanje: Kal^ose bodo do- ' bili novi kuponi ? Odgovor: Vse bo odpravljeno po pošti. Vprašam je: Kaj se bo zgodilo naprej? Odgovor: Okrajni Odbor za vojne cene in racioniranje bo enkrat tega m'eseca poslal o-krožnico vsem onim osebam, ki so dobile kupone za racionira- Nova zaloga knjige: Modern Encyclopedia Mnogo rojakov je nas vprašala ako je mogoče še dobiti , knjigo: "Modem EncyeJope-dio" (v amgleskem jeziku), ki I smo jo oglaševali pred dvema • letoma. Ravno adaj je izšel novi , zvezek Enclopedije. ki je razširjen tujli na to, da vzame vpo-stev dogodke in osebnosti, ki L so prišle v javnosti v letu 1941-r 1942. Knjiga vsebuje 1,180 strani, 1,100 sKk i n rrzib in je t trdo vezana v plaitnu. Črke in tisk je popolnoma nov. Knjiga ' tehta 3 funte. Stane $3.98. Poštnima in zavarovalnina plača-■ na. Kdor med rojakom želi sedaj to izdajo Modern Emcylope-j di« — leta 1943, naj jo naroči pri: — Knjigarni Slovenic Publishing Company, 216 West 18th Street, New York. ____ • Sodelovanje zaveznikov v boju proti malariji v Tihem oceanu. •šjade^ovanje ined zavezniškimi zdravniškimi komandami na bojiščih v jugozapadnem Pacifiku z veliko brzino uničuje malarijo z vrstah vojaštva. To poročilo prihaja iz vrhovnega stana armade združenih narodov. Poročila pravi da število žrtev malarije, ki je bilo pred nekaj meseci zelo vi-j soko, zdaj hitro pada in sicer tiadi posebnega zdravljenja in L tudi radi uvedenih previdnost nih mer. zOdstotek obolenj na malariji — pravi poročilo — v tro-pičnčh krajih, ki je posledica .infekcije moskitov, je bil sioer .med zavezniškimi oetami v začetku visok, postaja pa zdaj hitro manjši; bolezen tukaj ni posebno hudobna, tako da so smrtni slučaji zelo redki. Napadi bolezni niso ostro, temvef ee le ponavljajo, tako da mora .bolnik večkrat znova 'vstopiti v bolnico, kar poirmožuje skupno vsoto bolezenskih slučajev in daje navidezno ogromna nesorazmerno visoko številko. i ^^ —!_,-,_ _ -H_|-._.- II _ KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS ta STAMPS Toda evropska kampanja ae ni začela razvenrnapadov z letali. In ta kampanja bo še mnogo strašnejša. Nemci pridno širijo okrog slike njihpvih utrdb in se bahajo, da so utrdili oek> evropsko obalo. To je neumno. (Verjetno je seveda, da so s ponjcičjo dela zasužnjenih narodov utrdili večino točk, kjer bi J izkrcanje čet bilo najlažje. Nem ci in njihovi zavezniki imajo še vedno velike vojske. Največji ! del njihovih armad je zavzet na ruskem bojišču. Močne čete pa ostale tudi v zapadni Evro- ■ pi. Cas je prišel, da Hitler začne s borbo v Rusiji ako hoče sploh kam priti v tem (letu. Doeedaj je ruska kampanja obstojala največ iz zračnih borb toed obema stiankama, v katerih so se Bus i pokazali močnejši. ToiihW boljši so se pokazali, da .so Neidci spremenili svojo taktiko in so začeli z napadi iz zraka na izelo oddaljena , industrijska mesta, namesto da t privedejo do odločne bitke na . fronti. Jasno je, da Hitler n'e , mara začeti z akcijo v Rusiji, t 4dkler ne vidi, kaj se bo zgo- - Idilo na zapadu, in koliko moči i bo tam Tabil. Za oe**o, da. vzdr-l ži v defeneivnein stanju, ali pa -jda vzdrži v lokalnih napadih v »'Rusiji, bi lahko posla!!' v borbo L velike moči v zapadno Evropo. -JV vsa»kem slučaju bodo Ncmci - v odporu proti invaziji na za-L padu imeli nadmtoč v položajih, -j v močni obrairibi in v kratkih komunikacijskih vezah. Ne bo i j?h lahko premagatL -1 ivaj lahko md civilisti doma - stoiimo, da jih poftnagamo pre-i nuigati? Na prvem mestu mo--' ramo o>*tati hladni in zadrža- - ti svoj duh v ravno teži. Mi roo-.- ramo dovolitinašim generalom e in admiralom, da še v bodoče - vodijo rvojno naprej, dokler bo v slo tako, kakor je biio do sedaj, h brez nestrpnosti in zahtev naj e bo storili 6e -kaj Več. Evropo i- se lahko napade na mnogih rme-o stih. Verjetno je, da bo napa-y- dena na več raznih krajih, in li nobeden od nas ne želi v naprej vedeti, kje bodo ti kraji. Kajti, ako bi mi znali, znaf bi tudi sovražnik, in če bi sovražnik tq ^ vVdel, bi bili izgledi na zmago • znatno zmanjšanj. e Lahko bo krajših ali daljših presledkov ko bo izgledalo, da ' se nie ne zgodi — tedaj se bode mnogo pripravljalo; takrat bo malo vesti, ampak mnogo ugibanja. Ugibanja se ne smejo vzeti preveč resno. Kadar bo res kaj novic, jih bo ameriški narod izvedel. — OWL Padec Pantallerije. , T si •Padec Pantallerije ima tako j strategičita važnost, da se bo t čutila v DleJhiju in Ounkingu, j, in tako moralno važnost, da se -n bo močno čutila fv Berlinu, Ri- e rrtu in Toki ju.. " Pan taller ija se je vdala; po- p sledica tega'je, da zavezniški d konvoji zopet lahko plovijo s n kraja na kraj Sredozemskega