28 številka.
Trst. v četrtek dne 28. januvarija 1904.
Tečaj XX! X
Ixhaja r-Mk dan "M
tmli nedeljah in praznikih> ob .">. uri. ob ponedeljkih ob tiri zjutraj.
^••a»e?t»e številk« prodajajo po 3 novč. Id stotinki
▼ on >eih tobakarnab v Tr.tu in okolici. Ljubljani. Gorici. Csiji. Kranju, Mariboru. Oelovc-u. Idriji. >t. Petru. Sežani.
Nibrefta. Koiencm itd. 0*Uae ln n&'OČbt *pr**)ema uprava lista „Edinost", *t>« Mo> a d ccolo št v. 7 — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Ofne %li*oai 16 »totink na vrrto perit: ponlanice. osmrtnice, javn«» zahvale in domaći oglasi po pogodbu
TKLEFON It t. STO.
Edinost

Glasilo političnega društva „Edinost'
za Primorsko.
V edinosti je moč!
Naročnina zn&ia
za vse leto kron, pol leta 12 tren, 3 mesece 6 kron Na naročbe brez doposlaue naročnine jpiava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nsfrankevan« pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista-
UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca *tv. 12.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Totre bianca štv. la
Proračunski odsek avstrijske delegacije.
Brzojavno poročilo.)
DUNAJ 27. Pi (»računski odsek avstrij ►ke <i«-legtcije je vsprejel poročilo delegata Susteišiča o okupecijskem kreditu. Skupni I finančni mimVer, baron Buriao, je odgovarjal na razi čna vprašatja, ki 00 bila upravljena nanj r*knin razprave, na kar je bilo poročilo ver fi?irano.
Odsek je nadalje sklenil enogla&nD predložiti delfgacji, da se upravi skupnemu finančne m u ministru na uvaženje vel ko število f.etieij, tčočih se gozdnarstva. Potem, ko ie poročevalec Pergelt predložil poročilo o morntričntm proračunu, je nastopil poldan-tki odmor.
V odgovoru nefcega vprašanja delegata •Silvestra o stanju del železnične proge Bugojno Aržano in ako je v načrtu zobčasti ali vUčtlni zistem, je opazil skupni fiaančni mi-j msur, da se bo dala prednost zobčastemu, "tiioma mešanemu siBtemu vsled poskusov v Besni in radi malih stroškov.
Kar se t če nadaljnjega vprašanja istega delegat*, tičočega se garancije boaenskh že-Ircničnih prog med obema državnima polovicama, opazil je skupni finančni minister, da bi ee moral najprej razjasaiti pojm garancij, ki bi se imele dati. Garancije, ki so bile dane do sedaj, niso formelne. Gotovo da je, da ne more nobena vlada plačati kakoišaihkoli fi-nancijelnih obvez Bosne, ki bi navstale veled gradnje železnic in ravnotako ne drug h kakih obvez Bosne, ako istih Bosna ne bi mogla izpolniti. Verdar se ni glede na te splošne obveze prevzelo nikako poroštvo. V kaki ob! ki n delovanju naj bi ee dalo eventuelno poi oštvo od obeh polovic monarhije, je vprji-hu e pr bodnjosti, ali izvedenje tega ne pripada skupnemu finančnemu ministerstvu, nego je to stvar obeh vlad, na kak način imate skleniti o problemu poroštva.
Minister je potem podrobno razpravljal o vprašanju konverzije in je izjavil po izerp-lienera prikazovanju slučaja prestopa k katoliški veri Sal6 Sivric, podnešenega po po-alaneu Sollingerju, da so pred bici vanja radi tega civilnemu adlatusu v Bjsni, Kučeri, popo noma neosnovana. Kučera stoji samo na staličču, da ima čuvat' zaKon. Da bi bil Kučera sovražen katoliškim krogom, je nere6-
nićuO.
DUNAJ 'J7. Poročevalec dr. Pergelt je
utetreijeval zahtevo prvega obroka, v znesku 2.200.000 kron za gradnjo nove oklopnice »<*« v nadomestilo za »Novarro« in je kon-H at rai. da se je zvišanje števila mornarjev Tzvrš lo popolnoma ustavnim potom, ker se je uit žtvo vze o . \c dovoljenega rekrutaega kintirgenta. Na 1 cko tozadevno vprašanj«; de. ha-nreiterja odgovarjal je poročevalec, da d« 1» sve iz inozemstva stalno nazadujejo in
PODLISTEK.	4
Molčanje.
Pripovedka, ruski spisal Leonid Andrejev.
Posl. —ki.—
III.
Oče Ignacij ni hotel umet^ da tega ni moči izvedeti sedaj in mislil si je, da je to še no< ŽLO. Vsako noč — a on je prebil odslej sleherno brez spanja — bi jc stavljal pred oč» t sto minuto, ko eta 00 in njegova žena v gluhi polunoči t-taia pri Verini postelji in jo je on pro*il: »Povej !« In ko je v svojih spominih dospel do te besede, se mu to, kar je bilo dalje, ni predstavljalo več take, kakor je bilo. Zaprti očesi njegovi, obranivši si v svojem mraku živo in koprnečo sliko te noči, sti videli, kako se je Vera dvignila na svoji postelji, se nasmehnila in nekaj govorila . . . Nu, kaj je hotela povedati? lo ta ne izgovorjena beseda Verina, ki bi imela rešiti to vprašanje, kazala se mu je tako bližnja, da
da se celo veliki topovi, ki so ee poprej izključno naročevali pri Kruppu, izdelujejo sedaj v Saodovej tovarni v Plzoju Za vojne ladije, posebno pa za torpedovke, dobavlja se premog iz Anglije, ker je isti radi svoje večje kurilne sil« in manjšega obsež:a primernejši. Razno tega dobavljajo se iz inozemstva še nekateri drugi potrebni predmeti ka'en se ne izdtlujeja v naši monarhiji. Sicer se pa vse druge potrebščine caročajo doma in v obeh državnih polovicah v raz merju 60 : 3f>. Kar se tiče dobavljanja živil upoštevati se mora tozadevno pogodbo, katera poteče koncem 1. 1905. Vendar pa se bo zalaganje z živili on h vojnih ladij, ki se nahajajo v službi, vršilo od 1. 1906. naprej v lastnej režiji in se že 1. 1905. objavi tozadevni dobavni razpis.
Poročevalec je koncem svojega govora povdarjal okolnost, da je poveljnik mornarice, baron Spaun, kljubu velikej izgubi, ki ga je doletela pred kratkem, vendar prišel v sejo in s tem vnovič dokazal svojo pridnost v izvrševanju službe, za kar je vreden, da mu delegacija izrazi priznanje. (Pohvala.) Gc-vornik je priporočal odobrenje proračuna vojne mornarice.
Na neko t)zadevEO vprašanje odgovarjal je baron Spaun, da se vsled prgjdbe mora vino za možtvo na ladijah, uahajajočih ss v službi, nakupovati v Dalmaciji ; kar se tiče sira, rabi se !e inozemski sir, ker je jedino ta zavžiten na dolgih pomorskih vožnjah.
Kar se tiče uporabe jekla za topove, dejal je baron Spaun, da pride v tem vprašanju v poetev težina jekla, ker mora na deželi topove premikati ntožtvo in je vsak kilogram velike važnosti. Nadalje je izvajal govornik, da mornarica pridno nadaljuje s poskusi z brezzičnim brzojavom in da bo treba o izboru sistema vpoštevati naša po-sebne razmere. Pri nas ni toliko važno, da se doseže velika daljava, kolikor vprašanje popolne gotovosti brzojavk. Sicer pa di se je posrečilo doseči dobre rezultate na daljavo 60 morskih milj. Kar se tiče vprašanja podvodnih ladij, dejal je minister, da je treba tu skrajne pozornosti in največje tajnosti o doseženih rezultatih. Nadalje je dejal minister, da se to vprašanje nahaja še v stadiju pre-skuševanja in da bo enkrat pozneje izrekel svoje peztivno mnenje o podvodnih ladijah. Slednjič je govornik predložil odseku izkaz o vseh onih industrijskih izdelkih, katere naroča mornaričaa uprava v inozemstvu.
Odsek je potem vsprejel redni in izredni proračun mornarice ter tudi dodatni kredit. Priholnja plenarna seja avstrijske delegacije bo v sredo, dne i), februvarja.
Iz ogrske zbornice.
(Brzojavno poročilo)
BUDIMPEŠTA 27. Med došlimi spisi je nujni predlog po*l. Smialovskega glede
t-esiave j n ebnega odseka, v katerem naj bodo zastopane vse stranke in kateii bi Be imel posvetovali o vsposta v ljenju parlamentarnega reda. Zbornični predsednik je predlagal, naj bi se ti predlog utemeljeval v seji, ki bo v petek. Ta predlog je zbornica odklonila z 89 glasovi proti 16. V interpolacijski knjigi so zabeležene štiri interpelacije. Pedsednik je predlagal, naj bi se razprava o istih za pričela ob 2. uri popoludne, kateri predlog pa je zbornica odklonila ter sklenila, da se razprava za prične ob 2. uri in pol popoludne.
Na to se je nrdaljevala splošna razprava o rekrutni predlogi. — V nadaljevanju razprave o rekrutni predlogi je govoril posl. Ugron proti predlogi in je izvajal, da bi morala habsburška hiša, ko je Ogrska že zvezana žnjo, z Ogrsko lepše postopati. Zdi se, da nas dinastija Bmatra za poročeno soprogo, b katero se more slabo postopati. Pri podobnemu postopanju bi bil kak hlapec že zdavnaj odpovedal. Govoreči o jezikovnemu vprašanju v vojski, je izvajal govornik nadalje, da je strategično dokazano, da bi vojska morala operirati ne v enej masi, nego najmanj v štiri samostojne vojske razdeljena. V tem slučaju pa ne bi smela veljati skupnost vojske kot zapreka proti u vedenj u madjarskega jezika. Govornik je prepričan, da ni bil kralj dobro poučen o mišljenju madjarskega naroda glede armad nega jezika in vojne rcfjrme. Govornik se ne bo puščal strahovati v svojem boju proti rekrutni predlogi, tudi ako gre Tisza na Dunaj po pooblastilo, da uniči bojujočo se opozicijo. Naša čutstva do kralja so čut-fctva ljubezni, a ne strahu.
Potem se je lazprava preložila na
jatri.
Položaj v vzhodni Aziji.
(Brzojavke.)
LONDON 27. »Dailv Mail« poroča iz Tokia včerajšnjega dne * V nekej dolgej brzojavki, doslej iz Petrograda od japonskega poslanika, je baje rečeno, da nameruje ruska vlada še nekoliko časa zavlačevati odgovor na japonsko note. Na to je minister za vna-nje stvari takoj sklical vodilne uradnike vnanjeg* ministerstva, s katerimi je imel dolgo posvetovanje.
TOKIO 2<. (Reuterjev biid) Japonska vlada je sporočila ruskemu poslaniku baronu Rosenu, da želi brz odgovor na svojo slednjo noto, katera je mogla po njenem mnenju dospeti ruski vladi že 16. t. m. in je vsled tegt preteklo že dovolj časa, da bi se mogel dati odgovor.
TOKIO 27. (Reuterjev biio.) Danes se je vršilo važno ministersko posvetovanje, na kar je sledilo triurno posvetovanje starih državnikov.
bi jo nemara — ko bi naklonil uho t?r pri-držal utripanje srca začul, ali v tem hipu je bila tako brezkončne, tako breznadejno daleč. Očh Ignacij je vstal s postelje, stegnil pred-se, skupaj sklenjene roke in je stresaje ju dejal :
» Vera !....«
Toda za odgovor mu je bilo molčanje. Nekega dne zvečer je oče Ignacij dospel v čumnato Olge Siepanovne, v kateri je ona prebila že skoro teden, sel k njenemu vzglavju in je dejal, obruivši se strani od njenega upornega, mučnega pogleda :
»Mat; ! Jaz hočem spregovoriti s teboj o Veri. Ali me Čuješ ?«
A njeni očesi sti molčali in oče Ignacij je govoril z vzvišenim strogim glasom, s kakoršnim je govoril m svojimi spovedanci : »Jaz vem, da si ti misliš, da sem bil jaz kriv Verine smrti. Toda pomisli, ali sem jo imel manj rad, nego ti ? Ti me sodiš napačno .... Jaz sem bil strog; ali pa jo je to nemara oviralo delati, kar je hotela ? Odpovedal 6em Ee dostojanstvu očeta in pokora .>
pripognil svoj vrat, ko je ona odišla, ne boječa se moje kletve. A ti ? Ti je nisi prosila, naj ostane, ter si se le jokala, dokler Ti nisem zapoved* 1 umolkniti. Ali sem jo mari odgojil tako strogo? Nisem jo mari učil po-božnosti in ljubezni ?«
In oče Ignacij je urno pogledal v oči Bvrji ženi ter se obrnil na stran.
»Kaj sem zamogel stor.ti za njo, ko pa mi ona ni hotela razodeti svojega gorja ? ! Ko je bilo treba zapovedovati, sem zapovedoval ; prcs.ti, sem prosil. Po tvojem menenju bi imel jaz pasti na kolena pred deklico in se jokati, kakor kaka stara baba ? V glavi... odkod naj jaz poizvem, kaj je bilo v njeni glavi ? O ti stroga in brezsrčna deklica !«
Oče Ignacij se je vdaril po kolenih s b pestjo.
»Ljubezni ni poznala, to je, to ! Kar ee govori o meni, to je itak znane... Češ, da sem tiran.... Ali je mari tebe ljubila ? Ali se je ponižala pred teboj, kadar si jokala ?<
In oče Ingnacij se je pesmejal brez-zvočno.
Brzojavne vesti.
Cesar o delegacijah.
DUNAJ 27. Na včerajšnjem dvornem plesu je cesar govoril tudi s podpredsednikom poslanske zbornice, Kaiserjem, kateremu je dejal : »Jaz sledim z veliko pozornostjo razpravam v delegaciji in sem z veseljem opazil, da so debate stvarne in da gre delo hitro od rok. Vendar pa ne morem pojmiti, zakaj je Nemce tako vznemirila reservatna naredba vojnega ministra«. Prof. Kaiser : »Vznemirjenje Nemcev temelji na dejstvu, da je v reaervatnej care Ibi tudi določilo, da za podčastnike ni znanje nemščine več neobhodno potrebno«. Ce?ar : »Saj to je b lo vedno tako in bi bilo tudi težko spremeniti«. Podpredsednik Kaiser: »Vendar se je bati,, da se o takih razmerah tudi reservni in do-« mobranski častniki ne bodo hoteli več učiti nemščine«. Pogovor ee je na to zopet zasukal na razprave v delegaciji, in cesar je izrekel nado, da despe delovanje delegacij do zadvvoljivega rezultata. Profesor Kaiser je odgovoril: »Proračunski odsek dokonča svoje delo že tekom tega tedna. Na kar bodo-sledile razprave v plenumu. Slednjič je cesar omenil, da pridejo v bodečem tednu Ogri ua Dunaj in želi, da bi pogajanja došla do jed-nega zaključka.
6rrof Tisza na Dunaju.
DUNAJ 27. Ogrski ministeraki predsednik grof Tisza je bil danes, ob 10. uri zjutraj vsprejet v avdijenco od cesarja. Grof Tisza je poročal kakor ministerski predsednik in kakor minister »a latere« o tekočih zadevah. — Na tej avdtjenci ni Lilo govora o kakem pooblastilu, ker je grof Tisza že v posesti vse polnomoči, ki je potrebna za urejenje ssdaojih parlamentarnih' odnosajev na Ogrskem. Od te avdijence se ni pričakovala nikaka odločitev in se tudi ni sklenila.
BUDIMPEŠTA 27. Ogrska korespon-denčna pisarna poroča z Dunaja : Ministerski predsednik grof Tisza je bil dane?, ob 10. uri zjutraj od cesarja vsprejet v privatnej avdijenci, ki je trajala pol ure. Po avdijenci odšel je grof Tisza v ministerstvo v. 1 vnanje stvari, da S9 z ministrom grofom Golucbovv-skim dogovori glede nadaljevanja rfzprav ogrske delpgacije.
Na to je imel grof Tisza pogovor z. vojnim ministrom Pitreichom Ogrski ministeraki predsednik povrnil se je danes ob 5. uri popoludne v Budimpešto.
Tudi ogrska korespondenčna pisarna trdi,, da Be v današnjej avdijenci ni sklenila nikaka. odločitev, ker ni iata tedaj niti potrebna.
Ministerski predsednik grof Tisza bo v jutrajšnji seji ogrske poslanske zborn;ce govoril o parlamentarnem položaju.
Khuen r Trstu!
DUNAJ 27. Bivši ogrski ministerski
»Ljubila? Torej si je tebi na veselje izbrala takšno smrt... sramotno smrt. Umrla je na pesku, v blatu kakor pes, katerega suvajo z nogo v gobec.
GlaB očeta Ignacija je zadonel t.bo in hripavo.
»Kar tram me je. Stopati na ulico se sramujem ! Stepati pred oltar — se sramujem. Celo pred Bogom se sramujem. Stroga, nedostojna hči ! Kar v grobu bi te pro-klel...«
Ko je oče Ignacij pogledal ženo, je bila ona brez čutstev ter je prišla do zavc3ti še le črez nekoliko ur. In ko se je zavedla, so njene oči molčale ter ni bilo možno spoznati, ali ona umeje to, kar jej govrri oče Ignacij, ali ne !
V tej noči — bila je to meHečna, tiha, topla in brezzvočna julijeva noč — se je oče Ignacij v slebedrah (da ga ne bi čuli žena in poBtrežnica) povspel po atopnjicah ter stopil v Verino čumnato.
(Pride še.)
predsednik grof Khuen odpotoval je dane3 popoludne v Trst, orlk er bo nadaljeval potovanje na Krf (CorfTl).
Madjarski poslanec Plehler umrl.
DUNAJ 27. Madjarski poslanec Viktor Piehlcr je danes tukaj umrl.
Dvorni obed o priliki rojstneara dne neni>keera cesarja.
DUNAJ 27. Danes zvečer vršil se je v marmornatej dvorani cesarske palače dvorni obed o pri I k i rojstnega dne nemškega ee -arja. Obeda bo se razun členov cesarske hiše udeležili najvišji dvorni, diplomatični in vojašk dostojanstveniki. Cesar je napil nemškemu cesarju.
Madjarski dvoboj. BUDIMPEŠTA 27. Posl. Zborav je radi neke afere s ptsl. Polon vijem poslal istemu svoji priči in sicer posl. Rakovskega in Mevleovija. Posl. Polonvi je za svoji priči imenoval posl. Totha in Rit kava.
Tožbe bolgarske vlade.
&KEDEC 27. YTlada se pritožuje, da turšsi komiearijat nekaj dni sem noče rivi-dirati potnih listov v Turčijo potujočim Bolgarom.
Posledice požarja vsenčilisčne knjižnice v Turiiiu
RIM 27. Od 4000 rokopisov se je rešilo pri požarju veeučiliščne knjižnice v Tu-rinu rešenih približno 1000, pa tudi ti so več aii manj poškodovani. Naučni minister je odpotoval v Turin.
Povrat ek srbskega odposlanca t Petro-errad.
BELIGRAD 27. Srbski odposlanec v Petrogradu, Stojan Novakovih, se v kratkem povrne na svoje mesto.
Rojstni dan nemškega cesarja.
BEROLIN 27. Cesar Viljelm je danes zjutraj vsprejel čestitke dvornih dostojanstvenikov in diplomatičaega kora.
t'staja Hererosov.
BRUNdVIG 27. Glasom vesti, došle listu >Braunschw. N. N.« iz Karibibe, se je včeraj o poludne še vzdrževalo oblegano mesto Okabandja. Prokurist tvrdke \Vecke <V* Voigts oddal je sledečo brzojavko: Z nekaterimi rešenimi oblačili nahajamo se čili na utrdbi O lahandja.
BEROLIN 27. \Volfjv biro javlja iz iSvakopmunda : G asom zanesljivega poročila iz Okahandje more se Zuiow vzdržati še nekoliko tednov. Radi uničenja železniške proge ponesrečil se je poskus ustanoviti zvezo s Karibibo.
Naš jezik ia kazenskem sodišča.
L
In zoper je dospe'a od najvišjega kakor kasaeijskega sodišča na Dunaju razsodba, ki je v ponovno izrecno pripoznanje pravice našega jezika na deželnem sodišču. Znamenito pa je, d* je to razsodbo provociral italijanski odvetnik, torej človek iz družbe njih, ki trdovratno odrekajo našemu jeziku vsako pravico na naših sodiščih in bi hoteli ta jezik popolnoma izgnati iz sodne dvorane.
Z razsodbo deželnega sodišča tržaškega od dne 10. avgusta 1903, Vr. IX 832/3—25 je bil Anton Perdec spoznan krivim zločina težke telesne poškodbe po § 152. k. z. in prestopka po £ 411. d. z. in ga je sodišče obsodila v trimesečno ječo. Branite jem to ženca Slovenca je bila odvetniška zbornica določila italijanskega odvetnika dr.a Giulio Paolins. Ta je uložil pritožbo ničnosti proti navedeni razsodbi in najviši kakor kasacijski sodni dvor je Ugodil pritožbi, je izrečeno razsodbo tržaškega deželnega sodišča razveljavil m je kazensko stvar vrnil tržaškemu sodišču z nalogom, naj odradi novo razpravo in na; vnov.č razsodi v stvari.
Najviši kakor kaBscijski sodni dvor pa je utemeljil svojo razsodijo tako-Ie :
Pritožbi ničnosti, oprti na ničnostni vzrok i; 281 št. 4 k. p. r., ni možno odrekati upravičenja. Kajti, čim je bilo znano sodnemu dvoru, da po odboru oivetn šse zbornice ime novani zastopnik toženČev dr. G u'io Paolina ni veš* slovenskemu jeziku katerega edinega zna toier.ec, v katerem jeziku je bil ses:av-Ijen veliki del v prehodnem postopanju sp:-f-anih zapisnikov in v katerem se je morala vršiti travna razprava, je bilo že imenovanje dr a Paolina braniteljem toženca ne opravičeno po stanju stvari, ker je bilo v danem slučaju poznanje slovenskega jezika sma'rati kakor neizogibno pred postavo za vspešno obrambo. Će pa je sodn. dvor — molče izhajaje od predpoetave,
da nepoznanje slovenskega jezika od strani branitelja ne more tvoriti ovire na izvrševanju naloge braniteljeve — vzlic oporekanju braniteljevemu v izpodbijani mejsodbi sklenil, naj ee glavna razprava vrši ob Bodelovanju imenovanega branitelja, potem se to gotovo ni moglo sanirati s tem, da je predsednik na glavni razpravi dokaziloe vspehe prevajal na jezik braniteljsv, to je, na italijanski jezik. Kajti, da more branitelj vršiti svoje dolžnosti, mora biti v stanu, da * sledi vsemu razvoju glavne razprave. Na drugi strani Be v pogledu na stališče in nalogo branitelja ne more istemu odrekati pravice, da že pred glavno razpravo stopa v doti ko s tožencem, da upogleduje v spise, ;n da v obrambo toženca po potrebi pripravlja sredstva, pred-vidjena v §§. 222, 224 k. p. r.
Po izpodbijani mejsodbi sodnega dvora, v kolikor je bilo z isto sklenjeno vršenje glavne razprave ob sodelovanju imenovanega branitelja, je torej podan navedeni ničnostni vzrok, radi česar je bilo po §. 5 kazecsko-pravdne novele postopati v zmislu 2H8 št. 1 k. p. r.
Najviši sodni in kasacijski dvor.
DUNAJ, dne 22. dec. 1903.
Habietinek 1. r.
seinik in nikdo drugi, ki je izvolil ravno v tem hipu naBtop nasproti češkim agrarcem, oziroma češki državnozborski delegaciji, ki je cgorčil vso češko javnost in bi mogel v kali udušiti ravno to, za kar ee je v razgovoru z drom. Začkom zavzel — sam cesar : ponovne poskuse za dosego sporazum jenja.
Prizadevanja za sporazumljenje Čehi in Nemci
med
so zopet postala intenzivnija. Znamenja kažejo, da tudi na najvišem mestu žele, da bi pršlo do kakega pomirjenja. O tem priča tudi razgovor na predvčerajnjem dvornem plesu med cesarjem in drugim podpredsednikom zbornice poslancev drom. Začkom. Cesar se je kazal jako milostnega in je razgovor začel z ozirom na dejstvo, da se je zopet sešel permanentni deželnozborski odbor, takozvani »spravni odbor«, sestoječi iz 21 členov deželnega zbora. Cesar je menil, da bi bil to lep izgled, ako bi prišlo do sprave na Moravskem. Cesarju se dozdeva, da bi to laglje šlo na Moravskem, nego-li na Češkem. Dr. Zdček pa je zatrdil nasprotno : da so sedaj razmere na Moravskem težav -neje, nego na Češkem. Na vprašanje cesarjevo o vzroku temu je pojasnil dr. Začek, da radi vseučiliščnega vprašanja in radi vedenja Nemcev nasproti temu vprašanju. Razmere so se jako poojatrile in strasti povečale. Na vprašanje cesarjevo, kej bi bilo storiti, je odgovoril Začek, da bi bil kakov odlok cesarja samega hvaležno vsprejet od obeh narodov in da bi to dovelo do kafcega spo-razumljenja. Na to pa je cesar izustil vele-karakteristične besede, ki najbolje ilustrirajo sedanji položaj : »D a, ako bi le hoteli ubogati, ali dandanes ue uboga nikdo več.c
Iz Brna — kjer se je sestal gori rečeni »spravni odbor« — poročajo, da so v prvi eeji izvolili referente ra koreierente za vse stvari, ki se imajo razpravljati. Izvolili so tudi tri pododseke: za volilno reformo, za kurije in za šolstvo. Razprave ne bodo tajne in bo tudi vlada vabljena v seje. Na svojem posebnem posvetovanju je klub čeških poslancev v deželnem zboru moravskem sklenil, da morajo češki čbni v spravnem odboru siliti na to, da se dela čim možno povspesijo. Oni deli akcije, ki so bili rešeni že v prejšnjem zasedanju »spravnega odbora«, naj ee dovrše tako, da bo lo deželnemu zboru že o njega prihodnjem zasedanju predložene dotične predloge. Glede vseučiliščnega vprašanja je klub izrekel, da rešitev tega vprašanja ne sme biti odvisna od pritrjenja Nemcev. — Končno je klub izjavil, da stališče Cehov v »spravnem odboru« nikakor ne prejudicira vedenju Ćehov v deželnem in državnem zboru.
Tudi iz nemškega tabora ne hrešči več tako grozilno. Morda jih je osupnilo nekoliko, ker utegnejo biti najnoveje odredbe vojne uprave v jezikovnem pogledu znak, da je tudi v visokih krog h jelo prodirati spoznanje, da bi moglo priti do katastrofalnega izida, ako bi bili v vsem na uslugo nemškemu šovinizmu, odrekajočemu večini prebivalstva pravico do lastnega nacijonalnega žtvljenja. Morda postane mehkeji marsikdo med Nemci, čim jih začno dejstva poučevati, da so minuli tisti časi, ko je trebalo Nemcem e zarežati, pa so jim bili vsi činitelji državnega življenja na slepo uslugo.
Med tem pa, ko se vse, kar umeva nevarnost sedanjega položaja, prizadeva, da bi se duhovi pomirili in bi se zbjljšale dispozicije za pogajanja v dosego kakega spora-zumljenja. je bil ravne naš ministerski pred-
JCrvatski sabor
je v seji dne 26. januvarja nadaljeval proračunsko razpravo.
Znani poslanec Barlovič iz vladne večine se je zavzemal za sedanjega in — bivšega bana. Ko je povdarjal — menda v dokaz, da je na Hrvatskem prava obljubljena dežela — da se je v letih 1886 do 1901 prebivalstvo virovitiške županije pomnožilo za 53 176 duš, mu je zaklical opozicijonalni poslanec dr. Harambašic, da li je to zasluga eeuanjega bana ? !, kar je govornika razljutilo tako, da se je odurno obregnil ob po-L Harambaš ca. Ko pa je slavil delovanje bivšega bana grofa Khueaa Hedervaryja, so mu klicali iz vrst opozicije: Ali govorite o Bož jakovini ? Ali govorite o nagli sodb;, o pro-ganjanjih, o dušenju novinstva, o porotnih sodiščih. Posl. Tušban pa je zaklical govorniku, ko se je isti skliceval na sodbo ljudstva
0	delovanju Khuena : Ljudstvo je že odgovorilo banu ! Posl. Vinkovič pa je označil govor Barluvičev kakor humoristično predavanje. Sledile so razne interpelacije. Mej istimi je bila interpelacija posl. Vinkoviča radi dogodkov v Kunovcu dne 26. junija 1903, kjer bi orožniki ustrelili 5 kmetov, dočim je eden pozneje umrl na zadobljenih ranah. Povod temu krvavemu dogodku je bilo proglašenje nagle sodbe, da-Bi se ni tam nič zgodilo. Kriva vsemu je bila lahkomišlje-nost okrajnega načelnika, a potem so se naš i sodniki, ki so udeležence obsoddi, da bi izbrisali ta oin uprave. Kri, ki jo je obsodil Khuen-Hedervarv, zahteva maščevanja. Ve, hrvatske matere — tako zaključuje interpelacija —y ko boste svoje otroke učile moliti za domovino, vcepite jim tudi sovražtvo proti grofa Khuenu Hedervaryju!! Slednjič je omeniti interpelacije poil. Harambaš da radi nemirov v belovarski županiji. Interpelant je zavrnil kleveto, češ, da opozicija ščuva narod. V občini Kapela je prišlo do nemirov le v sled nasilstev občinskega predstojnika. Cel6 iz poročila uradnega lista izhaja, da je imelo ljudstvo prav, ker so mu mesto drv dajali oglje. Obdržujejo se v službi cel6 taki občinski uradniki, ki si prisvajajo, kar ni njih.
Razprava Potoenjak-Korac.
V nadaljnjih izvajanjih je branitelj povdarjal, da vse indicije, na katere je državni pravdnik oprl svojo obtožbo, niso logično konkludentne. Tudi obramba se mere nasloniti na indicijo: če je Potočnjak podpisal toliko brošur o predmetu, bi bil gotovo tudi inkriminirano, če bi jo bil on spisal.
Na hvalospeve državnega pravdnika Khueoovemu vladanju, je odgovoril branitelj, da je drž. pravdnik govoril tako, kakor da je on branitelj, a na zatožni klopi — grof Khuen- Hf de r »rary. Ali tu ni mesto, da pe sodi o Khuenovem vladanju — o tem bo eodila zgodovina. No, dejstva kažejo že danes, kdo ima prav, in si«jer krvava dejstva.
Tudi glede obtoženega Korača — v kolikor je soobtožen radi one brušure — n ma državni pravdnik nobenega dokazs, ampak zopet samo indicije. Branitelj Be noče sklicevati na protislovja v izpovedbah priče Milica, ker ima za svojega varvanca močneje orožje v rokah, ki je zastaranje. Branitelj je na podlagi doloČeb zakona dokazal zastaranje.
Kar se dostaje druzega dela obtožnice, ki je naperjen le proti Koraču, je branitelj očital drž. pravdniku, da zamenjuje vladanje in drž. upravo, torej vlado. To ni dopustno. Će sa obsoja način vladanja, ni še to napad na vlado, to je, državno upravo. Kajti tudi najbolja vlada more storiti kaj slabega v svojem delovanju.
Branitelj je pobijal nazor drž. pravdnika, ki vidi v trditvi, da imajo generali prevelike plače, ščuvanje na sovražnost enega razreda proti drugemu. To vendar ni nikako ščuvanje, to je le kritika na eni obstoječih državnih institucij. Saj danes je ves svet proti militarizmu: od kronanih glav pa do zadnjega seljaka, ker militarizem ovira napredek in pobira dve iretjini od vseh dohodkov.
1	Tudi napadi na delovanje uradnikov, to
je vladnih organov, ni nikako ščuvanje proti enemu sloju prebivalstva, ampak je le kritika, naperjena organom vlade. Ako bi bilo tako, kakor trdi državni pravdnik, bi tudi branitelj na razpravi, ker se protivi državnemu pravdniku, ščuval proti enemu razredu prebivalstva, ker tudi drž. pravdnik pripada razredu uradnikov, enemu razredu prebivalstva ! Potem bi bili mi vsi zločinci in pun-tarji. Ozirom na članek »Krščanski Hocijalisti in svoboda tiska, ki je bil izišel v »Crveni Slobodi« in v katerem vidi državni pravdnik hujskanje proti vladam v obče in motenje javnega miru, je povdarjal branitelj, da je drž. pravdnik veliko grae govoril o socijalno-demokratični stranki, nego-li oni članek o krščanskih socijalistih. Po takem bi sa bila obtožnica sama zagrešila proti $ 302 k. z. Opravičena je tudi najostreja kritika strank, drugače se neha vse ustavno življenje, ako se bo proganjalo vsakogar, ki presoja delovanje političnih, socijalnih, ali ekonomskih strank. , Na tem sloni vse ustavno življenje, ker, ako zamašite usta narodu, morete svobodno za-| preti tudi sabor in VBe, kar potrebno je, da se v narodu samem razpravlja o vsem in vse te ideje morajo izhajati iz naroda in imeti koreniko v njem, da se potem prenašajo v zbornico.
Glede »Crvene Hrvatske«, ki je izišla v inozemstvu (v Budimpešti) in ki je bila zaplenjena na Hrvatskem, še danes ni dokazano, da jo je kdo širil na Hrvatskem, a le v tem slučaju bi bilo kažnjivo dejanje.
Branitelj je omenjal dalje, kako se je pri Potočnjaku izvršila hišna preiskava, ko je bil Potočnjak že pod ključem. Niti zapisnika niBo sestavili o tej preiskavi. Istodobno je neki redar našel v Tuškancu neki sČuvalni proglas, a Potočnjaku se je reklo v ječi, da »javno mnenje« njega označa kakor jednega podpiBancev. Tega javnega mnenja ni bilo in najstrožja preiskava ni mogla najti nikake zveze med Potočnjakom in onim proglasom. In potem še le — ko je bil Potočnjak že zaprt — so vzeli post festum neko brošuro, ki je izišla nekoliko mesecev popred in kateri se še ne ve pisca.
Branitelj dr. Hinković je zaključil : Jaz meaim, da namen slavnega sodišča ni samo soditi dra. Potočnjaka, ampak da Btno vsi faktorji tu — in jaz ne le kakor branitelj, ampak tudi kakor pravosoden faktor —, ki ustvarjamo pravo. Iz tega gledišča moram obžalovati, da je državni odvetnik napisal obtožnico, ki razodeva mržnjo. Ta obtožnica je v vsakem pogledu, toliko v pravniškem — o literarnem da niti ne govorim — kolikor v socijalnem tako neosnovana, da, ako razmišljam, da li pamfleti porajajo take obtožnice, ali tike obtožnice porajajo take pamflete — prihajam do zaključka, da je to zadnje veliko verjetneje. In menim, da, ako bi ne bilo tako neopravičenih obtožnic, tudi ne bi bilo od- pora proti njim, a jaz bi želel, da bi bila to zadnja tožba, ki zaslužuje tako graja.
Dnevne novice.
Na adreso višega dež. sodišča v Trstu Iz Kopra smo prejeli : Na tukajšnjem o. k. okrajnem sodišču je izpraznjen« mesto c. k. kancelista. To mesto s« ima popolniti te dni, oziroma izvršiti imenovanje novega kance-liBta. Ob tej priliki moramo spregovoriti resno besedo na adreso predsedstva viš^gn deželnega sodišča v Trstu. Razmere v pogledu jezikovne usposobljenosti c. kr. uradnikov na tukajsojem okrajnem sodišču bo naravnost škandalozne. Izlasti med kaocaliskim osobjem je ni žive duše, ki bi znala slovenski napisati le eno besedo. YTsaki hip se dogaja, da slovenski odvetnik, ki je prišel na to sodišče zastopat pravo svojega klijenta, ne more najti nikogar, kateremu bi mogel narekovati kak zapisnik ! Tako stanje na sodni oblasti za vel k sodui okraj, ki je — iz-vzemši malo mesto samo — izključno slovenski nasprotuje zahtevam zakona, ustavnim določbam, pravici slovenskega prebivalstva, njega materijalnim koristim, vsakdanji prakt čni potrebi.
Čujemo, da je za omeDjeno mesto kan-celista več kompetentov in med njimi tudi par jez;kovno kvalificiranih. — Pr.čakovali Bmemo torej, da se b» predsedništvo višega dež. sodišča ob tem imenovanju oz ralo na taktične narodnostne odnešaje v sodnem okraju keperskem in da porabi to priliko, da vsaj v tisti meri, v kolikor ima važne sti tudi služba kanceliBta, odpravi kričeči, gori označeni ne-dostatek. Gospcd Bennati je mogočen mož,
to vtmo. Njegova beseda je precej tehtna na poiii: <"ni oblasti koperski, kadar gre za to, da se potrjajo ali razveljavljajo kake volitve. Ali tega vendar ne verujemo, da oi tudi sodna uprava morala vršiti imenovanja, kakor u^sja lepim očem zastopnika istrske pete kur;je, in ne tako, kakor zahtevajo pravica, princip tn kopravnosti, zasidrani v drž. temeljnih zagonih in potreba prebivalstva. Opravičena je torej naša radovednost, kakega kan eelista dobimo na naše sodišč?.
Deputacija pri srosp. škofu. Ie Pazina nam pišejo, da sta bila dva pristaša Kret <-a iz Kringe pri g. šk> fu v Trstu prositi, da jim da stanovitega duhovnika za župnika. Kakšen more biti duhovnik za katerega se potegujejo Krstičivc , to si m rete lahko -ami pomisliti. Nam sicer ni znano, da-li je g. škot* sprejel omenjeno deputacijo ali ne in
jej je eventuelno obljubil, toda usojam« *e o;<»zoriti prečastno gospodo v Trstu , naj pazi kaj dela, da ne pride^ kake lepe stvari na dan Mi molčimo dokler nismo izzvani ampak ne bomo molčali, če se nas bo za jezik potezalo. Bodite torej oprezni, prečastoa gospoda ! Opozorjeni ste!
Zlato poroko bosta slavila začetkom
Za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija t Trstu je položil go3p. Ivan Sancin pok. Ivana iz Šielnja št. 146 volilo, določeno po pok. Ivanu Sancinu 20 kron. — V veseli družbi slaveči imendan Antona Berlakovića se je nabralo 5 kron, katerim je doda a mala >Mici« 20 stotink, skupaj torej 5 kroa 20 st.
V Bpomin prerano umrlega prijatelja Maksa H rovati na, c. kr. pristava v Sežani, sta darovala dr. ŠSitomir Dolenc 5 K in Jr. Josip Abram 5 K. — Srčna hvala.
Bl8gajništvo.
»Slovenska Čitalnica« v Solkanu bo imela dne 2. februvarja svoj redni letni občni zbor v novih proste rib. Dnevni red po društvenih pravilih. Začetek bo ob 4. uri popo-ludne.
Isto društvo bo imelo dne 13. februvarja svoj »veliki ples« v dvorani g. Alojzija Mozetiča. Začetek ob 7. uri.
Pevsko društvo »Zarja« v Bojanu
vabi na zabavno veselico s plesom, katero priredi v nedeljo dne 31. januvarja v pro-storih »Narodnega doma« v Barkovljah. — Vspored : 1. : Koračnica, orkester. 2. J. pl. Zaje: »HimLa Zvonimira«, možki zbor.
natakarja, naj jim pove raoun. Natakar jim Francija K 95.2o-9o.50. Italija Iv 95.20 —91.»,o , .	r „	, . , , i italijanski bankovci K 95.20—95.45. Nemčija K,
je povedal račun, a eden onih treh je hotel t 1x^95—117.25, nemški bankovci K 116.95—117.25,
plačati, le 4 stotinke bo mu manjkale. Prosil avstrijska ednoma renta K 100.60 -100.90, odrska ' . ...	, . ,	. ! kronska renta k 99.00—99.30, italijanska renta k
je natakarja, naj bi za ta 4 stotinke potrpel, 10J.85—102.30, kreditne akcije K 672.00—674.00,
ker da mu jih bo že prinesel. Natakar pa ie državne železtiice K 671.00—674.00, Lombardi K - , , .. i „ * . , . : 82.50-83.50, Llovdove akcije K 744 (X)-754.00 — začel vp:ti nad njim, ces, zakaj da je pil, če J Srečke: Tisa K 326.--330.—. Kredit K 4ti6.—
ni imel dovolj denarja. Oni ie Da natakarju do 476.—, Bodenkredit 1880 K 295.--300.—, Bo-
1 a \ u • * 1 * a ■ denkredit 1839 K 287.-291 -, Turske k 132 — opazil, da 4 stotinke niso taka svota denarja, '^ _ Srbske 2" , —.— do _.—.
za katero bi bilo vredno prepirati se. Nata- Dunajska borza ob 2. uri popol. :
kar je pa pograbil kozarec ter z istim treščil
onega po glavi in ga hudo ranil. Simoniča
Državni dolg v papirju v srebru
so redarji odpeljali na policijo a od tam v ' Avstrijska renta v zlatu
zapor v ulico Tigor. Ranjenec pa, ki je j AvatT investicijskaVrenta^vf% Alojzij Lenardon, je sel na zdravniško po- Ogrska renta v zlatu 4°/„
stajo, kjer mu je zdravnik izpral rano ter mu j " re^'ta ^ kronal1 4 » obvezal glavo.	; Akcije nacijonalne banke
Električni tok usmrtil delavea. Iz	^Zt,
Hrušice poročajo : 20-letni delavec Kuharek 100 državnih mark je bil zapoalen z mazanjem motorja. O tem oq frankov
pa je prišel preblizu električn« žici in elek- 10 ital. lir
•	»	OcsRrski C6kioi
trični tok ga je zgrabil na levi etrani vratu.
Ko so na povelje inženerja Cižeka izločili
električni tok, se je Kuharek zgrudil na tla
— mrrev.
Bratovska ljubezen. Brata Leopold in Jarij Sferca, 26 leien težak a drugi 25 1.
včeraj	(lauea
100.6-1)	100.60
100.60	100.H0
120.65	120.60
100.70	100.65
03.25	93.25
118.95	119 -
98.05	99.—
91.—	90.95
1605.—	1605.50
672.25	672.75
239.70	239 70
117.—	117.021
23.40	23.43
19.05	19.0ti
95.30	95.25
11.32	11 32
meseca tebruvarja tu bivajoči umirovljeni	3. Gervais : »Slovanski potpouri«, orkester,
v;- HTojevodja c. in kr. vojne mornarice	4. J. Liharnar: a) »Pri zibeli«, b) »Skrjan-
-iak .':» Fuchs in soproga mu Josipina. Jubi	5ek«, mešani zbor. 5. Foerster: »Večeraica«,
ar je služil v vojni mornarici 48 let, se je	orkester, ti. Juljev : »Tiha noč«, ženski dvo-
udeležil b tke pri Visu leta 1866. in je bil	8.)ev g spremljevanjem orkestra. 7. Parma :
na vojni ladiji, ki je privela iz Meksike	»Pozdrav GorenjskU, orkester. 8. J. Lahar-
trnplo nesrečnega cesarja Maksimilijana.	n*r: »Ženin kos«, mešani zbor. y. Ammer:
V Opatijo je došel na večtedensko bi-	»Kraljeva straža«, cuvertura, orkester. 10.
vanje nadvojvoda Oton.	V. Parma: »To sladko, zlato vince«, napit-
Nov sensal v Kopru. C. kr. namest-	„ica s spremljevanjem orkestra. 11. Parma :
ništvo razglaša, da je sensalom za blago na	»Mladi vojaki«, orkester. 12. G. P. »Da-
trgu v Kopru imenovan gospod Rocco Za-	rnoklejev meč«, gluma v enem dejanju. —
marin in da je v tej lastnosti že polož 1	Začetek točno ob 4. uri popoludne. Vstop-
oradno prisego.	niua k veselici 50 stot., k plesu, za možke
Koroške ve8ti. Dne 21. t. m. se je na	1 K, ženske 50 stot. Sedeži po 20 stot. —
kraj ne in sod šču v V^elikovcu vršila kazen-	Pri veselici in plesu svira Sv. Jakobski po-
sfca razprava, na kateri Bta branitelj dr.	mneženi orkester.
Breje in priča župnik Mažir govorila sloven-	Na obilno udeležbo uljudno vabi sk. brez vsacih ovir. Zabeleženja vredno pa	odbor, je — ker priča, da energični odpor Sloven-	Vknjiženje zadruj?. V zadružni regi-06V vendar i»i '"stal brez utiea v vladnih	ster tukajšnjega sodišča za trgovske in po-kregih —, da je razpravo vodil isti adjunkt.	morske stvari Bti bili vpisani zadrugi : »Loti. e še pred 6 tedni hotel ista dva go-	vransko društvo ?a štednju i zajmove, regi-?p< :± Kontumac.rati radi — slovenskega	sirovana zadruga na ograničeno jamčenje« se jezika.	sedežem v Lovranu, in »Delavsko konsumno »Slovenec« poroča, da e duhovščina ro-	društvo pri sv. Jakobu v Trstu, regntrovana ži-fce (iekan?je sklenila, da bo le slovenski do-	zadruga z omejenim poroštvom«, pisovala z raznimi uradi.	j Društvo »Velesila« v Skednju priredi Nemški listi poročajo z vidno nevoljo,	v nedeljo dne 31. t. m. avej » veliko majavia Slovenci v Beljaku snujejo slovensko iz-	r*do. kakor vsako leto. Ples se bo vršil v v raževaloo diuštvo »Dnbrač«. Beg da,, da	dvorani gospe Marije Sancin Oraš in se prične bi ee c m le možno spopolnjevala slovenska	4. uri p >p< ludne. Zvršetek o polunoč:. »»rgan zacija na Koroškem !	Vstopnina zh možke 1 K, za ženske 80
. . . 1 • * 1 • • »r 1	stotink. Nespodobnim maskam ne bo dovoljen
^mola na vipavski zelezniei. Vsako	^ '
toliko se čuje kaka fletca 2 te naše polževke.	V8toP*
Danes zmanjka na stroju premoga, in ga	Čitalnica pri sv. Jakoba vabi sluša-
znora strojevodja izposoditi pri bi zajem ko	»Narodnega vseučilišča« k predavanju,
viču, utri zleie o vagoni v blato in jih ko-	katero bo v petek, 29. januvarja t. 1. točno
m«, izvlečejo iz njega, zdaj zmanjka stroju	ol> 8. uri zvečer v društvenih prostorih, ulica
zopet sape in potniki morajo zaradi tfga ča-	C meordia št. l.A (v prejšnjih prostorih -Da-
kati. dd pride zopet dj nje. Kakor čujemo,	lavskega kon-umnega društva«),
seje tudi minolo sredo nekaj siičnfgi pri-	Predmet: »O alkoholizmu«, pre-
peti o večernemu vlaku, ki vozi iz Gotice v	dava dr. -J. Pertot.
Ajdovščino. Tam nekje med Volčjodrago	Vstop za vsacega prost, zato se nadeja
in Dcrnbergom je stroj hkratu optšal in ni	obilne udeležbe
ga bilo več mogoče — spiaviti naprej.	Ćitaln;ški odbor.
Zaradi tega si je moral poiskati, kak jr se nam	»Pogrebno drustTO« za Kocol in
pripoveduje, strojevodja vozniKa, da ga je	Kjadln vabi na redni občni zbor, kateri Be
peljai v Ajdovščino po stroj, ki ee nahaja	bo vršil v nedeljo dne 7. t. m. ob 3. in pol
tam v rezervi, s katerim je prihitel potrm	uri popoludne v prost rih gostilne »pri dru-
ttolnemu stroju na p moč ter ga privlekel t	stvu« v Hccolu. Dnevni red : 1. Pozdrav
v at im vred okolo polunoči v Ajdovščino. —	! predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo
Pa »o še kdo trdil, da ni na vipavBfci želez-	. blagajnika. 4. Vol te v novega odbora, o.
ni^i vse urejeno pa najnovejših prometnih	Eventuvelni predlogi.
zahtevah !	j Odbor.
Tako posnemamo p> »Gorici«.	j Samomor. Včeraj v jutro se je obesil
»Slovenski Sokol«. V ponedeljek se je	za vratmi v svoji spalnici 63 letni vdovce j
vr4:l *»tČni zoor ljubljanskega »Sokola«, ki je	Ivtn Minca. Minca je bil tršni posestnik in
prenesel prvo številko novega glasila sloven-	je stanoval v ulici KemjLa št. 1. Ljudje, ki«
sketra SoKolstva pod imenom »Slovenski So-	ao ga našli obešenega, so takoj poklicali '
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — francozka renta !»7.70, 5°/0 italijanska renta 102.40. španski exterieur 86.20 akcije otomanske banke 587.—.
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice 720.— Lombardi 88.— unificirana turška renta 87.02 menjice na London 251.65, avstrijska zlata renta natakar se neizrečeno zelo ljubita. Včeraj po- 103.75, ogrska 4°/0 zlata renta 101.30, L&nderbank 11	j ,	. . .. .	. 45Ž2.—, turške srečke 128.75, parižka banka ll.tis,
poludne sta dala izraza tej svojej neizmernej italijan'3ke m.ridijonaine akcije 726.-, akcije Rio
ljubezni s tem, da sta ss prav pošteno na-,Tinto 12.41. Trdna.
klestila. Ker je pa v Jurju ljubezen moč-	London. (Sklep) Konsolidiran dolg_ 88.
Z. r	,	'Lombardi 3l/2I »rebro 25* lH špa iska renta 8ol 4, lta-
nejša, nego v Leopoldu je ta p is edaji mnogo ujanska renta" 101a/4, tržni diakont 3, menjice na
bolj občutil učinke Izraza brativske ljubezni, Dunaju -.-dohodki banke -.-, izplačila banke
t -• t»- *- i_-	. ,-	- . j- 89-0U0 Boljša,
nego Jurij. Ti učinki so dali opraviti tudi.	Tržna poročila 27. januvarja.
zdravniku na zdravniskej poatiji in sicer j	Budimpešta. Pšenica za april K 7.85 <lo
- t	u i - -	1	— • 7 86, za oktober od 7 65 do 7.66. Rž za april iv
najprej pri Jurju, kateri je imel preoejsajo —do	m maj _ _ do _ __ 0ve8 ftpril
rano na levi roki. To rano mu je zdravnik K 5.50 do 5.51, za maj k —.— do —.—- Koruza
zašil s tremi šivi. Pol ure pozneje je pa .za mai K 5 32 do 5
. . , .	T	i	i •!	Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanje:
prišel k njemu Leopold, ki je imel na glavi 8iabo, mirno — Prodaja 10.000 met. at. *a neapre-
nič manj nego 5 krvaveč.h ran ia mštevilo merjeno. Druga žira nespremenjeno. — Vreme:
bul; poleg tega je imel še eno rano na mrZ° Havre. (Sklep>) Kava gantoa good ave-desni roki in drugo na komolcu iste rage za tek. mesec po 50 kg 48.— frk, za uiarc
roke. Zdravnik mu je	izpral rane ter mu^^ Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santoa goo 1
t.bvezal glavo in roko, a	potem gn je dal average za januvar 383/4, za marec 3za maj
. 1 - .	40.—, za september 41.—, vzdržano; kava Rio ua-
aprem.u v boln smeo.	^ ,oco ^ ^dn* reelna 39-41, navadna
»Nadobudna« mladina pred sodi dobra 42—45.
sceni Minolo soboto ie stala pred okrožnim Hamburg. (Sklep.) Sladkor za januvar 15.65, .	j .	T7.	februvar 15.70, za marc 15.95, za inaj lf>.3(>, za
Hodiščem interesanta družba — tatov. Umnemu avgUit nj.70, za oktober 17.20. Stanov. Vreme
je bilo 18, drugemu 17,. tretjemu 13 in če-	Mrzlo.
trtemu celo le 12 let. Bila ie to organizo-	London. Sladkor iz repe surov 73/4 Sb,
. . . . ...	& .	Java 9.00— Sh. Trdno,
vana tatinska družba, ki je z neverjetno
Sladkor, tuzemski. Centrifugalpile, promptno
prebrisanostjo in spretnostjo kradla po mestu k 64.— do 65.50. za september K —.— do —.—,
celjskem. A duša tej slavni mladi družb, je jan-avg. 64.25 do 65 75, Concassi in Meli.pile J	J	J promptno K 6<.30 do 61 80, za sept. K —.— do
bil oni — 12-letni deček. Izvrš:li so veliko —...—, jan.-avg. 67.80 do
vrsto tatvin in vse jim je prihajalo prav.' New-York. (Otvorenje). Kava	Rio za bolo5e o, . , A , , . dobave. Trdno, 10 at. zvišanja, o.areja dva sta dubila po 4 mesece težke „ , ^ - „,
J	"	1	Pariz. Rž za tekoči mesec	1d.2o, rz za re-
ječe, mlajša dva pa — ker nimata še 14 let bruar 15.—, za marec-april 15.15, za marec-juuij-
— po 2 meseca zapora v prostoru, odloče- 1^.15 (mirno) - Pšenica za tekoči mesec 20^5.
^	^	r	'	za februvar 21.Od, za marec-april 21.2o, za ma-
nem za to. Vsi pojdejo potem v pr;s lno de- rec-junij J. 1.25, (stanov.) — Moka za tekoči rae-
lavn ca oziroma v kak poboljševalni zavod.	^ za februvar 28.85 za marec-april
1 ___ J	28.8^», za marec-junij 28. <0 (s.anov.). — Kepicno
Ši nekaj naj povdarimo. Vsi štirje mlad. ob- olje za tekoči mesec 49.50, za februvar 49.25, za »teti s, [>000800 povdarjali, da eo hodili v g^P-^
nemško šjIo. Nam ne pr haja na misel, da bi ! marec-april 43.50, za maj - avgust 42 75 (mlačno ) —
i/vMiiili tfiTH kake rakl.uSke rpn^odne „1: Sladkor surov 88° uso nov 211/*21 Vs(mirno), bel izvajali iz lega kake zaključke, reugoane ali z& tekoči mesec 24.62V2 za februvar 24.7n (stanov.)
nečastne za celjske nemšse šole. Stavimo pa, za maj-avguat 25.75, za okt.-jan. 26.75— rafiniran, da bi nemšii listi vae diugača postopali, ako 561/s—57 ~ Prijetnejše, bi bili dečki obiskovali slovensko šolo ! To bi se ueuvalo zasramovanj in sumničenj ne le na škodo dotične šole, ampak tudi na alo-vensko stranko in nje voditelje in tudi na slov. živelj Sjdoh
Da, da, mi slov. barbari smo vč.s h vendar le — Iojalneji ljudje!
Ljubeznjiv Ijubeek. 16 letna služkinja Altea Gu di ima jako ljubeznjivega ljubeeka. \"čeraj na primer jej je ta ljubček pogebao izeazal Ijabeznjivoat in sicer s tsm, da jej je podaril dve precej debeli buli — eno na hrbet in drugo pod levo oko. Altea je šla na zdravniško postajo, kjer jej je zdravnik pri ve Zhl na bu i mrzle obkladke.
Trgovina.
Borzna poročila dne 27. januvarja.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.06—19.08, angležke lire K 23.93 do 23.98, Londjn kratek termin K. 239.60—240.20,
Trgovina se zaklanimi prašiči.
Včeraj je bilo pripeljanih na tukajšnji trg 44 prašičev. Kupčija je h« vedno do'»ra in se je v*e blago prodalo. Cdoe prve vrste od K 114 do 116, slabše pa od K 100.— naprej.
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
ulica Tesa št. 52. A.
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
HuBtrov&n oenik brezplačno in fran*«
Kol«. Naloga novemu listu b da š ri pravo nmevanje sukolshe misli v slovenskem narodu. la to je ravno najbolj potrebno, ker =M>k«'.eka organizacija v Slovencih zato ni mogla priti do sedaj do pravega razvoja in rxdne podlage, ktr naši ljudje ne umevajo sok-deke ideje. Cehi negujejo sokolstvo z navdiištujem, ker vedo, da je sokolstvo eno glavnih sredstev za utrjanje telesnih in po-vzdigan e moralnih vrlin naroda, pri nas pa jih je mn(ga, ki menijo, da je to ie sport, zabava. Zato jih je med nami, ki sokolske ideje ne smatrajo resno, ali pa jo naravnost mrzito. Zato pa izlasti vi slovenski mladeniči : v zdramite se, da postane enkrat btlje tudi v iem pogledu !
zdravnika, katari je pOfknš»l, da bi ga pri-j kbcal k življenju, 'a b lo je že prepozno. Minca ni bil pri zdravi paiuvti. Mučila g* je namreč vedno ideja, da ne more plodonosao uložiti svojega denarja. — Pred kakimi petnajstimi leti je imel pokojni Minca lattio trgovino s papirjem in pisarniškim orodjerr. Bil je tudi v isti dobi dobro znan slikar. \ Neka dedšSina, ki jo je bil podedoval, ga je bila postavila v položaj, da j« zapu-stil 'rgo vino in slikarstvo. Otrok ni imel.
Hod natakar. 26-letni Matej Smonič|| je bil do včeraj popoludne za natakarja v ulici del Pane. V to gostilno so prišli včeraj popoludne trije moiki ter so si dali prinesti liter vina. Ko so popili vino so pa poklicali
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s strojevnim obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo
zalogo pohištva
prej ANTON ĆERNIG0J
via ici Mori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - tik cerkve Sv. Patra i liši Marenzi
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lieno, in sicer samo iz lesa, posušenega r tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj.
Vsaka konkurenca je izključena.	Album pohištva pošlje se brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ŠPL JITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT).
j\ova mesnica
se je odprla te dni
v hiši g. Ivana Goriupa št. 176.
V i ste j prodaja izvrstno meso
n« sicer
Volovsko |h t 4S. 7yl in 5»! nvč. kg. Teletina i*' 72, nvč. k<£. Prašičje po 64. 72 nv<\ kg.
Na zahtevo pošilja meso na dom in vsprejema tudi mesečno plačevanje.
Samo
16 K
C. kr. priv.
Riunione Adriatica di Sicurta
Glavnica m reier ui zakladi dru5tva glasom bilance
31 decembra 1902.	— — Zadružna glavnica (cd kijih vplačano <. 8,200.000)....... K S.000.000
Rezervni zakladi dobi kov..... 7,133.580
zaklad proti vpadanju vrednotit javnih efektov ... - 3,700.580 Rezervni zaklad premij za zavaravanja ........................71,255.750
Zavarovanja na življenje v veljavi .. 254,96»i.l42' I plačane ^kode v vseh oddelkih od
ustanovitve draštva [1S3»—1902] - 498,919.05o Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, škodi v.-led razstrelh, ulomu kakor tudi prevozov po suhem in m rju; oklepa pogodbe za zavarovanje življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačne do mni ali po smrti lavarovanca, doto otrokom itd.
Ure od elektr. plaque zlata.
Kdor želi imeti natančno uro, naj si naroči zaupno pristno grenfkko remont, uro od 14 karat. plaque zlata, koja ura je bila na zadnji pariški razstavi odlikovana z največjim j darilom. Te ure imajo lneprekosljiv preei/.ij-!-ki tek. katereira jamčimo pismeno za 3 leta. Okrov ure obstoji iz treh odskoč jivih po-krovcev (favonettet je krasno oprem ijen, fino vdolben in graviran, modernega ozkega facona napravljen z novciznaideno pojfolnoma nc*yrcimljioo amerikansko (joldin kovino in vrhu tegi še prevlečen potom elektr. s 14 karat, zlatom. Ta ura se nič ne razloči odprtotne zlate ki velj* 200 K. ter so kakt£ zlate in edino nadomestilo zlatih ur, ker obdrže svojo vrednost. Da se te ure razširijo, smo "-eno mozkim in ženskim uram postavili le na K. 16.— friuko poštnine in carine »prej so stale K 35.—i. K vsaki uri dod t se etvij.
Krasna moderna verižica za možke ali ženske <ob jednem tudi za okoli \ratil) od plaque zlaia K 5.—, 8.— io 12.—.
Vsako uro, koja w ugaja, se sprejme nazaj, tedaj nikak rizik.
S eto v na znanost naše tvrdke kakor tuli vsak i:n 'lohajajoČH i rizna na pnma in n knadna naročila aiučijo zh resničnost tega. kar oznanjamo. Pošiljanje visi po povzetju ali pr dplačilu dotičnega zneska. Naročbe se imajo pošiljati na sodno protok- tvrdko
I FEITH. Dunaj, VII, Mariatnlferstrasse 38.
Zaloga švicarske tovarne za ure „Chronos".
Ostanke airnženih tovarn konjakih plašče v sem pooblaščen prodajati jaz za polovico cene. Ponujam tedaj debele in trpe/.ne
zimske konjske plašče
izvrstne kakovosti, tople, Tol« nen*' in mehke z barvanim robom, ki se jih more rabiti •^Ti tudi kol odejo ter so po jaku nizki ceni. Sivi volneni zimski
konjski plašči vrsta A I3oXi7° vrsta It. kakovosti K 5.— ; vrsta C liouble. volneni plašči za gosposko 150X-°° najfin. kakoi -ti K 7.SO komad. Naslov: M. Rundbakin, Dunaj IX., Berggasae j, pri tleh.
4-~
TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST
Pozor!
Prodajam po jaUo nizkih cenah sj»ece-njsio-jedilno blag^ iz prvih t»»v&rri iu "ict Ilirske t* stenin-s Žnideršič & Valenćid,
na lfclje napol ui^e in trtaškf tesun ue pr^o vrsie in v-tke velikosti, s točno postrežbe na d< m. Na defcelo pošiljam po poštnem pov zet) ti od 5 ki g. naprei.
Proti takojšnemu plačilu 2•/„ odbitek. Priporočam ne uden«
Josip Luin. TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST.
Svoji k svojim!

Zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet).
TRST. — Corso štv. 47. — TRST.
Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ar. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro. W Cene zmerne.
gjiOOOOOttOOO Svoji k
svoj im
Posojila,
ne manjše od 10.000 kron
na hiše, zemljišče, dedščine
KAROL OFNER
Ulica Ca ser m a štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6.
(Posredovalci izključeni).
Potniki v Ameriko!
- CUNARD LINE ^^
Kocesijonovano društvo za kraljestva in dežele, zastopane na državnem zboru.
prevaža potnike naravnost
iz Trsta v Novi-TTork
z brzim parobrodom „AURANIA" z 1200 mesti III. razreda iu z 300 ealoo-mesti II. razreda s khbinami in z brzim \ arohrorlom ,CARPATHIA z 2000 imeti III. razreda in z 400 salon mesti II. razreda s kabinami.
8	iz trsta \ OTTI-M 8
5 III. razred, za osebo 180
K
Odhod iz Trsta
O
O
»CARPATHIA« 2. februv. 1904. »AURANIA« 16. februv. 1004.
Natančna j a razja£njenja, vozne biliete, cene, prevoze v druve postranske luke in železniške po-ntaj2 iz Nova-Yorka v notranja mesta Zjedinjenih držav Severne Amerike daje in preakrbljuje
Avstrijski domači slavni zastop Schroder & C.o - Trst
Via Carlo Ghega štv. 8, I. nadstr.
Naslov za brzojave: SCHRODERCO - TRST.
Izdava jo se tudi za iste parnike vozni bileli za Palermo, >'apoli, Alsir in Gibraltar. Potniki naj se z glasijo pravočasno in precej pismeno ali brzojavno za
vozne biljete !
Ivan Semulic
v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša)
priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalrgi ima vsakovrstno najfineje in drugih vrst pohištva dobrega le*a. Volnene £03 tel je iu piodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena.
Andemo de Franz.
V dobroznani gostilni »Andera* de Franz
v ulici Geppa Št. IG.
se toči:
fini) vi j av.-k'j belo.....p > 40
za na dum.......» 36
istrski teran I. vrste . » 40 za na dom.......»32
n v c
% % % ffe
(Š <š
(S
I (g
£ iS
Salvator balzam (Liquer aromatic)
N ajuspešne-še domače zdrailo proti trganju (migraene), zoboboli, glavoboli, zagrlenju ter raznim želodčnim in črevnim boleznim, zdrai maternico, jači vid ter je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste.
Cena omotu od 11 stekleničic z navodilom 5 K ako se denar pošlje na spodnji naslov.
zdravi hitro in temeljito od starih časov vže poznano domače zdravilo — Trpotčev sok.
Cena steklenici z navodilom, ako se denar naprej pošlje poštnine prosto K 2.40.
NASLOV ZA NAliOĆBE :
LEKARNA H „SALVATORJU" ---------
Fr Riedl, VARAŽDIN kbr. 103.
Kašelj
nad 10 litrov
> z

1 §1
Priporoča 8e krčtn&rjem in trgovcem z* prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa zu mnogobrojni obisk. Na razpohgo so vedu«> topla in mrzla jedila. Krčma ie odprta vsak v€Čer do polnoči.	Udani
Josip Furlan,
krčmar.
O
f N.
o
os.
»O	>
iT	^
p	O
CQ	E
^ C5 t —
s ^
CD
h-
>
4-»
-CD
cd
5 b
m •rt
A d
o
3
>
Alojzij Snel
TRST - UI. Farneto 8. - TRST
priporoča svojo zalogo jeatvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, najfineje-testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito, kavo, sladkon.
Razpošilja hlago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. ^
M. SALARINI
v ulici Ponte della Fabbra št. 9
tVogal ul. Torrente.)
Zalogu Ugotovljenih oblek za gospode, dečke io otroke. Veliki izbor snovij t,\ obleke, ki se jh» mer tzgotovijo v lastni krojainlci.
Bogat izbor površnikov, sulcenj, havelokov po jak j nizkik cenah.
PODRUŽNICA;
ALLA CITTA DI LONDRA"
nI. Poste nuove Št. 5. (vogal ul. Torre binnca.

JAKOB BA^BIČ
- trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestviu, kolu-□ijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Naj fine je testenine p<> jako nizkih cenah ter moke, žita, ovs<; in otrobi. Razpošilja naročeno hlag.. tudi na deželo na debelo in drobita po jako nizki ceni.
Jrgovina z jestvinami in delikatesami
Peter Novak
Ulica Comerciale st. 7 TRST.
Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in 11a deželi za mnogo-brojen obisk in jamči za točno in najboljšo postrežbo.
Pošiljatve na deželo izvršujejo ee točno in sicer po poštnem povzetju

„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Folnovplačani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale i --------kupone. --=
1 vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srećk, delnic, valut, novcev in deviz
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurznl __Izgubi	-—
lrromese i »daj a k vsakemu žrebanja.
Vlnkuluje In divlnkuluje vojaške ženitnlnske kavcije. JBmkompt in inkasmo menic.	Bor-na naročila.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet m čeki in nakaznicami.