99. številka. Ljubljana, nedeljo 30. aprila. IX. leto, 1876,
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, tzvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeuian za avstro-ogersk e dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld\, »a četi t leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in a* dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr.. po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila Be plačuje do : četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. še se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—2f> poleg gledališča v „zvozdi".
Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hišu
Policajski duh naših protivnikov
prihaja zopet in zopet na dan in ostitljuje lažnjivost vsega nemškega liberalizma, kateri terja svobodo za sebe, zatiranje soseda, uničenje nasprotnika. Poleg nemškega usta-voverca, zraven ponemškutenega po pravilih nemškega liberalizma nema pravice živeti, nema prostora eksistirati narodnjak slovenski. Ker pa so pri nas le-ti ustavoverci in nemškutarji sami na svojo moč oprti, brez podpore mogočnega vladnega aparata in brez policije in terorizma silo slabi, ker so prav za prav stranka, ki pomeni nulo h katerej vlada jednoj k o pridaje, da postanejo močan desetak, in ker bi precej v svojo ničevost nazaj pali kakor brž bi se od njihove nule podpiralni kol vladne pomoči odvzel — zato vedno Čujemo klice po policiji, po terorizmu, po prisilnem ravnanji, katero naj bi upravna oblast vršila.
Ko se je te dni bilo zgodilo nemškutar-jem v ljubljanskem mestnem zboru sicer na prezgodnje in kratko veselje nekaj tacega, kar ugaja nemškemu liberalizmu, čitali smo v glasilu ustavoverne stranke „Laib. Tagblattu" radosten političen klic: „der reinigungs-process hat nun begonnen, moge er nicht sobald in's stocken geraten" — po naše: „začelo so višje oblasti sezati po narodnih slovenskih zastopnikih, da ne morejo za slovenstvo delati tam, za kamor so od vo-Klcev ali udov narodne stranke odločeni; noj se to na dal j u j e, naj živi sila, naj cvet6 izslužbenja, penzijoniranja, iz g nanj a ali prisilna prestavljanja v dalne kraje."
To je nemškutarsk evangelij! Tak6 v našej deželi, mej našim slovenskem narodom pišejo privandrani tujci, podpirani od naših slepih ali zlobnih odpadnikov in potujčencev. Tako" se more in sme uže računiti, da sinove
naše domovine naj bi oblasti podile iz deželo, a sinovi druzih dežel naj mesta in službe pri nas polnijo. To je pač smisel „Tagblattovega" klica po policiji duhovt-nskej in posvetnej. Oe je to liberalno, potem Nemcem ne zavidamo tacega liberalizma.
Slobodno, „čistite", poskusite, vi imate oblast. Ali — dosegli s tacim postopanjem ne boste nič, ali pa ravno nasprotno od onega kar dosezate. Nas in naša stvar nosi dobra ideja, ta je pa nepremagljiva. Nas vodi ljubezen do roda in domovino in ta je neugasljiva. Mi vedno nove moči dobivamo in trpimo iž neusahljive rodovitnosti našega ljudstva, ki ga tisočletna nemila zgodovina Slo-vanstvu odtegniti ny mogla. Narašlaj iz naroda je ves naš in od leta do leta so polnejše in tesnejše vrste vodnikov za obstanek in narodno omiko slovenskega naroda. Kaj hočete potlej, vi najemniki tujstva, doseči s tem če nekoliko naših odvisnih po nemško proženete „massregl - ujete." Na njegovo delavno mesto stopi drug, ali pa dva, in stvar ide s starim tirom naprej.
Nemškim in nemškutarskim tacim možem pak, ki so tudi „ odvisniu, a denes roko-pleskajo in aplavdirajo, ko „Tagblatt" vpije po onako vem „čistenji" usojali bi se mi denes samo krotko reči: počasi, gospoda, ali no veste več latinskega reka: „hodio mihi, eras tibi?" Kaj pa če bi Bi naš narod, naša mladina in mi vsi dobro zapomnili, kako se je nam godilo, in — | idejo drugi časi?
Zoper vojske.
Blag mož, redka izjema nemškega rodu, dr. Fischhof je nedavno izdal geslo, naj bi vse države zmanjšale svoje vojske, ki tako strašno denarja požro in davke neprenosne delajo. Lepa misel, vredna, da bi se uresničila. In za njim je prišel sloveč španjski politikar
Listek,
Ženstvo v slovenski narodni pesni.
(Govoril v ljubljanskoj čitalnici drd. Ivan Tavčar) (Konec.)
Ali so pa tudi hiše v katerih je nij tako ideja'ično gospodinje. Včasih se tudi tako nanese, da v hiši nij gospodarja. Ali se rečo gospodar je uže, pa nema moči potrebne, oblasti nobene. Marsikrat gospoda, pripeti se, da roža, katero si je kdo za svojo hišo vtrgal, i ža, katera je bila poprej, ko se je še snubila, zgol dišava, pokaže nakrat bodeče trnje. Cvetje je strašno naglo odpalo, aH trnje pa vedno ostane. In tedaj je mož revež pod svojo streho, in poslušajmo kako britko zdi-kuje:
Slabo Bem  jest oženil so bi1,
Nijsein pri-iuiarj.il, scin močno falil.
Nijseui preudaril,
Kak bom gospodaril
Sem eno dobil.
Da se bom pokoril.
Dokler bou živ!
In to je gotovo dolga pokora!
In čujmo dalje kako se revežu godi:
Komaj do  poldan  so  iz  poste jo zvali t žena
naum č)
Precej me kolno!   Oh vest rao boli Kar v roko dobi, Van name kleti.
In tal'duš na vse jutro, nij šala. In kako je zapuščen ^a revni mož. Sam je, v svojej hiši je sani. In žena mu ne privošči najmanjše stvari, in še brez te skrbi nij, da ga z hiše ne spodi. Dobrega malokrat, kaj zaužije, morda še vsake k vatro ne. Ta žena je še celo taka, da se kadar kruh peče strašno dolgo mudi in
Marcoartu. Ta je 27. aprila na Dunaj i večjemu zboru ustavovernih poslancev razkladal svoje ideje. On je rekel: Jaz mislim, da večina narodov Želi miru. Vojno imajo uzrok v strastih Človećjih. Jaz bi rad sporaum-ljenje vseh narodov. Po vojnah zmirom le svoboda trpi. Za to naj poslanci vseh držav, iz manjšin in večin v shod stopijo in vojsko odpravijo. Tako je mož govoril obširno in sklenili so narediti v tem smislu resolucijo in se bodo udeležili tacega mejnarodnega shoda, ako ga Marcoartu, ki od države do države potuje, skupaj spravi.
Še enkrat rečeno: lepo in blago je vse to. Srečni oni naši potomci, ki bodo vse tb doživeli, ki bodo čase videli, ko bode to mogoče. Ali žalibog sedaj še nij. Sedaj so vse to le prazne besede. To je hudo priznati, ali res je, in drugače no more biti, tako dolgo ne, dokler bodo eni narodi tlačen i, drugi pa krivični tlačitelji, dokler bodo Nemci Magjari itd. samo na to prežali, kako bi divjega Turčina podpirali, a Slovana v sužnjih sponah obdržavali, Francozu, Dancu itd. zemlje jemali itd.
Tudi je jako rudno, da baš avstrijsko-nemški ustavoverci, ti prijatelji turškega barbarstva in pruske nenasitnosti, ti pijo-nirji nemške agresivnosti, take resolucije sklepajo. Dokler je nemško cesarstvo do zob oroženo in preži po avstrijskih nemških in slovanskih zemljah, bil bi za Avstrijo samomor, če orožje proč vrže. Lehko je onemu, kateri si je z orožjem gospodstvo t idobil po krivici, naenkrat reči: zdaj pa ti, protivnik moj, vrzi orožje iz rok. Lehko je onim narodom, ki so zjediujeni in gospodujoči izjaviti, mi želimo miru in vojne nečemo.
Ali južni Slovan, povsod zatiran, od Turka, in Nemca in Italijana; Francoz, kateremu je Prus lepo zemljo vzel,  Danec,  kateremu je
da bi drugi ne videli, kako ^ri vsakej peki napravi zase kaj boljšega, neče imeti zraven druzih ljudi. Ampak sama je in sama opravi vso peko. Ali nesrečni mož predobro ve zakaj, da namreč
— ložej k;ij skrijf, In sama uzije Na mone nikdar S'i ji spomnit ni mar, Da lom gospodar.
Tako žalostno so razmere. A mož prenaša, saj se ve, kako je prenaša in trpi in lazi takisto kot živa smrt na okrog. In če prime za koso, se kar ljudje čudijo, kako je to, kaj je to, da ta mož take malo nakosi. In srce ga boli pri tem, da ljudstvo ne sodi prav, če meni, da je on revež len. Ali to nij res, to je strašna krivica.
Al uzrok je pravi.
Ker me Žena davi;
Me stredat uči,
Prus meje premaknil, Rus, ki koncem ne sme svoje sorojake in pravoslavne soverce južne Slovane v sužnjesti poganov Turkov pustiti, — ti imajo pravico reči: najprej v dejanji pokažite, da hočete nam enkrat pravični biti začeti, najprej nam dajte vse naše narodne pravice nazaj, ki ste jih nam vzeli: potem je mir gotov. V tem smislu bodo vsi Slovanje in drugi zatirani narodi odgovorili. Drugače ne morejo. Za to je vse razoroževanje na papirji le fraza in humbug za zdaj in pa — špekulacija zatiralcev in krivičnikov.
Jugoslovansko bojišče.
Iz Sarajeva, glavnega mesta Bosne se jtiše: Generalni guverner lbrahim-paša je dobil iz Carigrada povelje turško črno vojsko vzdigniti in oborožiti jo s puškami ostragušami, katere je dobil preko Kleka. Ali Mohamedanci z ostragušami ne znajo streljati in veti zaupajo svojim starim puškam. — Stari Turki imajo več poguma kot mlajši mej vojaki. Fazil beg jeden turških velmož v Bosni je z 10.000 možmi vzdignil se in maršira v rizovško gore, da bi tam vstaše pregnal. Torej tukaj pride kmalu do velicega boja. Bog daj, da bi tako izpal kakor 21. aprila pri Motajici, kjer je bilo COOO Turkov v beg zapodenili.
Iz Črne gore se poroča, da bode senator Maša Vrbica te dni potoval v Grahovo in bode hercegovinske vstaše nagovarjal, naj dovolijo Turčiji primirje za štiri tedne. Rusija baje tega želi, ker bode diplomacija Še v četrtič poskušala kar jej je uže trikrat izpod letelo, vstaše pomiriti.
Iz Dubrovnika se poroča: Krdelo vstaj-nikov je planilo na malo turško vojsko pri Gradcu nad Klekom in Turkom vzelo 50 vojaških konj in 370 glav goveje živine.
Iz Be Igra d a se piše, da sta dva me-gčana dala srbskej vladi 210.000 gl. za vojsko • žene darujejo za ta namen svoj lišp. Navdušenje za boj je občno.
Šest brigad je zaselo nasipe pri Aleksincu.
Mrliče v Bosni in Hercegovini na bojiščih ali kar na prostem puste ali slabo zakopavajo, tako, da se je bati kuge, katera se bode po vsej Evropi razširila. Zatorej tudi iz tega obzira nekateri glasovi svetujejo, naj bi Avstrija zasela Bosno in en del Hercegovine, drugo pa naj posede Srbija in Črna gora.
Da Ti"inaiu moči, Ko vse me boli.
In kdo bi ne jokal krvavih solza nad tem nesrečnežem! Ali kadar je pa le preveč, stopi tudi naš mož na noge. Vsaka voda, če je lilo izpod neba preveč dežja, prestopi bregove Tako tudi tu. Naš ubogi mož, naš reven mož, je prenašal nekaj časa, je stradal, je delal kot živina in občutil z udanostjo strašno ostrost jezika svoje žene. Ali ko je le-ta le vedno bolj demonična postajala, ko je na njegove prošnje le s smehom odgovarjala in se prav veselila njegovega trpljenja, in ko je pravim delala Še vse hujši naklepe, rekoč:
0, kar sem  te dobila
V moje klešče zdaj, Še bolj to bom dražila
Tudi zanaprej 1 Vse ti tom storiti,
Kar tobe zna jeziti, Razsajat, nagajat,
Ti očem vselej.
Politični razgled.
Kotni njo fl<*£«»l«».
V Ljubljani 29. aprila. > Dogovori ministrov na MPumeji še vedno nemajo nobenega vspeha. Poltretjo uro so zopet pri Andrassy.ju sedeli, a ne ve se, kaj so ukrepali.— Iz Pešte se „To!. Corr." javlja, da tam febrozno napeti Čakajo izide in da vlada občna nezadovoljnost. Nekateri hočejo naj Tisza ministerstvo odloži in zopet v opozicijo stopi Uže se govori, da je mogoče novo ministerstvo Sennyey. „P. L." pa zopet trdi, da je Tisza jedini mogoč parlamentaren minister. — Ko bi Sennyey na oni strani do krmilo prišel, naravno je, da i naši nemški Auerspergi padejo in ž njimi pri nas vsa nemškutarija.
Vlili »j<* ClrJEUTC
iS u muh* .'.z* zbornica se je zopet odprla s kneževini poslanjem v katerem objavlja, da hoče on strogo neutralen biti nasproti vnanjim vprašanjem.
Vmi§co*kim prefektom je vlada naložila naj odločno protestirajo zoper agitacije v generalnih svetih za pomiloščenje komunistov.
Pri dopolnilnih volitvah, ki so bile v treh okrajih, zmagali so povsod r puhtikanci in so biti posebno bonapnrtisti potlačeni.
Iz Mivviifu* se poroča : Postava o sprejemu železnic v državno upravo, pomenja zopet nekovo centralizacijo, je bila v prvem branji spreta v zbornici poslancev.
„Deutsche Sehulzeitung" poroča, da je na M*t-u*>'.<'$>» 4508 učiteljskih služeb nepravilno nastavljenih tako da, ako štejemo GO otrok na jednega učitelja, ne dobiva 270.480 otrok nikacega poduka. — Torej tudi v Grmaniji nij še taka sila, kakor se napenja povsod sitni nemški napuh.
Dopisi.
lK K ti mu I k ta 28. aprila [Izv. dop.] Pretekle dni je vznemiril nekov čuden do-godjaj celo naše mesto, ter vzbudil pozornost vseh naših krogov, dogodjaj, kateri se gotovo sam ilustrira, in ki bode tudi drugod zanimal marsikoga. Prišel je minoli teden po svojih opravilih semkaj gospod J. Spendov, glavni agent zavarovalnega društva „Victorija", stanujoč v Ljubljani, kjer sem, ako se ne motim, na celovškej cesti uže mnogokrat videl njegovo firmo. Ta gospod je iskal pri nas novih strank, in jih je zares tudi nekoliko pridobil, ter zavaroval. V našem mestu pak imamo uže dva zavarovalna agenta dveh druzih društev, oba več ali menj c. kr. uradnika, oba več ali meni boječa se druzih konkurentov. Prišlec g. Spendov torej je sedel po dvadnevnem bi-
Ko je tako delala naklepe, je zavrela tudi našemu možu krotka kri. In je prijel tisto zdravilo, katero raste v blagodejnej naravi in rabil ga je tako, da je napravil čudeže in da je žena vsa druga postala. Pravim vsaj za trenotek vsa druga postala. Ali za pri-hodjnost obljubi mož tudi skrbeti in da jej na daljni pot zakonskega življenja ta-le resolutni opomin:
Čo no boš dobro storila S palco se boš g^stiia, Bo pela kot s rula, Dokler te no prerodi!
Ali upam, da v prihodnje nij bilo vec" tacih gostij, upam pa tudi, da je junaški mož, kateri je s tako srčnim naskokom bil vzel v oblast glavno pozicije svoje hiše, upam pravim, da junaški mož jih je tudi potem obdržal v svoji oblasti, ter jih srečno branil pred vsakimi napadi svoje žene. In s tem upom končam denašnja svoje predavanja. —
vanji v našej sredini mirno in tiho do polu dne tretjega dneva v svojej sobi, kar se od-pro* vrata in notri pristopata dva žandarja z nasajenimi bajoneti. Prvi vpraša osorno gosp. Spendova po izkaznici ali za „pos". Isti, jako iznenađen, pove, da kot avstrijski državljan, in posebno kot v Ljubljani stalno bivajoč uradnik vendar ne potrebuje „posa" pri svojih uradnih opravilih. Pokaže naposled tudi svoje društveno pooblastilo, pa — javnih stražnikov to nij ganilo. Naznanita naposled g. Sp—u, da imata povelje, tirati ga k okrajnemu glavarju g. Klančiču, in da je isti sam to z a po ve d al. G. Sp. se, — hočeš — nečeš, — uda svojej osodi, in gre sredi dveh žan-darjev skozi celo mesto k okrajnemu glavarstvu. Jeden spremljevalcev je celo za-rohnel nad njim: „Kurzen Schritt lialten!" Vse to se je zgodilo v občno senzacijo mej našimi meščani, in cela tropa ljudij se je zbrala za čudnim sprevodom. V urad prišedši peljeta žandarja g. Sp. k okrajnemu glavarju. Isti ga je sprejel „mit etrenger Amtsmicne" in ravnal ž njim kakor z navadnim potepuhom. G. Sn. zahteva, da se protokolira cel dogodek in prezentira g. Klančiču svoje društveno pooblastilo. To je celo situvacijo spremenilo. Okrajni glavar je spremenil svojo „Amtsmiene" v dolg, jako dolg, naposled pa v močno prestrašen obraz in prosil g. Sp., naj opusti vsak korak, in da je to grozna zmota, obžalovanja vreden dogodjaj, da ga je imel za „švindlerja", da je napačno podučen itd., in prosil ga je naposled   za odpuščanje.
Povem vam ta dogodek brez vseh pri-stavkov, pa dozdeva se mi, da moramo vendar le kodi kako postavo imeti, ki varuje osobno svobodo vsacega državljana, in da ta postava gotovo nij samo na papirji.
(Dostavek uredništva. Mi smo ta dogodjaj uže poizvedeli po prijateljih g. Sp., pa čakali smo pozitivnega poročila. Vprašamo le: Ali imamo postavo „za varstvo osobne svobode" in kdo je njen Čuvaj ? Ali je g. Klančič, c. kr. okrajni glavar, kompe-tenten izpeljevati stvari, katere pripadajo c. kr. sodniji? Ali on pozna §. 175. kaz. red.? In ali on ne ve, da so politične oblastnije zavezane, podpirati iz nArodno-gospodarstvenih ozirov vsako zavarovalno društvo? Kje je pravica, kje je postava ?)
Iz ht. ItiiiMTlu na Dolenjskem 28. aprila. [Izv. dopis.] Tri leta je minolo, odkar se je po nemčurskih zvijačah g. Dolar urinil nam za župana. Kako nam je županoval, o tem nam je „Slov. Narod" mnogokrat poročal. Dolarjevi nemčurski čini bili so objavljeni pred vsem slovenstvom. Lepa št. Ruper-ška okolica prišla je v slabo ime po g. Dolarji, pri katerem je bilo nemčurstvo pri žu-panovanji na prvem mestu. Znano je, da je le malo ali celo nič nam v gmotnem oziru koristil, da smelo rečem, v škodo nam je bil. Bahal se je, da nam bode več Šolskih razredov priskrbel na — drugih stroške. Ali nam je to storil ? Ne! Le mi bodemo morali plačevati iz lastnih žepov za šolske potrebe in Dolarje ve obljube v tem oziru smemo imenovati neresnične. In kaka bi po Dolarjevem smislu morala biti ta šola V Prav po nemčursko zopet urejena! In mi bi morali za Dolarjeve nemškovalne namere drago plačevati V Ali še imamo št. Ruperški, z davkom uže tako preobloženi kmetje toliko pameti, da bodemo drago plačevali sprhnelo noniškutarsko robo,  ki nam jo  usilujeta Dolar in oni dr,
Škedel, ki je sicer mej nami rojen, ki se je tudi od slovenskih kmetov obogatil, a ki nič menj pridiguje za ne m š t v o, kakor, da bi bil od Nemcev najet za to. Ne, tega ne bodemo; nam naj bode naša stara šega, naš star jezik, ki je pošteno slovensk, naša korist, naša bodočnost prva skrb, a nikdar ne bodemo se mi brigali za turške prijatelje Dolarja in Škedla. Mi dobro vemo, da se bosta sedaj, ko je volitev župana razpisana, okolo nas št. Itu-perških kmetov plazila, nas na vino vabila, kakor je to posebno pri dr. Škedelnu ob ta-<cih priložnostih navada, a ne vdajmo se zakletim sovražnikom milega našega roda, ne poslušajmo več medenih jezikov nemčurske gospode in mislimo na tisto dobo, ko nas je Dolar pri volitvi v trgovinsko in obrtnijsko zbornico na tako nepošten način za nos zvo-dil, pomislimo, da je le zarad Dolarja in njegovih pruskih teženj vrli naš prejšnji učitelj nas moral zapustiti, kako je ravno tisti Dolar našemu gospodu župniku in nain kmetom pri popravljanji stolpa velike zapreke delal in nekatere kmete proti našej mirodnej dahovščini našuntal, pomislimo dalje, da je nekaterim kmetom, ki so nekaj časa kot nezavedna čreda za njim tavali, sejmov pridobiti obljubil, kar se mu se vo da nij posrečilo, ker res nij tako mogočen, kakor se je okolu hvalisal.
In če smo vse to natanko preudarili, eniemo vsi prepričani biti, da ne bode niti jeden izmej nas dal glasu Dolarju, ki se nam zopet za župana vriva. Saj imamo domačih mož dovolj, ki bodo nain na čast in korist županovati dovolj sposobni, a ne brigajmo se več za tujca, ki je k nam privandral z nemško robo. Izvolimo si torej iz svoje sredino moža, ki je vnet za domače slovenstvo in za naš napredek in boljšo bodočnost. Posnemajmo vrle Mirnčane, TrebniČane, Krščane in druge, ki so nemčurstvo ob tla vrgli, ter povsodi narodne župane volili. Vse one rodoljube št. Ru-perške pak, ki imajo razum ■ in dovolj pojma za narodno slovensko reč, prosimo najuljud-neje, naj tem najbolj mogoče na to delajo, da se zaslepljenci o pravem času Še zdramijo, naj agitirajo mej nevednimi kmeti, naj nepošteno nemčursko agitacijo paralizirajo s svojo pošteno, naj ovirajo nesramna nemčurska sredstva, ter naj skrbe o pravem času, da se pošten narodnjak za kandidata postavi in na volitveni dan, ki bode v kratkem kolikor toliko jednoglasno izvoli. Izperimo slednjič jedenkrat silen madež iz lepe št. Ruperške doline!
Iz ItlVtlii 25. aprila. [Izv. dop.] Pozno, a vendar tudi pri nas nastopila je pomlad. Pred petimi tedni stoprav raztopil se j e jako debel led. Kmetovalci začeli so orati, in sploh poljska dela opravhati. Okolo jezera pak so začeli dotični priseljeni in uže obogateni nemški in nemškutarski posestniki olep-šavati, ter pripravljati hiše za tujce, katerih letos prav mnogo pričakujejo. Mej vsemi nemškimi naseljenci odlikuje so grof Eichel-burg, on vedno še kupuje razne zemljišča povečuje njegove toplice, ter zida vedno nove hiše za tujce. Tudi baron Cojz neče zaostati, zakaj da pa pri njem ne gre vse tako hitro kakor bi želel to so prav lehko razume. Lažje pak zopet napravljajo njegovi sorodnik namreč sorodniki'* njegovega zeta grofa \V. Sezidano je tedaj celo kopo lepih malih srednjih in tudi velikih palač, v katerih je prav okusno hišno orodje in zares za poletni čas jako prijetno bivališče.
Baron Lazarinijeva vila se prav počasi izvrševa, na zemljišči delajo uže leta in leta, a da bi začeli zidati palačo morda ne bode še kmalu došel čas; ka';or sem čul od množin, pravi baron, da v kacih dosetih letih bode vse gotovo.
Zidanih je kakor sem rekel mnogo novih hiš, vsaka po deželi ima svoje ime, tako so tudi naši renegati in renegatski aristokrati krstili svoje hišice s sledečimi res zanimivimi imeni: Grtinenhaus, Ilerrenhaus, Edehveis-haus, Schattenhaus, Alpenhaus in še več druzih tacih imen, katera pa nijsem zapamtil.
In kako naši nemčurji vcepajo kmetom ta imena in kako žele, da bi nikdo drugače ne imenoval te hiše? Kmetje, ki ne znajo nemški zovejo one hiše na pr. tako-le: Gril-gavs namesto Grtlnhaus, Talpetgavs, namesto Alpenhaus, Pendelpoisergavs, namsto Edel-weishaus, Šotergavs namesto Schattenhaus, več o tem bi bilo nepotrebno. Kaki da so in bodo vspehi ponemčevanja pod Triglavom nam podaje ta poskušnja lepo in zadostno izpričevalo.
Tedaj Slovenci kateri, kadarkoli pridete v Bled, ozirajte se rajši po domačih naših ljudeh in podpirajte jih, ker sedaj je tudi uže več narodnih gostilnic. To leto pa bodo napravili tudi naši domači ljudje toplice v jezeru.
Domače stvari.
— (Koncert.) Vtorek 2. maja napravita v redutnej dvorani gospoda A nt. P oer-ster (harmonium) in J. Gerstner (gosli) koncert, pri katerem iz p rijaznosti sodeluje gospodičina M. Orlova in vokalni kvartet „Sloga" (gospodje Razinger, Scliaf-fer, Val en ta in Kagnus). Začetek ob pol 8. uri zvečer. Program: 1. A. Rit-ter — Pet karakterističnih skladeb za gosli in harmonium: a. V polnočnici. b. Božična, c. K prvemu obhajilu, d. Šmar nična. e. Na vseh vernih duš dan. 2. a. A. Lortzing — „Toast den Damen". b. A. Nedved — Rožica. Čveterospeva. 3. a. A. Ilenselt — Bol v sreči. b. R. Schumann — Pomladanska, c. J. S. Bach — Gavota. Za harmonium. 4. K. M. pl. Weber — Kavatina iz opere „Eurganta". b. R. Schumann — '„Ich wandre nicht". Poje gospodičina M. Orlova. 5. Brahms — Joachim — Ogerski plesi za gosli in glasovir. G. a. An t. Foerster — Milica, b. Fr. Mair — „Vogleiu ira VValde". Čveterospeva. 7. C h. Gounod — Rominiscence iz opere „Faust" za harmonium zložil J o s. Foerster. 8. J. M. Lćclair — „Sarabande et Tambourin za gosli in harmonium. — Vstopnice za cerkle po 1 gld. 50 kr., za sedeže v dvorani in na galeriji po 1 gld. entree po G0 kr., za dijake po 30 kr. se dobe pri bukvarji gosp. K. S. Tillu iu koncertni večer pri kasi. Koncertni harmonium iz c. kr. dvorne tovarne Pet. Titza je gospod Boris pl. Jevreinov in glasovir si. odbora rilharmoničnega društva blagovolil posoditi.
— (Denes) je slovensko gledališče in sicer benefica gospe Odijevo.
— (V G o r i c i) bode prvi občni zbor novega političnega društva „Sloga" v četrtek, dne 11. maja 187G. — Na dnevnem redu bode poročilo začasnega odbora in volitev odbora.
— (Izlet v Postojno) za binkoštne praznike menijo napraviti nekateri goriški Slovenci.
— („Savinjsko učiteljsko društvo") imelo bode dne 10. maja zvečer svoj občni zbor v Mozirji v g. Lipol-dovej gostilni. Program: a) Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika o dosedanjem delovanji društa. b) Volitev novega odbora, c) Posamezni nasveti. — Predavali bodo sledeči gospodje: 1. Rap. Škoflek: „Numen našega društva". 2. g. Cizelj: „O veljavnosti narodne šole na podlogi novih šolskih postav v javnem življenji," 3. g. Soršak: „0 domači odgoji". 4. g. Leban: „0 telovadbi." — Upamo mnogobrojne udeležitve od strani učiteljev kakor tudi od čestitih podpornih udov. Na srečno snidenje! Odbor.
— (.Teden motaj 15.052 gl. 80 kr.) 2G. t. m. stavila sta v Središči na kegljani dva kegljavca tretjemu 20 kr. na 7 kegljev v treh metajih; ker pa nij podrl, stavil je drugo-krat vsakemu 40 kr. in tako svoto ponmo-ževal, da je h koncu stalo 15.052 gl. so kr. A zdaj mu jo bila sreča mila, ker podrl je na prvi motaj 8 od prvega in svoto 15.052 gl. 80 kr. dobil nazaj.
— (V ljutomerskih goricah) je kop končana, razen nekaterih velikoposestnikov, katerim pa jo sedaj kop v veliko škodo, ker trs uže močno žene. Grozdja se je obilo prikazalo in nadejati se je dobre trgatve, ako grozdje nepoškodovano dozori.
Rasne vesti.
* (Nove vrste denar). Učitelj fterka v Hatzfeldu je svoj klavir za 10.000 knedlov prodal. Ti knedli bodo se dajali v porcijonih 1)0 20 knedlov, in sicer vsak teden tri porcijone. Vsak knedel mora imeti G centimetrov premere. Ako se računi vsak knodl po 3 kr. kar nij ravno drago, tako velja klavir 300 fl. Poleg tega pa gospa učitoljica prihrani mnogo dela, drv in truda, če se knedli uže skuhani na mizo prineso.
Začetek ob l/sft uri zvečer. Deželno gledališče y Ljubljani.
V nedeljo 30. aprila 1876.
Na korist učiteljice in pevke „Dram. društva", Dragojile Odi-jeve.
Prvikrat:
Pariški potepuh.
Veseloigra v 4 dejanjih po francoskej Bavarda in Vanderburcha predelal Teodor Dunkl, poslovenil
Josip Grci-lj.
Regisseur predstave Josip Kocelj. Osobe:
Grof Murin, genoral — — — — g, Kocelj.
Emil, njegov sin — —--— g. Schmidt.
Baronovka Horinova, generalova
svakinja--— — — — gdč. Podkrajškova.
Gnspa Meunirjeva — — — — gdč. Namretova.
JoS'P, \ „:„_- vnuka---g. Odijova.
Eli/a,/ nj"na vnuka---gdč Vrtuikova.
Bizot, uradnik pri davkariji — g. Kaj zel. Ililiiir.',  generalov komorni '
strežaj — — — — — — — g. Sturin.
J,'an» V generalova sliuri ~~ s' Jekovec-Francjois, >  generalova sin^i       g Blodkov.
VrSi so v Tari/.u. — V I. in II. dejanji pri gospej Mcunirjev ej; v III. in IV. v generalovem hotelu.
Pri predstavi svira c. kr. vojaška godba 53. polka pošeov nadvojvode Leopold pod vodstvom kapelnika gospoda Czun; ky;i.
Kasa se odpre ob 7. uri. — Začetek ob '/i»8. ari zvečer.
Dunajska borza 29. aprila.
'.-.virno r'}I*»»rrafičao ^uf>» m»«>.:
Enotni 1.-i. dolg v hankjvcth  .   <>4 rid !»0 kr.
Enotni drf. doig v arobru            B8   ,   75 ,
18M) Lrfc. p.»s,j|ilo   ....      103   ,   75 ,
Akcije j4rodae bsnhrb   ,   .      870   ,   — ,
Kreditne akcij«    ....      139   .25 ,
Loudou........120   «25 ,
Napol.........9    .   55 .
C k. cekini  .......     5    .   68 ,
Srobro.........                                    103        4 0 -
t
Zahvala.
Vsem p. n. gnapem in gospodom, ki so mojo ncpozabljivo aoprogo na zadnji poti ■premljevali, izrekam najtoplejšo zahvalo.
V Postojni, dne '24. aprila 18'6.
(113)
Matija Petrič.
Vabil«
k izrednemu občnemu zboru
„ljnbljanskega glasbenega društva"
ki hode
dne 7. maja t. 1. ob 10. uri do polu dne
v mestnej dvorani.
Pf O^f 1*11111 s
1. Poročilo tajnikovo;
2. poročilo blagajnikovo;
3. Volitev prvoBcdnika in jednoga odborn ka;
4. Nasvet odbora, da se najemo dobri godci se stalno plačo.
V Ljubljani dne 28. aprila 1876.
(115—1) Oflbor.
Le še malo časa!
Ker imam v špitalskoj uMci štacuno le do sv. Jurja v najemu, tedaj ono 7. maja izprazniti moram, usojam se p. n. občinstvo opozoriti, naj vsi ta kratki čas in ugodno priliko uporabijo, ker nikdar ne bode nikomu moči kupiti
vrlo dobri šivalni stroj
ca tako nisko ccuo, kakor sedaj pri meni. Priprave za gube, drvge strojne tlele, stranke, potem #ir-tingt, oxforde, ročne krtačice itd. so tudi še v zalogi, ter se po nizkej ceni prodajejo.
Prilično tudi opazim se posebno, da imam le samo Greifer šivalne, stroje, kateri so so uže nekaj časa rabili, mej tem ko so pravi llou-ejevi, Uitcejevi itd. popolnem novi, katere sem stoprav pred kratkim dobil.
Za mnogo obiskovanje proseč se znamonuje z odličnim spoštovanjem
(104—4)
TV^osoliTiagfg'.
Kažipot po Ljubljani.
Kdor zeli inserirati pod to rubriko svoj posel, obrt itd. tako, da jo oznanilo uvršteno skozi tri mesecu vsako nedeljo, more to v 4 do B vrstah po jako znižanej ceni storiti, katera se izve pri administraciji „Slovenskoga Naroda".
Voščene sveče,
in zavitke f Waehsstuckl) vsake vrste za cerkve, pogrebe, in trgovino po mijnizjej ceni prodaja in se č.-.stili duhovščini, kakor tudi slavnemu občinstvu pripor ča zagotavljajo, da bo vsem najboljše in hitro postregel. OroHlav l>oleneo,
(7) svečar, gledaiiščne nlice št. 140—141.
V administraciji „Slov. Naroda" prodaje se izvrstna
r? m .»m
Tomaž Volta,
na frančiškanskem trgu, priporoča svojo zalogo vsake bire usnja po nizkej ceni. (i3>
Glostiliiičar ..pri Sokolu"
na titolneui trgu, priporoča svojo uže staro gostilno. Dalje naznanja, da ima tudi letos izvrstna vina in vedno dobre jedila kakor klobase itd. po nizkej ceni. (■)
Knjigovez E. llohn
na sta i-f m tf/fu it. M-iT Jedini v lijiihijiini,
prevzema in izdeluje najhitreje, najcenejše vsak ■ vrsto dela. Posebno so priporoča č. gosp. Hutsov-nikttn: (8)
ĆrcvUar Jakob Skerbinee,
v glcdališkcj ulici št. 19 izdeluje vsake biro najboljših črevljev na drobno in debelo; potem prodaja tudi Tržiške črevljc na debelo in droDno po nizkej eeni. (8)
Kdor potrebuje
metričiie mere In uteže
kuhinjsko posodo plehasto ali iz vlitega železa, kakor koisno orodje za pohištvo in za zidanje, potem orodje za mizarje, tesarje itd vse to dobi po najnižjej ceni pri Wranc Verčeku (prej Božicu) n« glavnem trgu št. 10. (8)
V Josip l^evcevej
Bpeccriskej štacuni na št. Peterskem predmestji št 18 tik mesarskega mosta dubi se najboljše blago potem štaj. bruse, kupuje in prodaja na debelo poljske pri-delke fižol, krompir, črešplje, repo, zejje, orehe itd. (8)
Janez Tičič
prodaja Kakor pri razprodaji < Auw-verkauf) 10 do 25% pod fubriako ceno na debelo in drobno imiogo-vrstno   kramarsko in gospodsko
blago. (8)
„Vodje i junaci iz ustanka it Bosni i Hercegovini".
Cena 1 gld. 20 kr.
Karmelitanski melisovec
Iz HeiMMlk.
1 originalna steklenica _'5 kr. Jedino pravi le pri
(53-7)      Gabriel Piccoli,
lekarju na dunajskej cesti v IJubljam
Slovenske
lepoznanske knjige.
V založbi „Narodne tiskarno" v Ljubljani so-izšle in se morojo dobiti sledeče slovenske knjige'.:
Eomani in. povesti:
1. Eraiem Tatenbah. Izvirna povest, spisa! J. Jurčič, velja......60 kr.
2. Meta lloldeiila. Roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Jlostnik   50 kr..
3. HantorilcH. Roman s pogorskega zakotja, Češki spisala Karlina Sv&tla; poslovenil Franjo Tomšič* velja   ........      50 kr.
4. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalee. — Na crul ceiuljl. Novela, spis. J. Skalee, velja 25 kr.
5. Kasen. Novela, francoski spisal 11. Riviere,-poslovenil Davorin Jlostnik. — Cerkev in držav* v Ameriki. Francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin 1 lastnik, velja     ...      25 kr.
33- Xjlstlci v zvezkih:
I. zvezek, ki obsegu: Stenografija, sp. dr. Mbti.
— Zivotopisje, sp. Rajč Boz. — Presern, Frešerin ali Presiren, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, ap. J. Jurčič. — H. JUchiavelli, sp. dr. Ribič. — Pisma-ii Rusije, sp. dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na K«nk* m, sp. dr. J. Vosnjak. — Čigava bode ? Novelica, sp. J. Ogrinec.  Velja        .      .      .      .      25 kr.
IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Paulus.
— Plašč. Novela. Ruski spisal N. V. Oogol; poslovenil />. Gorenjec. — Nekoliko epazek o izdaji slovenskih narodnih pesnij. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr.
Kdor hoče katero koli teh knjig dobiti, naj piše „Narodnoj tiskarni" in jih dobi po poštnem povzetji. Vse skup se dajo za znižano ceno 2 gold.
Tujci.
28. aprila
>Tr*»pa: Dolence, iz Maribora. — dr. Jakobič iz Gorice. — Pfefel iz Gorenjskega.
Pri mubu: Kos iz Selo. — Schweiger iz Linca. — Blau iz Kaniže. — Lustinal iz Selc. — Longvl iz Kaniže
Pri tirSclnveinburgor iz Dunaja. — Ješenak iz Bleda. — Ribano iz Dunaja. — Hribar iz Jesenic — Baron iz Gorice. — Feld iz Celovca. — Dragovina Iz Trsta. — Knol iz Dunaja. — Fischor iz Celovca.
Glavni trg št. 259. Velika reelna
rumlmrgskega, kreas, prejnega, gorskega hi bombažnega platna, damast mizne oprave, damast in dvojtkanine ali cvilh imznih prt, brisaik in servijet, platnenega in bombažnega gradla, kavnih prtkov in desertnih ser-vijetov, chifonov in kretonov za srajce, })iketa za polletje, mrežnih pregrinjalo v, risp za hišno opravo, gradi in dvojtkanice ali cvilha. Garnitur in pogrinjal za postelje. Platnenih in batistinih žepnih robcev itd. itd.
■■ Po čudo nizkej ceni. Hi Glavni trg št. 259.
(114-1)
:XXXXXXXXXX)MOKXXXX>
9 Svarilo!
Zaradi mnoziga ponujanja In siljenja šivalnih strojev Hoive-jevoga sistema, udano naznanjamo s tem v korist p. n. občinstva, da mi pošiljamo na Kranjsko
nase prave Howe-jeve šivalne stroje,
kakor U2e obče znano najboljšo za družine in rokodelce,
izključljivo le gospođu Franju Detter-ju
v J-..j ii 1*1 i ii ii i. Poles vsacega pravegu stroja pridajemo tudi izvirni ee rt i 11 kat fabrike in podpisane generalne zaloge.
The Hote Macli. Co. Limited
I"*—*) ravnate^: Mi. Scln.lt.
Svetinjo napredku pri Jhmajskej razsfari IHTA. Srebrno srednjo hhurrske razstave 1875.
Visoko čislanemu duhovenstvu.
Stef. Berlyak,
meščan in cerkvenih paramentov fabrikant
priporoua so za izdokivaujo vsako vrste
cerkvenih del,
kakor tudi talare,  d u h o ven s ko suknje itd. in to po najnižji coni.
Drag. Berlyak,j
zlatovezka,
priporoča so za izdolavanjo
baldahinov, zastav, stavnic za pevska, strelna, veteranska in požarna društva.
Ornati za aplicirati
so sprejemajo.
Vezenine (štikerijo), za katere jo tudi snov pridejan, aprojetnaju so za montiranje in so izdoljtijejo najskrbnojše, odgovarja so tudi na vsa naroč 'a s poštnim povratkom. (76—3)
Tovarna na Dunaji VIII., Piaristcngasse št. 7. Zaloga    „      „     I.,     Grunangergasse št. 6.
Izdatelj in urednik Josip Jurcic.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".