rr mi Uf , * I ] ^ ^ 1 * j Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagorje, Selo 65 telefon:prodaja 0601/64-729,servis 0601/63-399 212 _A_ AVTOHIŠA KRŽIŠNIK V ^-^SSjVJUj Z f F-gF mama Svetovno priznanje varnoiti, ekologiji, udobju, eleganci in kvaliieii VSI SERIJSKI MODELI: * Kleina garancija ali 100.000 prevoženih km 4 let garancije proti rji * ekoloiki molori' 1 16V khniko * dvojna zračna blazina - airbag varnostna.skrinjica za potnike na zadnjih sedežih Infra In o zaklepanje * temna stekla * nastavitev servo volana * ugodni avstrijski krediti - Mazda Bank * ugodni leasing PRODAJA VOZIL MAZDA - SERVIS - PRODAJA REZERVNI DELOV - LIČARSTVO KLEPARSTVO - AVTOVLEKA - PRODAJA BARV GLASU RIT - RENT-A-CAR .•.v:-::#*' HRIBAR LEASING PONUJA Ford Fiesta Courier Kombi, zračna varnostna blazina na voznikovi strani, motor 1.8 DSL/60 KM ali 1,3i/60 KM, prostornina 1,46 m3, nosilnost 500 kg. Ford Transit Kombi, zračna varnostna blazina na voznikovi strani, servo volan, polpovišana streha, motor 2.5 DSL/76 KM, sedeži 8 + 1. SUPER LEASING POGOJE ZA FORDOVA VOZILA! Za pravne in fizične osebe. SELO 72, 1410 ZAGORJE tel.: 0601 - 64-033 Ford Escort Van, zračna varnostna blazina na voznikovi strani, motor 1.8 DSL/60 KM ali 1,4i/75KM, prostornina 2,54 m3, nosilnost 670 kg. Ford Fiesta Courier Van, zračna varnostna blazina na voznikovi strani, motor 1.8 DSL/60 KM ali 1.3i/60 KM, prostornina 2,8 m3, nosilnost 500 kg. * 30% POLOG VREDNOSTI VOZILA * UGODNI MESEČNI OBROKI * LEASING TUDI ZA FIZIČNE OSEBE HYPO BtREDNJV : ; ■m $ II • UVODNIK • Sedim v kotu sobe, opazujem sončni zahod. Vse okrog je tiho. Vstopi muca, ne slišim je, le vidim... Privije se k mojim nogam. Ničesar ne čutim, pa vendar mi dobro dene njen prijazen pogled, njena pozornost... Saj, tudi drugi so, ki me pridejo obiskat, včasih me peljejo na sprehod. Ampak z njimi mi ni vedno prijetno, vedejo se zadržano, kot bi se bali, da bi me prizadeli. Za druge sem drugačen. Do gluhih, slepih ali invalidov se večkrat vedemo na način, ki njih same spravlja v zadrego, počutijo se uboge, manjvredne... Težko je, ker sami nismo vajeni ravnati z njimi tako kot z ostalimi. Največkrat se nam smilijo, čeprav bi se vsi počutili bolje, če se nam ne bi. V naši anketi smo tokrat spraševali, kako komuniciramo z gluhonemimi, če jih poznamo, srečamo. V pogovoru pa predstavljamo predsednika Zveze društev invalidov Slovenije. Nikar ne prezrite tudi teme, kjer se sprašujemo, kako revni smo v Zasavju in kakšne vrste pomoči lahko poiščejo tisti, ki jim zmanjka denarja za ogrevanje, ozimnico, šolske potrebščine... Čeprav je včasih tako hudo, da pomislimo, kako ne bomo več dolgo zdržali, nikar ne obupajte. Naj vam nasvidenje tokrat zaželim s teli mi modrimi besedami Florence Shinn: Ljubezen in naklonjenost premagata sovražnika v človeku samem, zato tudi zunanjih sovražnikov ni več. n*.«**- " ~ v* mm ms??* > .-v--. " NASLOVNICA: Utrinek $ Šmarjeških Toplic foto: Jure Na?ode Oblikovanje: Slavko Garantini 1 1 :|| m i llgji ■ ■ 11 Pii* nrl mm M 11* § y 11 1 1 Nove zaposlitve Banka nagradila varčevalko Korak pred vlomilci Tišina brez konca Pogovor: Marjan Kroflič Kako revni smo v Zasavju 99 pomladi Radi bi zavetišče Avtorobot v Zagorju Mgllfs TOLIKO ŠE LEO SODO pooovop z znsnvčflnoA, Mirt V flVSTRflLUl KOLEDAR DOGAJANJ 10. septembra - Zora Mrežar je slikarka, ki ji je Zasavje domače in ki danes odpira razstavo v matični knjižnici Litija. Kdorbi jo rad spoznal preko njenih del, si mora pač ogledati razstavo. 11. septembra - Tiskovno konferenco pripravi zagorska Agencija za razvoj in obelodani rezultate svoje "petletke". K novo-in prezaposlovanju so pripomogli ugodni in dolgoročni krediti, ki jih je v času obstoja Agencija razdelila kar 405 milijonov - za449 delovnih mest. 12. septembra - Pričenja se šesti Ex Tempore Art Kum. Povabljenih je deset akademskih slikarjev, udeležencev je šest. Ustvarjajo v mrzlem deževnem dnevu, ki pa skozi okno pritlične sobekumske planinske koče umetnikom ponuja ustvarjalne navdihe. 13. septembra - Današnjega dne se ustrašijo vsi vraževerni - petek, pa še trinajsti za nameček. Kot da bi bilo kaj drugače! Pa saj vsi poznamo tisto, da če mora kaj narobe iti, bo narobe tudi šlo... 14. septembra - Na Podkumu je slovesno. Otvarjajo novozgrajeno igrišče pri OŠ, pa tudi z adaptacijo šole so že zaključili. Podkumčani pa so končno le dobili tudi mrliško vežico. 15. septembra - Današnja poletna nedelja (še vedno, čeprav bolj po koledarju kot zares) je polna prireditev. Za vsakega nekaj, za nas, novinarje, skoraj preveč. Na Mrzlici se srečajo savinjski in zasavski planinci, na Kumu se zaključuje Ex Tempore Art Kum, na Kum pa se povzpne tudi okoli 120 kolesarjev. Zagorjani nadaljujeo otvarjanje naložb, mešani pevski zbor Svoboda pa že kar v prvem popočitniškem mesecu pridno nastopa - danes v svoji dvorani, za prijatelje invalide. 16. septembra - Trboveljski občinski svet šest točk dnevnegareda prestavi na prihodnji ponedeljek -spet nasvidenje. Mateja Grošelj mm: Nove zaposlitve pri podjetnikih in obrtnikih Direktor Agencije za razvoj Občine Zagorje ob Savi, Tomo Garantini, je na tiskovni konferenci minuli teden predstavil gibanje števila zaposlenih pri podjetnikih in obrtnikih v zadnjih petih letih na podlagi kreditnih pogodb, v katerih so se dobitniki kreditov obvezali zaposliti nove delavce. Agencija za razvoj je v svojem petletnem delovanju razdelila 155 kreditov (v vrednosti približno 450 milijonov SIT) za razvoj podjetništva v zagorski občini, in sicer med 124 podjetnikov in obrtnikov. Nekateri so pridobili kredit več kot enkrat. V tem obdobju se je po ocenah Agencije število zaposlenih pri dobitnikih kreditov povečalo za okrog 250 ljudi, kar naj bi pomenilo 62 novih zaposlitev letno od podelitve prvega kredita (april 1992). Agencija je razdelila kredite med 34 obrtnikov in podjetnikov, ki so poslovali že pred letom 1991, in 90 takšnih, ki so začeli obratovati šele potem. Po ugotovitvah Agencije je na dan 1. julija letos 124 obrtnikov in podjetnikov skupno zaposlovalo 535 oseb vključno z nosilci obrti, kar je za 449 več kot pred letom 1991. Tako 81 obrtnikov zaposluje 42 odstotkov, 44 podjetij pa 58 odstotkov ljudi. Povprečno zaposluje podjetje 7 ljudi, obrtnik pa okrog 3. V občini Zagorje je registriranih 476 samostojnih podjetnikov in 158 malih podjetij. Agencija za razvoj Občine Zagorje je v petletnem delovanju razdelila kredite enainosemdesetim podjetnikom (oziroma 17 odstotkov) od skupno vseh samostojnih podjetnikov in enainštiridesetim podjetjem (oziroma 26 odstotkov) skupno vseh malih podjetij v Občini Zagorje. Direktor Agencije Tomo Garantini je ob teh pozitivnih rezultatih povedal, da so v zagorski občini od leta 1991 vseskozi pravilno usmerjali proračunska sredstva zaspodbujanje podjetništva. Agencija je v sodelovanju z Ljubljansko banko Zasavje razvila nekakšen sistem, ki po njegovem mnenju omogoča dobro ocenjevanje podjetniških programov. Tako v zadnjih dveh letih skorajda nimajo zgrešenih programov kar se tiče kreditiranja. Poleg tega načrtujejo ustanoviti regionalni center za razvoj in v okviru njega pristopiti k nekaterim prioritetnim nalogam. Mednje sodijo garancijski sklad in ustanovitev pospeševalnega ter inforamcijskega centra. Konference se je udeležil tudi zagorski župan Matjaž Švagan, ki je poudaril, da se je Občina Zagorje med prvimi pristopila k aktivnemu razreševanju brezposelnosti. V tej občini je namreč v zadnjih letih izgubilo dalovna mesta okrog 900 ljudi (Rudnik Zagorje, S IZ, TEVEVarnost), poleg _ 11 dobitnikov kredita oziroma 8,9 odstotkov, ki zaposlujejo več kot 10 ljudi predstavlja 49,7 odstotkov zaposlenih oseb. Teh 11 dobitnikov je od skupnega števila novih zaposlitev po letu 1991 odprlo 235 novih delovnih mest, kar predstavlja 52,3 odstotkov. Med temi enajstimi je osem takšnih, ki so začeli obratovati šele po letu 1991. 91,1 odstotkov dobitnikov kredita zaposluje do 10 ljudi. tega naj bi bila brezposelnost tudi posledica delovnih migracij. Teh je bilo svojčas tudi 2000, in dosti jih je izgubilo delo bodisi v Trbovljah ali Litiji. Glede na to je Tomo Garantini dodal, da bi bila stopnja brezposelnosti v občini dosti višja, če ne bi pristopili k razreševalnemu programu. T.P. Volitve pred vrati Čeprav je dovolitev še skoraj dva meseca, pa v nekaterih območnih organizacijah strank /«t pripravljajo aktivnosti za nastope svojih kandidatov. Tako je tudi v Laškem, kjer Združena lista organizira članske volitve /;t kandidate stranke, ki nekako pokrivajo teren ::61^iii;i;|šl|j::utR:atieče:,:Kdp:bp:kaiidtdtSljj!!!;: zaenkrat še skrivnost, vendar pa so nam v vodst vu straukez.aupali .da računajo na pomoč !iI|h|illll!e|Eii||s|slE:l|l|l:!:. Da nas ne bi zeblo Kur prehitro prihaja čas začetka ponovnega ogrevanja stanovanj in prostorov, kjer živimo in delamo, (e pomislimo, da smo letošnjo pomlad morali kuriti še tja do konca maja, marsikje celo prve junijske dni. skoraj ne moremo verjeli, da se bomo zdaj zdaj spet začeli stiskati k pečem ali radiatorjem. Slišati je,da nas bo tokrat sneg presenetil že sredi prihodnjega meseca ali nekaj dni pozneje, ve pa sc. da se je iz marsikaterih dimnikov zasebnih stanovanjskih hiš prvič zakadilo že tam prve septembrske dni. Starejše je ob večerih zeblo, pa tudi zjutraj jim je prišlo prav nekaj toplote. ' /.nunski n, ... - kul po' . 1 /drugje, pripravljeni tria/tkivo ogrevalno % - \ m o111 iii § s, ■■atiin povedali, tla so vsakčas pripravljeni poslati toploVbtlo v stanovanja in druge ;:;S)6iyeitei|,šSit,kt)rpat)aiiteravajotosiiiKMtbiiejše:ceiio ||:8p|a|g ne bodo povišali, četudi bo že. Iroljcv sezono zapored ostala na enaki ravni. : :::::;j|ppkbl:||čklips;dppp izkoristilij satinacijskeslopp ki je v tem obdobju zagotovo znašala več kot 20 odstotkov, .. ji do volj, s premogom že dve leti - O . . tka;: če le: ne j me 1 'prišlo vtkeš, stanovalec,, ki /prejemajo j: (p toploto jz mestne toplarne, nejbo zeblo. lllllllllllllllllllllllllllllile ||::|||||||||||||ill|||||p|::l|!li zaradi drugih vzrokov. Marsikje bi /e o |li||l| h,. O 1 dotrajani, spet drugje bo treba že marsikaj j ukreniti z dimniki: Eno /.drugim: začenja ss-.sss;.s;.;.s;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.s;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.; v;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.; ....... .......... sc nova Ogrevalna sezona, ali ho krajša, ||PIf bil« iriimila, pitje' težko repkopa lili prestopno le t o, irk M.V. H Pbpočitnišld maraton V ponedeljek se je v trboveljski občinski dvorani zbralo lepo število svetnikov in gostov. Dnevni red je obljubljal veliko zanimivega. Predvsem predstavniki KS so z zanimanjem pričakovali sprejemanje številnih odlokov. Novi sveti KS so se odločili, dabodo znajvišjim organom v občini tesno sodelovali. Dokaz temu so bile pripombe, ki jih je na prostorske odloke posredovalo kar sedem svetov KS. Žal pa so na ponedeljkovi seji ostali brez besed, kajti predsednik sveta Slavko Potrata je predlagal obravnavo teh točk prenesti na naslednji teden. Tako je seja v precejšnji meri ostala brez vsebine, pa čeprav je trajala dobre 4 ure. Realizacija občinskega proračuna v prvi polovici leta je bila ugodno ocenjena, saj porabniki z racionalizacijo uspejo obdržati pozitivne številke, čeprav jim pretekle odločitve o obveznicah ne dovolijo normalne porabe in z njo vidnejšega razvoja. Rebalans, ki je že v obdelavi, naj bi uporabnike zelo razveselil, saj so pred kratkim sprejeta republiška merila ugodnejša za porabnike od prvotno sprejetega plana. Pa ne bo nič iz tega. S temi merili je poskočil obseg povprečne porabe na prebivalca iz 88 na 96 odstotkov, zato mora občina brez pomoči republike nameniti velik del te razlike za servisiranje obveznic. Predstavljena so bila tudi nekatera druga polletna poročila, najdlje so se ustavili ob županovem. Nekateri so mu v ponedeljek zamerili, da so mu prav na seji povedali nekaj novih informacij, ki so se razlikovale od tistih v poročilu - to je obstoj Peka, ki je že bolj trhel od obljubljenega, pa medobčinsko sodelovanje, ki ni tako lepo kot je omenjeno, pa še položaj trboveljske kulture, ki je po mnenju svetnika, po lastni oceni velikega poznavalca kulture Vinka Kovačiča, veliko boljši kot gaje ocenil župan. Poročilo tajnika medobčinske uprave ni doživelo razprave, niso pa svetniki imeli sreče slišati poslancev Mirana Jeriča, Mirana Potrča in Franca Lipoglavška, ki so še pred nekaj dnevi nazaj izrazili zanimanje za udeležbo, pa jih je delo v DZ zadržalo. Do naslednje seje bodo poslali pisno poročilo. Omeniti velja še, da je že več kot pol leta na programu sveta razprava o komunalni problematiki, pa jo pripravljale! odrivajo iz meseca v mesec. Tudi na seji 30. avgusta, na katere osnutku dnevnega reda čepi že od julija, je bila tik pred zdajci odstranjena kot nadležna smet. Pa ne s strani svetnikov, ampak stroke, za katero je očitno pretežko breme. Kljub vsemu bo kmalu v obravnavi. Svetnik in komunalec Franc Princ je predlagal sejo kar na sedežu Komunale, kjer naj bi svetniki hude ure in muke komunalcev tudi doživeli. S tem so se strinjali. Prihodnji ponedeljek sledi nadaljevanje seje iz tega ponedeljka, ko bodo Trboveljčani dobili vrsto pomembnih odlokov s področja prostorske ureditve. Že teden kasneje je na vrsti nova seja, ponovno z dolgim dnevnim redom, ki se lahko zaradi volje kogarkoli potegne še v oktober. Ker so "racionalizatoiji" občinskega proračuna na prvi popočitniški seji kritizirali različno višino nagrad, ki jih dobijo na eni strani svetniki, člani komisij in odborov sveta ter na drugi strani upravnega odbora stanovanjskega sklada (hočejo pa, da bi prvi, ki imajo manj, dobili več, ne pa da bi drugi, ki imajo več, dobili manj), se postavlja vprašanje, ali gre pri jesenskem maratonu za kvalitetno odločanje vprid občanov ali za prijetnejši občutek v žepih nekaterih. Živa Mak Dotrajane objekte porušili Občina Trbovlje se je preko svojega Sklada stavbnih zemljišč odločila, da v kratkem poruši nekaj dotrajanih objektov. Gre za stanovanjski objekt na Partizanski cesti 8, gospodarsko poslopje na Trgu F. Fakina 18/a ter za gospodarke objekte v križišču pri Sušniku. Te objekte bodo porušili v celoti, zvozili pridobljeni material na deponijo, uredili odklope in zavarovali komunalne in ostale priključke. Okvirna vrednost vseh rušitvenih del znaša 3.800.000 tolarjev. Dela bo lahko izvedel najugodnejši ponudnik. T.L. Modernizacija ceste Lokalna cesta iz Podmeje do Katarine je že leta potrebna temeljite modernizacije. Zavoljo tega se je v skladu z željami in zahtevami KS Čeče ter prebivalcev tega območja občina Trbovlje odločila, da to cesto modernizira. V ta namen so pripravili potrebno dokumentacijo za izvedbo rekonstrukcijskih del, za okvirno vrednost 29 milijonov tolarjev. Pristojna občinska komisija bo ponudbe zainteresiranih podjetij proučila in dela oddala najugodnejšemu ponudniku. Določila bo tudi rok za izvedbo del. T.L. Obnovljajo fasade Pred kratkim so dokončali obnovo fasad dveh starih hiš v Trbovljah. Bivša Goropevškova hiša na Trgu F. Fakina, v kateri ima sedaj svoje upravne, trgovske in skladiščne prostore KZ Trbovlje, je dobila obnovljeno fasado v okerbarvi. Stara Bergerjeva hiša na Ulici 1. junija pa je dobila novo fasado v zeleni barvi. Tu je odslej prodajalna sadja in zelenjave Mija, namesto prejšnje trgovine s konfekcijo ipd. Obe prenovljeni fasadi sta zelo poživili tako spodnji kot tudi zgornji del Trbovelj. T.L. Barvna kombinacija V Trbovljah se občani že več let pritožujejo zaradi zarjavelih kandelabrov ulične razsvetljave. Letos pa so le pristopili k obnovi teh kandelabrov. Sprva so jih vpodnožju okrepili z dodatno navarjenimi ploščami, nato pašo se lotili barvanja celotnih drogov. Delo sicer še ni končano, vendar bo kraj tudi v tem pogledu pridobil nekaj točk več pri ugotavljanju urejenosti Trbovelj. Kandelabri bodo obarvani sivozeleno oziroma olivno. Ob tem dodajmo, da so drogovi ob glavni cesti obarvani modro. T.L. H Obnova hiše Stanovanjski sklad Občine Trbovlje seje odločil, da bo obnovil sedaj nenaseljeno hišo na Cesti oktobrske revolucije 18. Hišo bodo v celoti adaptirali z obnovo zidov, konstrukcije, instalacij ipd. V pritličju bodo uredili dva lokala, v nadstropj u pa zgradili dve stanovanji. Okvirna vrednost teh del je 16 milijonov tolarjev. Iščejo najugodnejšega izvajalca del. T.L. V Bevškem nov asfalt Cesta skozi Bevško in preko Slačnika v Zagorje je bila že pred leti nekoliko razširjena in tlakovana. Vendar je promet po njej tako gost, kljub cesti ob Savi, daje postala zelo zdelana in zato potrebna obnove. 9. septembra so od Sušnika do Drofenika cesto asfaltirali in jo za to priložnost že prej nekoliko razširili, v dolžini okoli 300 metrov. T.L. Cečani terjajo dokončanje ceste Cesto iz Trbovelj proti Čečam pod Ojstrim in Ostenkom modernizirajo že več let. Ko so šilili vozni pas, delno izravnali ovinke, uredili brežine potoka ter zgradili most, je narava storila svoje. Na obeh straneh ceste je prišlo do večjih in manjših plazov, ki so normalno delo na cesti povsem zavrli in povzročili dodatne stroške. Vzbokline so nastale tudi že na urejenem, moderniziranem delu cestišča. Dela so izvajala razna gradbena podjetja v mejah razpoložljivih sredstev. Ta pa so bila na voljo le od časa do časa. Zato je prihajalo do večjih zastojev pri nadaljevanju gradbenih del. Novoizvoljeni svet KS Čeče se je pred kratkim lotil temeljito tega vprašanja. Od odgovornih terja, da se regionalna cesta čimprej dokonča in asfaltira. V Zasavju tako prometne ceste, kot j e ta najdemo le redkokje, je pa menda edina, ki je še makadamska. Pospešena asfaltna dela v Radečah Z jesenjo seje nekoliko pospešilo delo na številnih cestah v radeški občini, saj je pred vrati zima in je težje plužiti slabše kot dobro vzdrževane ceste. Z asfaltiranjem so začeli v centru mesta, kjer so popravili Titovo ulico, Ulico OF in nekatere manjše odcepe, začeli pa so tudi s polaganjem asfalta na novi uvoznici R 330. Letos je v načrtu, vsaj v centru mesta, še ureditev parka in asfaltiranje parkirnih prostorov, želijo pa asfaltirati tudi Trubarjevo nabrežje in Starograjsko ulico, kije žal zaradi nemogočega stanja dobila ime "vukovarska" ulica. Ureja se tudi okolica ZD, ta je minuli konec tedna dobil tako težko pričakovano uporabno dovoljenje, z ureditvijo pa bodo Radečani dobili nekaj prepotrebnih parkirnih mest. Poleg centra pa dela potekajo tudi na lokalnih in krajevnih cestah, kjer pa je žal vedno premalo denarja. Do konca septembra bodo asfaltirali 1992 metrov dolg odcep ceste na Močilno, upajo pa, da bo asfalt dobila tudi cesta v Žebnik, kjer je za črno črto praktično vse pripravljeno. Za cesto v Močilno so dobili iz sredstev demografsko ogroženih 5 milijonov tolarjev, za cesto v Žebnik pa bo del prispevala KS Radeče, ogromno denaija in dela so prispevali krajani sami. Iz sredstev za demografsko ogrožena območja se bo financirala tudi cesta Jatna-Počakovo v višini 2,38 milijona tolarjev, 5,9 milijona tolarjev pa so namenili za cesto Jelovo-Čimerno. Seveda na radeškem koncu ostaja še vrsto kilometrov makadamskih cest. Najbolj boleče je v Vrhovem, kjer graditelji ob HE Vrhovo še sedaj niso izpolnili obljub, zato je pločnik še vedno v makadamski izvedbi, manjka pa tudi javna razsvetljava. Na občini pravijo, da si bodo prizadevali, da bi letos postorili tudi to, tako da bo vendarle nekaj več boljših in urejenih cest, ki bodo ljudem olajšale vsakodnevne poti. Franci Kadunc F6tc>* Tomo Brazovor J- L r s -11 i go -B! LaSSe Jutri znan kandidat ZL ZLSD je edina stranka, ki se je odločila z notranjimi vohtvami izbrati kandidata za volitve v DZ. Člani te stranke v Trbovljah bodo na današnjih volitvah izbirah med sedmimi kandidati in jutri že lahko začeh z izbranim predvohlni boj. Na območnem zboru članic in članov prejšnji teden so svoje videnje pri delu najvišjega republiškega organa predstavili Ivana Laharnar, Nevenka Lavrič, Bruno Logaj, Marjan Ramšak, Iztok Stanič, Tomaž Vah tar in Ivi Žolgar. I.L. T.L. Daje rojstni dan lepše praznovati v družbi, sc strinjajo tudi v Ljubljanski banki Zasavje. Prav zaradi tega so na prigrizek in kozarec šampanjca povabili varčevalko, ki seje edina med približno dvanajsttisočimi varčevalci rodila 10. septembra 1956, Zdenko Vidergar. Seveda je slavljenka Zdenka Vidergar ob svojem 40. roj sinem dnevu in ob prav tolikšnem rojstnem dnevu banke prejela tudi nadvse dobrodošlo darilo, ki ga ni niti najmanj pričakovala -dolgoročno obveznico v vrednosti tisoč nemških mark, ki zapade v plačilo leta 2003. Do takrat ji bo banka dvakrat letno izplačevala obresti v višini 7,5 odstotkov. Zdenka je prišla iz Slovenskih Konjic živet v Trbovlje pred dvajsetimi leti. Najprej je poučevala na OŠ Trbovlje, potem seje zaposlila na Ipozu, kjer je delala tudi v sindikatu. Letos je ovdovela in ob boleči izgubi moža se ni čutila več sposobno opravljati dela pri sindikatu. Zdaj je sicer brezposelna mati dveh šoloobveznih sinov odločena, da prične s samostojnim podjetništvom. Pravi, da verjame v uspeh. V bodoče bo pričakovala le dobre novice, ki jih prinašajo kuverte z žigom zasavske banke. Ko so jo tokrat povabili na praznovanje, je bila namreč njena prva misel ob pogledu na kuverto ta, daje gotovo prekoračila tekoči račun in soji poslali opomin. V Ljubljanski banki Zasavje bodo svoj štirideseti rojstni dan praznovali sicer v oktobru, mesecu varčevanja. Za to prijazno potezo pa so se odločili zaradi želje, da proslavijo svoj praznik skupaj z varčevalci oziroma varčevalko. Tekst in foto: T.P. Direktor LB Zasavje Zdenko Fritz je Darinki izročil darilo, vredno tisoč nemških mark. občma Bučarje oti sovi Agencija občine Zagorje ob Savi za razvoj d.o.o. in Ljubljanska banka, Banka Zasavje d.d. Trbovlje objavljata JAVNI RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v občini Zagorje ob Sovi Višina razpoložljivih sredstev za dodelitev posojil je 21,000.000,00 tolarjev Posojila se namenjajo zn: - odpiranje novih delovnih mest - nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov, - nakup, graditev ali adaptacijo poslovnih prostorov, - nakup nove ali generalno obnovljene opreme. Posojilo se prednostno dodelijo za dejavnosti, ki odpirajo nova delovna mesta na območju občine Zagorje ob Sovi, oziroma ki omogočajo samozaposlitev nosilca programa in ki bodo v čim krajšem času dale ustrezne ekonomske učinke. Programi morajo uvajati sodoben, energetsko varčen in ekološko čisttehnološki proces. Vlogo zo posojilo lahko vložijo: - samostojni podjetniki ali obrtniki, - podjetja v zasebni ali mešani lasti, - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo zn izdajo dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in predložili vse predpisane dokumente za ustanovitev podjetja. Sedež dejavnosti oziroma podjetja mora biti na območju občine Zagorje ob Savi. Kreditni pogoji: - posojilo se daje za dobo treh let, - obrestna mera je 8% + TOM - zavarovanje kredita: 100% v skladu s pogoji banke. Višino posojila praviloma ne more presegati 30% predračunske vrednosti investicije. Sredstva za razvoj podjetništva se za isti projekt namenijo samo enkrat. VSEBINA VLOGE a) . Pisna vlogo za posojilo, ki mora vsebovati ime in priimek oziroma oznako imena-firme in naslov podjetja, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega kredita. , b) . Poslovni načrt (obrazec banke). Samostojni podjetniki ali obrtniki morajo k osnovni vlogi in poslovnem načrtu priložiti: - dovoljenje za opravljanje dejavnosti z opravilno številko oziroma potrdilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, ■ letno poslovno poročilo oziroma vsi obrazce letne napovedi, - reference, - potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih. Podjetja morajo k osnovni vlogi in poslovnemu načrtu priložiti: - fotokopijo sklepa o vpisu družbe v sodni register z vsemi prilogami ter prijave na Zavodu za statistiko, ■ depozitno pogodb z IB Banko Zasavje d.d. Trbovlje - letno poslovno poročilo za preteklo leto, ki vsebuje: bilanco stanja, izkaz uspeha, izkaz uporabe dobička oziroma kritje izgube, izkaz finančnih tokov, pojasnila k računovodskim izkazom in poslovno poročilo, - reference, - potrdilo o tekočem poravnanju zapadlih obveznosti BON-2 Glede na namen porabe sredstev za investicijo morajo samostojni podjetnici "m podjetja predložiti dokazla: - pri nakupu poslovnih prostorov kupoprodajno pogodbo, ■ pri gradnji ali adaptaciji gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del, zemljiškoknjižni izpisek oziroma najemno pogodbo ter izjavo lastnika, da dovoli nameravana dela ter ustrezne predračune in račune, - pri nakupu opreme in nadomestnih delov kupoprodajno pogodbo ter ustrezne predračune in račune, - druga dokazila o navedenih podatkih. Vloge z vso potrebno dokumentacijo se dostavijo na naslov Agencijo občine Zagorje ob Savi za razvoj d.o.o, Cesta Zmage 16 a, Zagorje ob Savi. Nadzorni svet Agencije za razvoj b sprejel sklep o dodelitvi posojila. Vsem vlagateljem bodo sklepi posredovani 8 dni po sprejemu le-teh. Razpis je odprt do porabe sredstev. Vse informacije in pojasnila zainteresirani dobijo na sedežu Agencije za razvoj, Cesta Zmage 16 a, Zagorje ali po telefonu 0601 /64-333,64-555,61-133. IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK NEVESTA Hermina Tratnik 1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 konfeti za srebrne, zlate poroke... OKOVIČ Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953 PROTES d.o.o. Opekarna 22, Trbovlje PRODAJA, MENJAVA, CENTRIRANJE AVTO GUM Delovni čas:od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00, sob: od 8.00 do 12.00 telefon: 0601-21-107 ART OPTIKA d.d. * Velika izbira okvirjev za očala * Vse vrste leč za očala domačih in poslovalnica: tujih proizvajalcev 1420 Trbovlje * Etuiji za očala Trg revolucije 28d * Povečevalne lupe * Športna in sončna očala tel.: 0601-21-253 * Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! Andreja Novak s.p. Pizzerija in pivnica DIMNIK Trbovlje telefon: 24-250 LEA ZLATARNA * bogata izbira zlatega nakita * izdelava nakita po naročilu * UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI Ul. Mire Pregljeve 4, Litija, te|.:061 883 476 TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE VABILO Vabimo k sodelovanju mlade diplomirane inženirje strojništva in elektrotehnike pri izgradnji termoenergetskega objekta TET 3. POTREBUJEMO • 2 diplomirana inženirja strojništva • 1 diplomiranega inženirja elektrotehnike - energetika • 1 diplomiranega inženirja elektrotehnike - elektronike Sprejeti kandidati bodo vključeni v proces pripravljalnih del, izgradnjo objekta ter kasneje v obratovanje in vzdrževanje objekta na lokaciji Termoelektrarne Trbovlje. Kandidati bodo sprejeti v delovno razmerje za določen čas (1 leto) pri CEE d.o.o. Ljubljana. V tem času se bodo strokovno izpopolnjevali po posebnem programu na termoenergetskih objektih. Po uspešno opravljenem programu strokovnega izpopolnjevanja se predvideva zaposlitev za nedoločen čas. Na razpis se lahko prijavijo tudi kandidati za pripravništvo. Dodatne informacije so vam na razpolago pri g. Lukšič Branku oz. g. Vengust Milošu na tel. 0601 22-407. Pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi bodo s kandidati opravljeni razgovori. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte v kadrovsko službo TET do 27.9.1996. S IZ, Strojna in elektroindustrija d.d. v stečaju, Cesta Zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi O BT AVLI A javni razpis za zbiranje ponudb za prodajo preostalega premičninskega premoženja V skladu s sklepom stečajnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani O pr. št. 32/95 z dne 10/9-1996 stečajni upravitelj objavlja javni razpis za zbiranje ponudb za odprodajo preostanka dolžnikovih zalog, polizdelkov, osnovnih sredstev in drobnega inventarja, kot je razvidno iz inventurnih zapisnikov stečajnega dolžnika. Najnižja izklicna cena za navedene premičnine je 1,500.000,00 SIT Ponudbe za nakup premičnin morajo biti poslane s priporočeno pošiljko na naslov S IZ, Strojna in elektro industrija d.d. v stečaju, Cesta Zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi, z oznako "ZA JAVNI RAZPIS" Ponudbe naj bodo poslane najpozneje do 28. septembra '96. Prodaja se po načelu videno-kupljeno. Morebitni ponudniki lahko dodatne informacije dobijo na telefon 0601/61-081 ali pri stečajnem upravitelju odvetniku Andreju Koželju, telefon 061/332-548. Korak pred vlomilci Varnostno-nadzorni center (VNC) Hrastnik, ki deluje v sklopu delniške družbe Sinet, hčerinskega podjetja Steklarne Hrastnik, ima letos za seboj že nekaj uspešnih intervencij. Njegovi varnostniki so preprečili kraj oavtomobila, vloma v gostilno Texas na Dolu i n v diskont Mesarstva Prekoršek v Trbovljah, 12. septembra okrog 2. ure zjutraj pa so pri vlomu in poizkusu kraje v prodajalni Vaka v Hrastniku ujeli oba storilca. Kot je dejal Ivan Hršak, odgovorna oseba VNC, so edina tovrstna varnostna služba v Zasavju, ki je s strani Zbornice za zasebno varovanje Republike Slovenije in s pooblastilom ministrstva za notranje zadeve dobila tako licenco za tehnično kot tudi licenco za fizično varovanje. To pomeni, da je delovanje VNC povsem v skladu z zakonom. Delavci VNC so primerno strokovno usposobljeni, saj sicer ne bi opravili preizkusa znanja, ki je pogoj za pridobitev ustrezne izkaznice. Nosijo primemo uniformo in so oboroženi, kajti imajo pooblastilo za nošenje orožja med službo. Pokrivajo celo Zasavje. Trenutno varujejo okrog 40 objektov. Gre za gospodarske, poslovne, manjše stanovanjske in objekte državnih ustanov. Od slednjih fizično varujejo objekte Agencije za plačilni promet. Fizično varujejo tudi objekte večjih firm v Hrastniku in trboveljske termoelektrarne, medtem ko ostale objekte varujejo tehnično. Od leta 1994, ko je bil VNC ustanovljen, še niso varovali oseb, čeprav Hršak zagotavlja, da so na to ravno tako pripravljeni. Tehnično varovanje objektov poteka na naslednji način. Varnostniki vgradijo alarmno napravo, ki je 24 ur na dan povezana z osrednjim računalnikom v dežurnem centru VNC. Dežurni center je povezan z mobilno intervencijsko skupino, ki je vseskozi v pripravljenosti. Hršak pravi, da vgrajujejo samo zelo kvalitetne ameriške alarmne naprave tipa Ademco, ki največ nudijo. V povezavi z osrednjim računalnikom so sposobne zaznati vsak poskus onemogočanja sistema. Na računalniku se izpiše, kje je prišlo do poskusa vdora v alarmni sistem, s čimer so dani pogoji za prej omenjeno intervencijo. Vendar mobilna intervencijska skupina opravlja tudi redne dnevne preventivne obhode na terenu. V VNC je zaposlenih 24 varnostnikov, imajo poleg ostalih vozil tudi vozilo za prevoz gotovine in denarja, Hršak pa ocenjuje, da so šele na začetku, tako da imajo še ogromno možnosti. Zato bodo v prihodnje še bolj prisotni s svojo dejavnostjo. Že zdaj dodajajo nova vozila in povečujejo svoje zmogljivosti. Hršak zagotavlja, daje sodelovanje s policijo dobro, in dodaja, da bodo storili vse za varnost strank in onemogočenje nelojalne konkurence. Ne varujejo objektov samo v času, ko v njih nihče ne biva, ampak omogočajo varovanje tudi takrat, ko so objekti vseljeni. Toda navadno ljudi skrbi za, recimo, stanovanje, ko so odsotni, kar se najpogosteje dogaja med prazniki in v času dopustov. VNC misli nato, zatoimamed drugim v svoji ponudbi dnevno namestitev alarmne naprave. Cene so po Hršako-vih besedah zelo sprejemljive. Za konec še nekaj več o pristojnostih VNC. Pristojni so za prej opisano varovanje, medtem ko imajo varnostniki pravico opozoriti osebo, ki se neupravičeno zadržuje v bližini varovanega objekta, ali ji preprečiti vstop, če je to potrebno. Imajo pravico preprečiti vstop ali izstop vozila ali osebe s prtljago, če tisti, ki vozi oziroma nosi prtljago, ne dovoli njenega pregleda. Poleg tega imajo seveda tudi pravico zadržati osebo, osumljeno kaznivega dejanja ali zaloteno pri njem, in o tem obvestiti policijo. V silobranu smejo uporabiti orožje. Boštjan Grošelj koncerta skupine ORLEK s predskupinami, ki bo v SOBOTO, 21.9.1996 ob 18.uri na KIPAH nad Trbovljami. Koncert, na katerega ste vabljeni vsi mladi in mladi po srcu, organizira podmladek LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE ffl VINKO MEDVEŠEK "Verjamem le v tisto, kar vidim; časa imam, kolikor sl ga vzamem, za svoje majhne potrebeimam denarja dovolj; delam veliko, vendar vsega po malem; končno lahko kot upokojenec vsakomur rečem, kar mu gre. Srečen sem." Takole bi iz živahnega klepeta v prijetni senci oreha pred hišo na Golovcu izluščila njegove osnovne poglede na lastno življenje. Prav ta sreča, sestavljena iz mnogoterih skromosti, je gotovo marsikomu, ki je v družbi z njim, hitro všeč. Priimek Medvešek Trboveljčani dobro poznamo po pekami, kjer še danes pečejo odličen kruh. Vinko je bil pri hiši najstarejši sin in kaj drugega naj bi postal kot pek. Že s trinajstimi leti je delal. Ob dveh zjutraj gaje oče budil, ob šestih je bilo treba pa v šolo. "Kot otroku se mi je zdelo nočno delo tako zanimivo - delati takrat, ko drugi spijo, je bilo imenitno." Spomni se koruznega kruha, ko ni bilo dovolj pšenične moke. Težko ga je bilo mesiti, dober pa je bil. Doma je služboval sedem let, nato pa se je zaposlil v Merxu v Zagorju, z novo Žitovo pekarno pa v Trbovljah. Tu je bil vrsto let do upokojitve vodja enote. " Ko hodiš na delo, si vedno od nekoga odvisen. Danes lahko vsakomur povem svoje mnenje, brez misli na morebitno zamero." Tega načela se drži tudi v občinskem svetu, saj često ponudi kakšno bodico oziroma na svoj neposreden način pove, zakaj mu kakšna stvar ni pogodu. V Ljudsko stranko je vstopil, ker je določene obljube izpeljala, sicer pa politiki ni zaupal prej, pa tudi sedaj ne. Le tisto, kar vidi, je vredno zaupanja. Tudi pri ljudeh njegove stranke ga moti, da se premalo sestajajo, da se tisti iz obrobja premalo menijo za stvari, o katerih se odloča. Sicer pa se zaveda, da v občinskem svetu za svojo stranko kot edini član ne more doprinesti kaj revolucionarnega. V svetu zatorej bolj sodeluje kot Trboveljčan. Ob tem pa sodi, da bi se morali svetniki bolj zavzemati za to, da Trbovelj ne bi kar razprodali. Pri spreminjanju zunanje podobe občine bi morali bolj upoštevati znanje dobrih arhitektov, morda manj narediti, pa tisto dobro. Doma se ukvarja s kmetijstvom. Pa ne takšnim, ki bi ponujalo veliko denarja, pač pa s takšnim, ki da zdravo hrano. Kmetija, ki jo je podedovala Vinkova žena Marija, izhaja pa iz prav tako vsem znane družine Sušnik, je po denacionalnizaciji večja kot pred nekaj leti, vendar se v teh pogojih le kmetovati ne da. Brez službe ne bi šlo. "Kmetija mora biti tako produktivna, da naenkrat preživi tri generacije, za to pa je potrebnih vsaj 50 glav živine. To je pri nas predrago. Uvoz hrane bi moral biti bolj obdavčen, ta denar pa bi morali vlagati v razvoj kmetijstva," je bil konkreten. Ker so vsi doma pristaši zdrave hrane, je zato pridelek še manjši, kot bi za takšno velikost izračunala statistika Tisto malo, kar prodajo, je za nakup živine in popravilo strojev. Doma mu sicer včasih očitajo, da se ukvarja s stvarmi, ki niso donosne, namreč z vsem po malem. Vseeno je srečen človek. "Za tisto, kar rabim, imam," jim veselo odvrne. In ker je njegova vrlina, ali pa napaka, kakor kdo jemlje, velika skromnost, ima kmalu dovolj. Morda pa se je bolj za delo, ki prinaša notranje zadovoljstvo, kot pa hlastanje po vedno večjem in večjem, odločil tudi zato, ker sta mu otroka že napovedala, da se kmetijstva ne bosta šla, vnuki pa so do odločitve še daleč. Veliko dobrih misli tega vitalnega moža pri šestdesetih, kijih na njem ni nikjer opaziti, bi bilo še mogoče zapisati, pa je prostor naš neljubi mejnik. Naj zatorej zaključim z njegovim stavkom, da je v najvišjem organu občine to njegov prvi, pa verjetno tudi zadnji mandat, saj je bilo tisto, za kar seje zavzemal, že doseženo. Prav tega mu nisem tako zlahka verjela. Po mojem bo sprejel tudi naslednjo kandidaturo, saj bi sicer v njegovi verigi raznolikosti nastala vrzel, ki tudi drugim ne bi bila všeč: Ivana Laharnar Milni mehurčki uspeli Pobudnik 1)PM jeskupaj z vrtci in šolo ter s postavitvijo razstave cvetja Hortikulturnega društva radeški mladini pripravilo čudovit dan. Če bi našteli samo delovne kotičke, kjer se je igralo, delalo, smejalo, bi lahko zaključili, da je prireditev povsem uspela. Ideja, za katero upamo, dajo bodo še kdaj ponovili, ni nova. Že večkrat so pripravili kaj podobnega, vendar je bil to gotovo največji in najbolj zahteven projekt. Ogromno prostovoljnega dela, celo lastnega denarja je bilo potrebnega, daje bilo vse nared. Če naštejemo nekaj najbolj zanimivih kotičkov, potem ne moremo mimo vrtnarskega, pa lego sistemov, video in kino kotička s slovenskimi mladinskimi filmi, športnega, likovnega, zbirateljskega starih predmetov in raznih stvari, gospodinjskega, modelarskega, plišastega z medvedki, zajčki in bogve katerimi igračami še. Otrokom sta se v cicivrtiljaku predstavili Lili in Karmen iz Radia Trbovlje, pa čarodej, eno uro si je za nastop vzela GŠ, tekmovali so v napihovanju milnih mehurčkov in zapeli v oddaji Karaoke. Hvala, tovarišice vzgojiteljice, pa varuhinje, pa članice DPM in vse tiste gospe, ki ste pomagale, da je prireditev uspela. Bilo je lepo in če vprašate otroke, bi lahko z užitkom rekli le tisto njihovo ŠE! F. K. Moderna elektronska vezja Nekoč Sejem radia in telekomunikacij seje v teku svojih predstavitev preimenoval vsejem: Sodobna elektronika. Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču bodo takood leta 1953 razstavljali kar 43-lč, že dvajseto leto pa so včlanjeni v Mednarodno zvezo sejmov UFI. Letošnji pomen razvoja elektronske industrije na Slovenskem bo verjetno spet izvrstnejši glede na pretekla leta. Med 7. in 11. oktobrom bodo odmevnosti sejma namenili pozornost številni domači in tuji strokovnjaki. Letošnji prikaž naprednih elektronskih vezij bo obsegal predvsem promocijo s področja telekomunikacij in avtomatizacij. Menda sta to trenutno najbolj iskana programa, sevedapoleg audi o-video elektronike. Sejem sodobne elektronike pa vsako leto popestrijo tudi strokovna srečanja, predavanja, posveti in drugi strokovni dogodki. Informacije o sodobnem-elektronskem sejmu bodo na voljo tudi na Internetu, vsekakor pa bodo največ pridobili obiskovalci. P.R. 'šlšfj tspa Mitja Kolenc, prodajalec iz Radeč: “Nisem vedel, da imajo tudi gluhi svoj praznik. Pri prodaji sem sicer že imel opravka s : slušno prizadetimi in večinoma sem se z njimi zlahka pomenil. Malce se mi sicer smilijo, čeprav bi znal komunicirati. V Radečah gluhih ni veliko, veijetno pa se jim povsod premalo posvečajo in so za marsikaj prikrajšani, saj se določeni z gluhimi niti ne ukvarjajo.” Marija Retelj, upokojenka iz Radeč: “Vsekakor se mi gluhonemi smilijo. V sorodstvu je sicer to prisotno, tako da poznam problem slušne prizadetosti. Mislim pa, da se jim posveča dovolj pozornosti in znamo biti ljudje tudi do njih klepetavi.” Janez Strgaršek, upokojenec iz Hrastnika: “Imel sem že opravka z gluhimi. V sorodstvu tega sicer ne poznamo, mislim pa, da bi gluhim lahko nudili več pomoči. Po televiziji imajo sicer svojo oddajo, a tudi v časopisih bi jim lahko namenili kakšno vrstico. No, smilijo se mi ravno ne, le sporazumevanje z gluhimi je težje.” Mirjana Ručman, študentka iz Hrastnika: “Za mednarodni dan gluhih do sedaj nisem vedela. Ker obiskujem Visoko šolo za socialno delo, sem se že srečala s slušno prizadetimi, sicer pa ne. Meni se zdijo normalni kot vsi ostali ljudje, a z napako, da drugače komunicirajo. Tovrstne znakovne govorice pa ne poznam. Mislim, da jim v Ljubljani, kjer je tudi šola za gluhoneme, namenjajo več pozornosti, v manjših krajih pa ne.” Ivan Škrinjar, učitelj iz Trbovelj: “V sosedstvu sem poznal gluhoneme in se z njimi tudi igral, tako da še vedno zlahka komuniciram z gluhimi. Sploh se mi ne smilijo, saj so povsem normalni. Vendar imajo po televiziji bolj malo oddaj, lahko bi jih imeli več. Sicer pa je verjetno s strani ljudi prisotno tudi nekakšno “odrivanje”. Za mednarodni dan gluhih pa nisem vedel in le zakaj ne bi imeli svojega praznika.” Nina Bizjak, učenka iz Trbovelj: “Z nobenim gluhonemim se še nisem pogovarjala. Slušna prizadetost pa se mi ne zdi ne vem kakšna okvara, le malce se mi smilijo. Vsekakor pa bi se z mahanjem rok oziroma gestikuliranjem že kaj zmenila. Včasih tudi po televiziji gledam oddaje za gluhe, ki bi jih lahko bilo več.” Vlado Vajda, premikač iz Zagorja: “Nisem se še pogovarjal z gluhonemimi. V glavnem včasih po televiziji gledam oddaje za gluhe, ki jih sicer ni veliko. Sprejemam jih kot normalne, mislim pa. da bi se tudi z gluhimi lahko sporazumeval." Lado Kotar, brezposeln iz Zagorja: “Nisem še imel stikov z gluhimi. Veijetno je res težje komunicirati z njimi, če ne poznaš znakovne govorice. Smilijo pa se mi le v določenih stvareh, ko jih marsikdo zapostavlja.” Katja Gradišek, dijakinja iz Litije: “Z nobenim gluhonemim se ne poznam. Verjetno pa včasih bolj mahamo z rokami, ko se pogovarjamo angleško, morda se je celo lažje naučiti znakovne govorice. Mislim, da gluhi niso nič manjvredni, tudi po televiziji imajo dovolj oddaj. Tudi nekateri slovenski filmi se že predvajajo s podnapisi, da si jih lahko ogledajo.” M Pri nas v Sloveniji se vse bolj obnese posel s kartami. Ne več igranje kart za denar, v dobrem stilu izjilmov o divjem zahodu, ko so revolveraši vstopali v saloon in za okroglo mizo priigrali nekaj denarja ter ga običajno še več izgubili (vsaj tako je prikazano na filmskem platnu). Vse bolj so moderni "kvartopirci", ki vam pogledajo v karte in napovedujejo usodo, vašo neizogibno usodo, ki vas čaka nekje v prihodnosti. Osamljenim ženskam običajno povedo, da jih čaka na primer črnolas moški, ki bo uresničil vse njihove sanje. Spet druge zanima kariera in potem gre takole: "... mislim, dasevam bo uresničilo v vašo korist glede kariere... sicer to ne bo še takoj, ampak pričakujte, da vam bo uspelo, karkoli že počnete... karte so vam naklonjene..." in tako naprej. Poznam na primer žensko, ki že nekaj let čaka, da se ji uresniči napoved in pri tem pozablja na svoje vsakdanje življenje. Slepa je za prijetne ljudi, ki prihajajo v njeno življenje, ker pač čaka na tistega moškega, ki ji je bil namenjen v kartah. Na koncu "seanse "pa ti še povedo, daje vse v tvojih rokah, ker sam odločaš o svoji usodi. Seveda, res je tako. Mi sami odločamo o tem, ali bomo srečni, ali bomo poskušali uspeti, ali bomo končali šolo, ali se bomo zaljubili, ali bomo naredili to ali ono. Časopisi so polni oglasov, ki se začnejo z veliko številko 090 in vas vabijo, da povprašate o svoji usodi. Cena, ki jo boste plačali za minuto takšnega "preroškega "pogovora, pa je napisana •S' tako majhnimi številkami, da bi človek potreboval lupo, da bi jo lahko prebral. (Tisti, ki pa dajejo takšne oglase, seveda računajo na to, da nimate vedno pri roki lupe.) Najpogosteje se seveda zgodi, da je edini, ki ima resnično korist in uspehpri takšni "nesebični "pomoči ljudem v stiski, tisti, ki mu leti denar na račun pogovorov. Dejstvo je, da lahko na svojo usodo in na to, kako bo potekalo naše življenje v največji meri vplivamo le mi sami. Lahko seveda kličete na razne telefonske številke, ki vam obljubljajo, da vam bodo olajšali vaše življenje in razjasnili probleme in težave, pred katerimi ste se znašli. Toda prav nihče se ne bo soočal z vašim Življenjem namesto vas. Nihče ne more opraviti izpita namesto vas, zgladili prepira, ki ste si ga zanetili s svojim partnerjem, rešiti vaših finančnih problemov, vam poiskati novo službo,... Seveda so tudi prerokovalci, ki se spoznajo na svoj posel in imajo resnično sposobnosti, ki naj bi jih imel tisti, ki gleda v prihodnost. Ampak ti ljudje se prav zagotovo ne skrivajo za telefonskimi številkami, ki se začnejo z 090. Če ob koncu tega pisanja položimo karte na mizo, lahko rečemo, da smo mi sami tisti, ki si bomo najuspešnejše polagali svoje karte in tako oblikovali svoje življenje, kot si sami želimo. Če vas še vedno mikajo karte, potem raje odigrajte s prijatelji partijo taroka, remija ali katere druge igre. Pri tem se lahko zabavate, obenem pa se vsaj nekaj časa ne boste obremenjevali s problemi, ki vam sicer zapolnjujejo vaše misli. Milan Vidic Od turizma morali več zasluziti Konec, resnično konec je poletne turistične sezone. Ta čas gostinci in drugi, ki se gredo turizem, že seštevajo pluse in minuse in ko bodo potegnili črto, bodo nekateri bolj, drugi manj, marsikdo pa niti najmanj zadovoljen z njo. Tistih nekaj turističnih delavcev, ki jih imamo v Zasavju, so zelo odločni, ko zatrjujejo, da je bilo vse skupaj prekratko. Pravijo, da je bila predsezona Zanič, glavna pa tako kratka, kot ne pomnijo, ker jo je bilo konec še pred koncem avgusta. Najmanj zadovoljni so v upravah naših letnih kopališč. Lepih, zares sončnih dni, takih, ki jih imenujejo kopalni, ni bilo več kot za slab mesec. Ko so se nadejali, da bo vsaj avgust pravi poletni čas, jih je še ta izdal, september pa seje tako in tako začel z dežjem in hladom, zato celo v Medijskih toplicah niso mogli drugače, kot da so prenehali dogrevati okrogel bazen na letnem kopališču. Ni še povsem znano niti dognano, kako so "želi" v naših okoliških planinskih domovih. Največkrat jim jo je vreme zagodlo predvsem ob koncu tedna, ko so pričakovali največ izletnikov in pohodnikov. Še celo na proslavi ob pol stoletja obstoja zagorskega PD in meddruštvenenem planinskem dnevu na Zasavski Sveti gori ni bilo kdo ve koliko prijateljev našega hribovja. Deloma je slabšemu obisku od pričakovanega botrovalo tudi jutranje slabo vreme, ki je marsikoga odvrnilo od pohoda. Zdi pa se vseeno ugotovitev o letošnjem obiskovanju naših postojank dokaj spodbudna: namreč kar veliko ljudi se tokrat ni odločilo za morje, ker je bilo "preslano", zato so gostje romali v hribe med letnim dopustom. Kljub vsem zadregam pa drugim nebodigatreba smo v Zasavju to sezono gostili kar precej tujih gostov. Največ so jih imeli na Vidrgi in v Medijskih toplicah. V obeh gostinskih objektih se še vedno mudijo tujci: na Vidrgo prihajajo v skupinah po vsaj 50 turistov, največ iz Belgije, Nizozemske., na Izlake pa Nemci in Italijani. Računajo, da bodo zadnje skupine prišle še ta in deloma prihodnji mesec. Kot smo zvedeli, je bila večina tujih gostov Zadovoljna z bivanjem pri nas. Najbolj so jih navdušile naravne lepote bližnje in daljne okolice, pa tudi dobra hrana in pijača in prijazni ljudje, za katere so tujci dejali, da so tako zelo odprti, kot malokje. Vsekakor bi morali naš domači turizem v prihodnje še dosti bolj razvijati in širiti ter krepiti prav s tem in pa še ustreznejšimi storitvami in tako ponudbo, ki utegne zadovoljiti tudi izbirčnejše goste. Eno z drugim: žal je turistična dejavnost kljub vsemu, kar smo dobrega o njej rekli, še bolj ali manj pastorek. Nima tiste veljave, tistega pomena in vrednosti, ki ji gre. Nismo zlepa tako turistično zagreti, kot bi morali biti in še venomer ne znamo izkoristiti niti približno vseh prednosti, ki jih imamo. Ne moremo se sprijazniti Z mnenjem posameznikov, ki zatrjujejo, češ kaj bi se šli turizem, ko pa nimamo drugega, kot nekaj umazanih lokalov, pa vse prej kot čist zrak. To in podobna mnenja so ali vsaj bi morala biti neslavna preteklost, ki s sedanjostjo in z možnostmi, kijih imamo, nima nič skupnega. Turizem bi nam moral veliko več pomeniti in več dati. Zveza društev invalidov Slovenije je bila ustanovljena leta 1969 na pobudo delovnih invalidov in drugih telesno prizadetih oseb. Programska naravnanost zveze in društev je v izvajanju posebnih socialnih programov, ki prednostno zajemajo reševanje vseh specifičnih programov najtežje telesno prizadetih oseb, pa tudi socialne ogroženosti. Pred kratkim je sekcija za ročna dela trboveljskega društva Invalidov v Knjižnici Toneta Seliškarja pripravila razstavo ročnih del. Otvoritve seje udeležil tudi predsednik Zveze društev invalidov Slovenije, Marjan Kroflič, prof. psihologije. Takrat sem izkoristila priložnost, in tako je nastal tale pogovor. Kakšna je- pravzaprav vaša funkcija v Zvezi društev invalidov in kakšna je njena dejavnost? Sem predsednik Zveze društev invalidov Slovenije, v naših vrstah sopredvsemdelovniinvalidi. V zvezi imamo tudi invalide, ki nimajo statusa invalidov. Lahko so člani tudi drugih invalidskih zvez, tako da ne delamo razlik. Na občinski ravni sodelujemo z vsemi vrstami invalidov, v slovenskem prostoru pa se bomo poskušali predstaviti z novim nazivom, ki bo bolj ustrezal vsebini, se pravi, da bomo postali zveza delovnih invalidov. Na republiški ravni združuje Zveza, po dogovom z občinskimi društvi, tiste programe, ki jih društva sama ne morejo izvesti, ker so skupnega pomena ter zahtevajo usklajeno reševanje oziroma pristop. Dejavnost naše zveze je zelo široka, želimo, da bi bila ena izmed teh dejavnosti takšna, da bi odražala ustvarjalnost ljudi, ljudi, ki so osameli in ki nimajo možnosti biti ustvarjalni na delovnih mestih, v poklicih, ki so nekako odrinjeni na rob in te ljudi nekako poskušamo pritegniti. Upamo,dajimbomo lahko pomagali ustvariti materialne pogoje. Dejavnosti, kijih izvaja Zveza, so različne dejavnosti za svoje članstvo, redna dejavnost društvenega delovanja ter posebni socialni in investicijski programi. Društvena dejavnost pa zajema vso organiziranost invalidov do izvajanja programov, kjer so zajete zlasti programske dejavnosti, kot so informiranje članstva in javnosti o značilnostih bolezni, okvar ali prizadetosti, spremljanje zakonodaje s področij, ki zadevajo zdravje ter kakovost življenja invalidov in njihovih družinskih članov. Prav tako pobude za spremembe ali dopolnitve predpisov s področja invalidske problematike. Za kaj si v bistvu prizadevajo invalidske organizacije? Invalidske organizacije si prizadevajo za ponudbo obravnave, ohranjevanja in izboljševanja življenjskih razmer posameznega invalida, ki bo temeljila na najsodobnejših spoznanjih, zaohran-janje in nadaljnje razvijanje temeljev socialne pravičnosti in izravnave položaja invalidnih oseb, za optimalno uresničevanje razvojne strategije invalidskega varstva v okviru celotne politike in v soglasju z izobraževalno, gospodarsko, davčno in družinsko politiko ter politiko varstva okolja, predvsem pa z zdravstveno in socialno politiko. Nadalje si prizadevajo za razvoj zavesti o pomenu skupnega življenja v različnosti in medsebojnega razumevanja invalidnih in neinvalidnih oseb v naši družbi, za uresničevanje solidarnosti in integracije v vsakdanjem življenju, za odpravo vseh preprek med invalidnimi in neinvalidnimi osebami ter za to, da dobi invalidna oseba glede na svoj individualni življenjski položaj tako pomoč, ki jo usposablja za svoboden razvoj na osebnem, poklicnem in družbenem položaju. Koliko članov šteje vaša Zveza in kako je z zasavskimi društvi? Naša Zveza društev invalidov Slovenije ima okrog petdeset tisoč članov in združuje dvainšestdeset društev iz vseh občin. Članstvo je seveda brezpogojno, v Zasavju pa imate društva, ki dobro delujejo. Seveda pa imajo društva tudi različne pogoje dela, z vidika dostopnosti ima najboljše Društvo invalidov Zagorje. Medtem ko pogoji dela v Trbovljah in Hrastniku zaradi arhitektonskih ovir niso najboljši. V prostorih društev je veliko stopnic, ki jih starejši in invalidni ljudje ne zmorejo vedno premagati. Kakšne aktivnosti potekajo v Zvezi In seveda tudi v njenih društvih? Imamo vrsto socialnih programov, programe ohranitve zdravja oziroma obnovitvene rehabili tacije ter športno rekreativne dejavnosti. Vklj učujemo tudi vrsto aktivnosti, ki so pač normalne za človekovo življenje, kot so druženje, zadovoljevanje vseh potreb, kijih imajo ljudje. So v društva invalidov vključeni le delovni invalidi ali pa so lahko člani tudi invalidi drugih kategorij? Ne, sploh ne. Vključujemo vse vrste invalidov, ki izrazijo željo, da bi se včlanili v naše društvo. V Zvezi smo organizirani tako, da so občinska društva v bistvu naši člani. Sam izraz zveza nekako zavaja, ker bi iz tega lahko razumeli, da smo krovna organizacija tudi drugih invalidskih organizacij, recimo slepih in naglušnih, pa vendar to nismo. Na občinski ravni pa lahko društva vključujejo tudi takšne invalide. Organizirate tudi kakšne športne dejavnosti? Ja, seveda. Na ravni državeimamo Zvezo za šport invalidov Slovenije. Sedaj, ko so bile olimpijske igre v Atlanti, so se lepo pokazali uspehi naših invalidov v vrhunskem športu. Ta zveza opravlja storitve za vse nacionalne invalidske organizacije za vrhunski šport, za državna prvenstva. Medtem ko drugo obliko športa, ki je množičnain rekreativna, gojijo sama društva. Kakšni so pogoji, da se lahko nekdo včlani v društvo invalidov? Pogoj za članstvo v društvu je seveda invalidnost, vendar nimajo vsi ljudje uradnega statusa invalida. Ta status si pridobijo z uradno oceno zdravniške komisije, da so ti ljudje invalidi. Na terenu dopuščamo vključevanje tako imenovanih kroničnih bolnikov, kot so diabetiki, bolniki multipleskleroze in tako naprej. Tudi takšnim ljudem upada fizična kondicija, seveda pa nimajo enakega statusa kot invalidi. Če ni nekega specifičnega društva na terenu, v društvainvalidov vključujemo tudi duševno motene otroke. Mislite, da so v Sloveniji invalidi na kakršenkoli način zapostavljeni? Javno niti niso. Po mnogih zakonih imajo priznane določene pravice, prosti čas posvečam delu v Zvezi. Moj prosti čas je moj delovni čas in moj delovni čas je moj prosti čas, tako da tega sploh ne ločujem. Jerca Vučetič foto: Jure Nagode vendar se žal ne uresničujejo vedno na tak način, kot ga določa zakon. Dogajajo se tudi kakšne individualne krivice. V družbi je prisotno tudi tiho krčenje socialnih pravic, vendar se po sedanjem zakonu poskušajo krivice zmanjševati, zlasti pri pokojninskem in invalidskem varstvu. V Zvezi se seveda borimo, da bi se ohranil doseženi nivo socialnih pravic. Kako pa jc z zaposlovanjem invalidov? Ali težje dobijo službo? Kolikor mi je znano, imajo po zakonu o delovnih razmerjih invalidi prednost pri zaposlovanju. Po zakonu je zaščita invalidnih delavcev zelo dobra, vendar se podjetja branijo ljudi, ki imajo zmanjšano delovno sposobnost. Nestrpnost do invalidov se povečuje, prav tako brezposelnost invalidov. Tudi čakalna doba za pridobitev delaje precej večja. Zdrav človek čaka na primer dve leti, da dobi delo, medtemko invalid čaka tri, štiri, tudi pet let. Kaj pa financiranje, od kje pridobite denarna sredstva? Sredstva za delovanje invalidskih organizacij Slovenije so zagotovljena na podlagi zakona o igrah na srečo ter statuta in pravilnika Loterije Slovenije, tako da večinski del sredstev pridobimo preko Loterije, pomembna pa so tudi ustvaijena lastna sredstva in različna darila. Jc vaša funkcija predsednika Zveze profesionalna? Ne, jaz sem upokojenec in to delo opravljam po dogovoru, tako da svoj V zadnjem času lahko povsod poslušamo o težkem obdobju, ki ga preživlja naša mlada država. V politiki je čedalje več korupcije, ljudje postajajo vse bolj zamorjeni, gospodarstvo je v vse težjem položaju, priče smo nezakonitemu lastninjenju. Eni bogatijo, na drugi strani pa ljudje izgubljajo službe in sc borijo za preživetje. Koliko lahko v Zasavju govorimo o revščini, lahko presodite sami. Vsekakor je to relativen pojem - nekdo zase misli, da nima dovolj za spodobno življenje, medtem ko mu drugi zavidajo njegovo materialno stanje. Po drugi strani pa lahko govorimo tudi o večih vrstah revščine, materialni, duhovni,... Tokrat se osredotočamo na materialno revščino oziroma materialni status v Zasavju. INTELEKTUALNI Center za socialno delo Otem.kakšenjepoložaj v Zasavju, nam lahko veliko povedo podatki z občinskih centrov za socialno delo (CSD). Na teh centrih se oglašajo ljudje, ki živijo na robu preživetja. Zaradi različnih razlogov nimajo svojih lastnih dohodkov, zato jim država namenja določena finančna sredstva za pomoč. Vendar, ker ta sredstva niso neomejena, je na osnovi zakona o socialnem varstvu, določen cenzus, po katerem centri dodeljujejo pomoč. Po tem zakonu, je do denarnega dodatka upravičena oseba, ki si začasno ne more zagotoviti sredstev za preživetje, iz razlogov na katere sama ne more vplivati. Če to predstavimo številčno, je do dodatka upravičena oseba oz. družina, katere dohodek ne doseže naslednjih cenzusov: - za odrasle osebe: 52 % zajamčene plače - 17.578,00 SIT -za otroke do 6 let: 29% " 9.803,00 SIT - za otroke od 7-14 let: 34 % " - 11.493,00 SIT - od 15 letdo zaključenegarednega šolanja: 42 % - 14.197,00 SIT Denarni dodatek se določi v višini ugotovljene REVEŽ MATERIALNI 'REVEZ.l vsemi dohodki družine oziroma posameznika in zgornjimi cenzusi. Struktura upravičencev Cenzusi so zelo nizki, kljub temu pa je v Zasavju do te pomoči upravičenih kar precej družin in posameznikov: v Trbovljah okrog 340, v Zagoiju okrog 280, v Hrastniku pa 230 do 250. Po izobrazbeni strukturi so to predvsem posamezniki z nižjo izobrazbo, mladi iskalci zaposlitve pa imajo tudi srednjo in visoko izobrazbo. V Zagoiju je od vseh upravičencev kar 60 odstotkov samskih, od tega okrog 80 odstotkov mladih. Od družin je v vseh treh občinah večina takšnih, ki se preživljajo samo z enim dohodkom, nekaj pa je tudi družin, kjer sta oba starša zaposlena, vendar njuni dohodki ne dosegajo cenzusa, ker sta pač zaposlena na slabše plačanih mestih. Vrste pomoči Družine oziroma posamezniki, katerih dohodki so v okviru cenzusa, dobi vajo redne šestmesečne pomoči, katerih upravičenost določajo na osnovi povprečja zadnjih treh plač, obstajajo pa tudi t.i. izjemni, enkratni denarni dodatki, ki jih lahko Center dodeli za premostitev trenutne materialne ogroženosti mimo cenzusov, kjer upoštevajo le okoliščine. Npr. če plača zamuja kakšen mesec, če pride do stečaja, ali kakšne naravne nesreče, za stroške v zvezi z zdravljenjem. Skratka, kadar pride do izpada dohodka, ali pa ob kakšnih posebnih priložnostih, kot je npr. začetek šolskega leta za šolske potrebščine ali za ozimnico, kurjavo. Glede zagorske rudniške problematike, je direktorica zagorskega centra Dani Kurent povedala, da se jim to na Centru ne pozna, saj je za te delavce dokaj dobro poskrbljeno - ali so jih prekvalificiran in prezaposlili ali pa, če so izpolnjevali pogoje, upokojiti. FINANČNI REVEŽ Tildi ljudske kuhinje Poleg tega so takšne družine upravičene tudi do povračila stanarine, predvsem posamezniki lahko dobijo tudi bone, s katerimi lahko v trgovinah kupujejo živila, v ta sklop pa sodi tudi otroški dodatek, ki ga z novim zakonom dobi precej več družin. Najvišji otroški dodatek znaša okrog 7.000, najnižji pa okrog 2.000 tolaijev. Kot obliko pomoči v Trbovljah že peto leto organizirajo javnadela, kar 80 odstotkov financira država, 20 odstotkov pa občina. Brezposelni se lahko vključijo v dva programa: pomoč ostarelim nadomu ati pa v program učne pomoči. Slednja je v bistvu tudi preventivna dejavnost Centra, saj je padanje uspešnosti prvi znak za potencialne pristopnike, s tem pa so s problematičnimi mladostniki v stalnem kontaktu. Za otroke organizirajo tudi različne aktivnosti med počitnicami. V Zasavju lahko v prihodnosti, vsaj v manjši meri, pričakujemo tudi neke vrste ljudske kuhinje. Financiranje Sredstva za denarne dodatke dodeljuje država iz svojega proračuna, občine pa pomagajo po lastni presoji za razne občinske akcije: za pomoč na domu, za šolske potrebščine, za ozimnico (trboveljska občina je, kot vsako leto, letos v ta namen prispevala okrog 1,5 milijona tolarjev), za morebitne ljudske kuhinje, za socialna stanovanja,... Zadrega odveč Ljudje so o svojih možnostih, kar dobro obveščeni in marsikdo uveljavi in izkoristi vse pravice, ki so mu dane, nekateri bi radi celo še več. Nekateri, predvsem srednja generacija, zaradi svojega načina razmišljanja, in pa tisti, ki službe neizgubijoposvojikrivdi.paimajo s sprejemanjem pomoči kar precej težav. Marsikdo sploh ne pride po pomoč ali paje takrat v zadregi, za kar seveda ni utemeljenega razloga. Takšni ljudje skušajo najprej izkoristiti vse drugemožnosti, obisk na Centru je zanje zadnja, skrajna možnost. Delo včasih ni dovolj Problem, ki se ga zavedajo tudi na Centrih, so družine, kjer sta oba starša zaposlena, vendar na slabše plačanih delovnih mestih. S svojim dohodkom v družini tako ne morejo pokriti vseh življenskih stroškov, ?- ( 1 QEOj Qč~ll ^ E! rednega cenzus za dodelitev denarnega dodatka pa mogoče presegajo za nekaj borih tolarjev. Takšnim družinam potem na Centru poskušajo pomagati z enkratno pomočjo. Druge možnosti pomoči Kot so povedale direktorice vseh treh zasavskih Centrov za socialno delo.Vera Sivec iz Hrastnika, Irena Grošelj - Košnik iz Trbovelj, in Dani Kurent iz Zagorja, Centri sodelujejo tudi z drugimi dobrodelnimi organizacijami v občinah, kot sta Rdeči križ in v zadnjem času tudi Karitas. Pri teh organizacijah je problem samo ta, da so njihova sredstva odvisna predvsem od ljudi dobrega srca, ki sojini pripravljeni kaj podariti. Na trboveljski Karitas (drugod nismo spraševali, je pa verjetno podobno) lahko ljudje dobijo predvsem oblačila in hrano, finančna sredstva pa naberejo s postnimi akcijami, odvisno od tega, koliko so verniki pripravljeni pomagati. Ljudje so tudi s to vrsto pomoči seznanjeni in se k njej tudi zatekajo. Kot je povedala predsednica trboveljske Karitas, Marjana Kurent, se pri njih oglašajo predvsem begunci, ki oblačila posredujejo naprej, drugim beguncem. Od Slovencev so to večinoma brezposelni, ki so največkrat tudi stalni gostje. Rdeči križ Tudi za Rdeči križ je situacija težka, ker tudi sami težko zberejo sredstva za pomoč, kar pa že dobijo, hitro poide. Menijo, daje ljudi, ki se oglašajo pri njih, iz tedna v teden več, na žalost je veliko tudi takšnih, ki zaradi svojega ponosa ne pridejo po pomoč. Na RK evidence o dodeljeni pomoči ne vodijo, ker predvidevajo, da se oglašajo res tisti, ki pomoč potrebujejo, vsekakor pa malo le preveijajo, da jih ljudje ne bi izkoriščali. Pri njih cezusa ni, tako da lahko pomoč dobijo tudi tisti, ki na Centru ne dobivajo denarnih dodatkov, pa 'Vseeno živijo v slabih razmerah. RK sodeluje tudi s patronažno službo, ki na terenu vidi 'revščino' in jih o tem obvesti in prosi za pomoč. Revščina s sociološkega stališča V sociologiji govorimo o treh teorijah revščine: o t.i. teoriji začaranega kroga, o kulturi revščine in teoriji situacijske prisile. Po teoriji začaranega kroga na revščino vpliva večje število dejavnikov, ki drug drugega podpirajo in onemogočajo človeku, da bi se iztrgal iz njenega objema (npr. slaba prehrana vpliva na zdravje, to na uspešnost pri delu, kar zopet vpliva na nizko plačo,...). Po tej teoriji je drago biti reven. Po drugi teoriji se način življenja revežev razlikuje od načina življenja drugih pripadnikov. Ker živijo v podobnih okoliščinah, oblikujejo posebno kulturo, oz. subkulturo revežev s svojim sistemom vrednot in norm. Teorija situacijske prisile pa kritizira uporabo pojma kulture. Revni niso izključeni iz skupnih norm in vrednot, vendar pa nimajo možnosti, da bi jih uresničili (nimajo možnosti napredovanja, možnosti prihraniti večjih vsot,...). Obnašanje revnih je prej posledica okoliščin, v katerih živijo, kot pa kulture same. Branka Jan Avtor risb: Matej Hohkraut MORALNI REVEŽ 3®$C Janez Malovrh, župan Trbovelj: "Revščina je, če zjutraj ne veš, kaj boš dal v usta, pozimi, s čim se boš pogrel. Revščina je, če nimaš dela in si odvisen od tega, kako se drugi obnašajo. Ta pojav je v Zasavju prisoten." Matjaž Švagan, župan Zagorja: "Revščina je, ča nimaš osnovnih pogojev za življenje - ne veš, kaj boš jedel, oblekel. V Zasavju je revščina zelo prisotna, razlike pa se še povečujejo. Po drugi strani pa, kdor želi delati, lahko dela in tudi država poskrbi za svoj socialni del. Mogoče smo včasih odgovorni krivi za to, da so nekateri revni. Leopold Grošelj, župan Hrastnika: odklonil sodelovanje Branko Majes, direktor TKI Hrastnik: "Revščina je relativen pojem - za nekoga to pomeni, da si ne more kupiti vsakdanjega kruha, za drugega, da si ne more privoščiti avtomobila. V Zasavju je problem to, daje država pozabila na nas. Tu ni prave revščine, pravega pomanjkanja, ljudje se le težko preživljajoin so omejeni v doseganju dobrin." Franc Malgaj, A vtohiša Malgaj, Trbovlje: "Revščinaje huda zadeva, kot bolezen, lahko te prizadene po lastni ali pa tuji krivdi. V Zasavju revščine ni oziroma so si ljudje sami krivi. Delaje namreč dovolj, vendar ljudje niso pripravljeni delati. So pa tudi izjeme. Mogoče se bodo stvari zaradi propadajočega gospodarstva tudi spremenile." Janez Vidmar, Elektroprom Izlake: "Revščina ima lahko različne pomene, v največ primerih je toe nedelo, iz tega izhajajo vse druge oblike. Druga stvar je bolezen. Odvisno je tudi od tega, koliko so ljudje zadovoljni s svojim premoženjem. V Zasavju tega ni veliko, vsaj jaz osebno revščine ne vidim." Vlado Poredoš, pevec skupine Orlek: "Revščina je hiba naroda, sramota današnjega časa, ker družba ne zna razporediti dobrin. V Zasavju je revščine precej, problem pa ni v preteklosti, ampak v prihodnosti." m S@ 1©1 lovskih AsmUa Na petek trinajstega so se v zagorskem delavskem domu zbrali člani Zveze lovskih družin Zasavje in se navkljub 'nesrečnemu' dnevu imeli lepo. Proslavili so svojo 50-letnico s slavnostno sejo in podelili priznanja organom Zveze lovskih družin Zasavje. Naj več povedo fotografije. Foto: Tomo Brezovar Uspela taktična vaja Gasilska zvezaizRadečjev okviru praznovanja občinskega praznika na trgu pripravila prvo taktično vajo, ki je po prvih ocenah uspela. V njej so sodelovala vsa prostovoljna in tovarniška GD, v goste pa so povabili tudi gasilce iz Laškega. Prikaz gašenja, reševanje iz potoka, iz goreče zgradbe in iz avtomobila so bili dobro pripravljeni, kar potrjuje, da so radeški gasilci dobro organizirani. Manjka le še prikaz reševanja iz Save, kjer je zaradi novega jezu HE Vrhovo več neposredne ogroženosti, kot jo je bilo prej. Čoln za te potrebe Zveza že ima, treba bo le še usposobiti ekipo. Ob zaključku vaje je bilo ob 124-letnici durštva še posebej slovesno ob domu, kjer so gasilci dobili nov avtomobil, kombi volkswagen za večjo mobilnost po terenu. Podelili so priznanja, zahvalili so se številnim botrom in s prijatelji iz GZ Si sak na Hrvaškem izmenjali priložnostna darila. Česar niso pogasili med vajo, so pogasili na veselici, kije nekako zaokrožila radeška praznovanja občinskega praznika. F.K. Pobratenje društev invalidov Društvo invalidov Trbovlje je sklenilo v nedeljo, 15. septembra, akt pobratenja z Društvom invalidov Piran. Pirančani so si ob prihodu ogledali Zasavje, ob 13. uri pa so se v domu Svoboda srečah z domačimi člani in gosti. Ob primernih nagovorih in utemeljitvah, zakaj prihaja še do tesnejšega sodelovanja med obema društvoma, so podpisali pooblaščeni predstavniki obeh društev listino o pobratenju in tesnej šem sodelovanj u. V kulturnem delu programa je sodeloval Mešani pevski zbor Svoboda pod vodstvom Alenke Ramšak, Barbara Kužnik je recitirala pesmi o Trbovljah. V Literarni večeri upokojencev Od lanskega leta dalje deluje pri DU Trbovlje literarna sekcija, ki ima svoj odbor. Predvsem gre za povezovanje vseh upokojencev, ki se v tej ah oni obliki ukvarjajo z literarnim delom, bodisi s pesništvom, pisanjem povesti, črtic, esejev ah pa tudi s spomini ter predstavljanjem njihovega dela javnosti. Spomnimo se samo pesniške zbirke Večerna rosa, ki vsebuje pesmi pesnikov upokojencev iz Zasavja in ki je vzbudila vehk in splošen interes pri občanih, posebno še v Revirjih. Na zadnji seji tega odbora pri DU Trbovlje so se dogovorili, da bodo v okviru letošnjega tedna upokojencev Trbovlje, ki bo trajal od 30. sep- družabnem delu srečanja, kije sledil podpisu listine, je sodeloval ansambel Intervali. V večernih urah pa so se gostje podah na Partizanski vrh oziroma Sv. planino, kjer so prenočili. Poleg članov Dl Trbovlje je pri organizaciji in izvedbi srečanja sodelovala tudi Marja Kužnik. T.L. Po Pohorju PD Trbovlje organizira od 20. do '22. septembra skupinski izlet po Pohorju. Izletnike bo vodil planinski vodnik. Udeleženci izleta bodo obiskah v treh dneh vse planinske vrhove in postojanke na Pohorju. Prijave bodo sprejemati v društveni pisarni na Utici 1. junija 10, vhod zadaj. T.L. Z roko v roki OO RK TrbovljeinZPM Trbovlje bosta letošnje uspešno sodelovanje obeležila z družabnim srečanj em v soboto, 21. septembra. Z avtobusom se bodo udeleženci odpeljati do Debelega rtiča, kjer si bodo ogledati mladinsko zdravilišče in letovišče. T.L. tembra do 6. oktobra, javno predstaviti pred kratkim izdano knjigo Ada Naglava z naslovom Mladost med rudarji v Trbovljah. Predstavitev bo potekala v novi dvorani doma DU Trbovlje na Ulici 1. junija. Na predstavitvi bo poleg avtorja in organizatorjev sodelovala tudi skupina glasbenikov ter recitatorjev. Že sedaj so vabljeni na to predstavitev občani, ki jih tovrstno ustvarjanje še posebej zanima. T.L. Na Mrzlici Planinska skupina PD Trbovlje pri DU Trbovlje je organizirala in izpeljala v nedeljo, 15. septembra, skupinski izletnaMrzlico. Udeležiti so se srečanja Zasavcev in Savinjčanov, prisluhniti govoru Jožefa Školča, predsednika DZ, in izvajanju kulturnikov iz Savinjske doline, ki so za to priložnost pripraviti kulturni program. Izletnike je vodil Vinko Pfeifer. T.L. S kolesom na Kum Kolesarska sekcija trboveljskega Partizana je tudi letos pripravila kolesarski vzpon na Kum. Ta je potekal v nedeljo, 15. septembra. Vzponu kolesarjev je prisostvovalo precej gledalcev ob progi in na cilju. T.L. Srečanje Zasavcev in Savinjčanov na Mrzlici Pred planinskim domom na Mrzlici so se 15. septembra srečati Zasavci in Savinjčani, že petnajstič po drugi vojni. Slavnostni govornik je bil letos Jožef Školč, predsednik DZ. V programu so sodelovati pihalna godba iz Prebolda ter pevci in recitatorji iz KUD Petrovče. V družabnem delu srečanja pa je za dobro voljo skrbel Aleksander Jež. Oskrbo je imelo na sljrbi PD Trbovlje, ki upravlja s planinskim domom. T.L. Illlill* Ureja Franci Lakovič Pavšelj Darko - Larix Psihosanjarjenje ali kar tako... Obledelost črk na papirju, črnilo, ki ga je popil neki čas in nejasen odtis vsega, je bil samo odtis nekih sanj. Tistega maratonskega psihosanjarjenja, ki je odzvanjalo ter odslikavalo v nekih neizmernih prijetnostih. Odhod iz mesta, betonske džungle, civilizacijskega kolapsa. Tja v še prvobitne, a že bolne gozdove. Na goloseke, ki so zdaj jase z grmičevjem. Onkraj teh grmov jaz s steklenico vina. Tistega vina, ki ni bilo narejeno samoizgrozdnih jagod, ampak tudi iz psihosanj in iz vseh tistih ostankov sanjarjenj, ki so bili samo osamljeni, prazni, razjarjeni trenutki. Vedno z zelenimi travniki, ob razredčenih, a prvobitnih gozdovih. Ob njihpotokin v njem ribe. Vrbe so svoje dolge lesene lase namakale in si prale v potoku. Jesensko listje dreves, ki so že ponekod odpadala, so kot samotne, majhne barčice plavale na površini potoka v neznane daljave. Kačji pastirji so bili še dejavni, pa tudi nekateri komarji in mušice, ki so naj večkrat postale plen in hrana za ribe. Nekje med vsem tem sem bil tudi jaz. Jaz - kot telo sem bil tteopazen, le moja duša se je odslikavala z vsent tern in puščala na samotnih gozdnih poteh svoje stopinje. Kakor tudi rta obrežju potoka ter na obledeli odeji, na kateri sem odsanjal in meditiral svoje popoldne. V psihosanjarjenju - v branju preprostosti in iskanju med jesenskimi drevesnimi listi, med obledelimi črkami prastare knjige, vedno tako zaželjene in iskane enostavnosti! Namakal sem trnek v potok in nanj dal kroglico od kruha. Lovil sem ribe in ribe so lovile mene. A podzavestno sem lovil svojo dušo, ki se je nekje med mojo notranjostjo, med gozdovi z grmičevjem, med potokom in okoli njega potepala neznano kje!? In boril sem se z neko popoldansko zaspanostjo - z nekakšno popoldansko blokado misli in neko nadčutno popoldansko lenobo. Boril sem se težko, skoraj nikoli nisem zmagal, ampak največkrat izgubljal. Kakor jesensko drevesno listje. Kakor sončni žarek, ki se odslikava na površini potoka. Kakor majhna mušica, ki jo bližina vode tako privlači, a največkrat postane plen rib. A ribe postanejo plen mojega trnka, ki pa jih včasih spustim nazaj v svobodo, včasih pa končajo v ponvi. Vsak je lovec, a tudi vsak je plen! Žrtev ni! Vse je samo hrana in užitek vsakomur! Je čisto naravna meditacija neke nuje telesa, duha in psihe. Vse se v popolni normalnosti odtiskuje ter odslikava na platnu stvarstva! Enako se odslikava na jasi za grmovjem steklenice, od katere se odbija sončni žarek. A vsebina steklenice izginja v ponor-brezno nenasitnosti mojega grla in na koncu v različne sifone odtoka skrivnostnih podzemeljskih globin zemlje in telesa. V daljni daljavi glas bobna. Mrtvaški zvok piščali, dud, bobna... Mila pesem in glasba moji potepinski duši, ki se zdaj nekje potepa v neznanih poljanah psihosanjarjenja! Morda se že spet rojeva, a morda že (spet) umira. In morda je postala samo obledela črka v prastari, pozabljeni knjigi. Brez pravega pomena in smisla, ki se je nekje že zdavnaj izgubil!? A vse jesensko drevesno listje, moja duša, gozdovi, jase z grmičevjem, po tokom., .jeodtis časa, prostora, nekoga in nečesa. Izgubila sta se smisel in pomen, a nihče ne ve več zakaj, kako in kaj. Vse je prešlo v psihosanjarjenje, v odtis življenja... Z X Brez prisluhov izvrstni Z vajami v letošnji sezoni je pričel tudi Moški pevski zbor Svoboda 1 iz Hrastnika. Na prvi vaji 26. avgusta je bilo navzočih vseh 25 članov, vključno z zborovodjo, Vanjom Tomcem. Od četrtka, 29. avgusta, do nedelje, 1. septembra, je bil zbor na pripravah v počitniškem domu Steklarne Hrastnik v Bohinju. Poleg obilice petja ter nastopa v Bohinjski Bistrici so člani zbora priprave izkoristili za razne športne in rekreativne aktivnosti, kar jim je omogočalo tudi lepo vreme. Že v petek, 5. septembra, pa so sodelovali pri izvedbi kulturnega programa pri praznovanju 40-letnice Komunalno stanovanjskega podjetja Hrastnik v poslovni stavbi v Hrastniku. Načrtujejo pa še nekaj nastopov, tako da jim bo še vedno veselje prisluhniti. I.P. Loški glas že 70 let Loke je ena starejših rudarskih vasic v občini Zagorje, ki združuje in ohranja kulturo In delo rudarskega zbora Loški glas. V tem majhnem kraju so se shajale In menjavale številne generacije pevcev, katerih cilj je bil ohraniti in oplemenititi slovensko pesem. Tako je tudi danes, ko je tako rekoč pred vrati že 70-letnica neprekinjenega delovanja zbora. Zavedajoč se visokega jubileja in zastavljenega zahtevnega programa, so del počitniškega časa izkoristili za priprave na 70-letnico. Po besedah dirigenta Igorja Beuermanna in dirigenta MPZ Zarja Blaža Rojka, ki je v tem času koripitiral na vajah Loškega glasu, so svoj zastavljeni cilj uspešno dosegli. Tako je torej Loški glas del svojih počitnic preživel delovno, v želji, da se aprila prihodnje leto predstavi javnosti v luči ponosa na častitljivih 70 let. K.V. Glasbeni abonma Glasbena mladina Hrastnik organizira letos glasbeni abonma v Glasbeni šoli Hrastnik. "Razpisujemo štiri večerne prireditve-koncerte klasične glasbe, kjer bodo nastopali mladi, uveljavljeni glasbeniki iz cele Slovenije," pravi Polona Kovač, predsednica Glasbene mladine. Vstopnice za 2000 tisočakov lahko naročite na Glasbeni šoli. F.M. ^___________________________________________________J FAX: 0601-64-494 ZABELO Trbovlje Društvo revirskih likovnikov RELIK organizira tudi letos tradicionalno delovno srečanje slovenskih likovnikov - slikarjev in kiparjev, ljubiteljev - Ex tempore Trbovlje '96, ki bo potekal v soboto in nedeljo, 21. in 22. septembra v prostorih Relika v DD Trbovlje. Ustvarjali bodo na temo "Rudarsko Trbovlje - sedaj". Vsak udeleženec bo moral izdelati vsaj dve deli v svoji najljubši slikarski tehniki. Podeljene bodo tudi denarne nagrade za najboljše slike in priznanja. Jani Vozelj, trboveljski arhitekt mlajše generacije, ki živi in dela v Ljubljani, je 4. septembra pripravil svojo novo razstavo v Mestni galeriji v Ljubljani. Sicer se bolj uveljavljen v Rusiji, kjer velja za "Jelcinovega arhitekta", a se je v svojih študentskih letih precej udejstvoval tudi kot slikar v Društvu revirskih likovnikov Relik. Kot arhitekt pa je projektiral številna dela tudi v naših krajih. Ex tempore Art Kum 96 je potekal v planinskem domu na Kumu od 12. do 14. septembra pod vodstvom akademskega slikarja Janeza Kneza. Deset udeležencev je ustvarilo vsaj dve deli, ki so bila razstavljena na klopeh cerkve sv. Neže na Kumu v soboto in nedeljo, 14. in 15. septembra. Mladi likovniki, rastava udeležencevlikovne šole Knez-Knez je potekala od 10. do 20. septembra v Batičevem salonu Revirskega muzeja. Likovne šole seje udeležilo 25 mladih likovnikov, ki so pod vodstvom mentorjev ustvarjali v raznih slikarskih tehnikah, tudi v glini in še kakšnem materialu. Mladi likovniki so se lotevali upodabljanja objektov, narave in vsega, kar je na Dobovcu možno videti. Nekaj slik pa so tudi tihožitja. T.L. Zagorje Filmsko gledališče se glede na izredno zanimanje in obiskanost dogaja kar vsak drugi torek ob 21. uri v DD Zagorje. Tako so 17. septembra publiko navdušili z ameriškim trilerjem Hudičevki v režiji Jeremiaha Chechika. Razne vragolije so sicer posebnost igralke Sharon Stone, ki ji tokrat delata družbo Isabelle Adjani in Chazz Palminteri. Do slednjega stav zgodbi nekako zaljubljeni in sovražni hkrati. Verjetno pa zlobnost ni le hudičevo poslanstvo, saj tudi možakar načrtuje umor in zapleti se kar vrstijo. P.R. Z \ Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Jerca Vučetič BLODNJA Tam v daljavi se riše obzorje. Ozka črta, ki naju loči, se zdi dosegljiva. Bližam se ti. Premagam vse trnove poti, vse prepade. Pred zanj im klonim. Vidim le še piko, ki se oddaljuje. Ti ostaneš. Jaz odhajam. Nimam moči, da premagam zadnji prepad. Obzorje izgine. In z njim tudi ti. Moj čas se je iztekel. TO JE NOVI TW(NGO! MED 19. IN 21. SEPTEMBROM OBIŠČITE NAJBLIŽJI SALON Renault in si privoščite ŽIVLJENJSKE RADOSTI. Vsakega obiskovalca čaka DARILCE IN ŠTEVILNA PRIJETNA PRESENEČENJA. PRIDITE IN PUSTIT Preizkusite novi Twingo IN SODELOVALI BOSTE LAHKO V VELIKI NAGRADNI IGRI ZA 50 ROČNIH UR TwiNGO, GLAVNA NAGRADA PA BO NIČ MANJ KOT NOVI Twingo. E SE PRESENETITI. TVV/MGO. Zf\ tjUDi Z BUjMO DOMiSljljO. r L_ A V T O H I S A MALGAJ tel.: (0601) 27-525, 27-666 ŽIVLJENJSKE RADOSTi § RENAULT _ AVTO ŽIVLJENJA Športni dan mojega očeta Moj oči je hodil vseh osem let v OŠ v Polšnik. To je kraj eno uro hoda oddaljen od Velike Preske. Ta pot, po kateri je hodil vsak dan v šolo, je bila vsa obdana z gozdom, nikjer ni bilo žive duše. Po makadamski poti so najraje hodili bosi. Ne zato, da ne bi imeli čevljev, morali so jih imeti, ker so to od njih zahtevali starši. Ampak otrokom seje zdelo tako prijetno, če so bili bosi, zato so čevlje sezuli in jih skrili v grmovje, ko so se vračali iz šole, pa so jih spet obuli, tako so se sami sebi zdeli junaki. To in še marsikaj se jim je dogajalo na poti. Oči je bil v šoli zelo dober učenec. Dobil je celo nagrado, ker je bil najboljši v dmgem razredu pri matematiki. To je bila knjiga "Levji kralj", ki je še danes na polici in je iz leta 1958, poslali pa so mu jo iz Zagorja, k$r je OŠ Polšnik spadala pod Zagoije. Ampak vsakemu dobrem učencu se zgodi kaj slabega. Spominja se, kako so se, ko je bil v dmgem razredu, zbrali pred šolo vsi učenci od prvega do osmega razreda. To je bil organiziran športni dan v Šentjur pri Podkumu. "Smo vsi?" se je oglasil učitelj Potokar, ki je bil tisti dan strah vzbujajoča oseba zaradi svojih karirastih hlač, ki jih je imel tisti dan na sebi. Oči pravi, da so se ga vedno najbolj bali, kadar je imel tiste hlače, sam ne ve zakaj. "Sedaj pa naj starejši primejo mlajše za roke," je hotela učiteljica Stanka malo prijaznejše. "Tovarišica, jaz bom tudi otroke vodil za roke," se je oglasil majhen prvčekod zadaj. Vsi so planili v smeh. Očijaje takrat vodil "Nebeškapreklja", tega so se vsi zelo bali. Bi se mu ta dan lahko zgodilo še kaj slabšega? Tista pot do Šentjurja je bila dolga za tri ure hoda. Uboge nožiče. Prispeli so do cilja, malo so počili, potem pašo začeli igrati nogomet. Ampak igrali so ga lahko samo starejši, mlajši pašo lahko samo opazovali. Takrat je bilo tudi peklensko vroče, paše pijače niso imeli nič s sabo. Še kapljice vode jim ni nihče privoščil, kje šele kakšen sok. Ne vem, kako to, da niso vzeli nič s seboj. "Otroci, gremo, dovolj je bilo!" je klicalaučiteljica. "Preveč je bilo," si je sam pri sebi mislil oči in še marsikdo. "Tarnali, pojdite no že, sedaj vas borno paše čakali," seje oglasilo nekaj domišljavcev, rned njimi tudi "Nebeška preklja". "No, učenci, sedaj boste za domačo nalogo napisali spis o špomtem dnevu," je ukazal gospod Potokar. "Nasvidenje in bodite previdni po poti domov," so bile vsakdanje besede učiteljice Stanke. Oči je mislil, da je tega dne že konec, ampak gaje bilo trebaše opisati. Oči je pisal čisto tako, kot je bilo res, ampak najbrž tako ni bilo prav. Opisoval j e same slabosti. Nakoncupa še dodal: "Ta športni dan mi ni bil všeč, takšnih si ne želim več." Ko je učiteljica spise ocenila, je oči dobil dvojko. Imelaje veliko pripomb glede zadnjega stavka, oči paje zadržal jok in ponosno povedal: "Tako je bilo res!" Mogoče učitelji res premalo upoštevajo mnenja učencev, čeprav je to danes že malo bolje kot včasih, ko si zaradi svojega mnenja dobil skoraj enko. Janja Nograšek, Litija Iz Arboretuma Volčji potok za zagrizene naravoslovce ARBORETUM pomeni zbirko različnih drevesnih in rastlinskih vrst, ki jih ohranjajo in preučujejo. FRANCOSKI in ANGLEŠKI PARK. Razlika med njima je, da je francoski park lepo oblikovan, ker so francoski grofi hoteli imeti oblast nad rastlinami, živalmi in človekom. Hoteli so, da rastline rastejo tako, kot so želeli. Angleški delavci so delali po 10 ur na dan in po delu so hoteli v naravo, zato so jim naredili naravne parke brez izumetničenosti. MUTACIJE Gnezdasta, povešava, stožčasta, to so smreke, ki so nastale zaradi raznih sevanj. Da bi take vrste ohranili takšne, kot so, jih morajo cepiti. ENODOMNE RASTLINE Enodomne rastiine imajo ženske in moške plodove samo na eni rastlini. Takšen primer je leska. DVODOMNE RASTLINE Dvodomne rastline imajo ženske plodove na eni, moške pa na dmgi rastlini. RIBNIK V ribniku plavajo race, labod grbavec, goske, dva črna laboda. Te živali lahko odletijo kadarkoli, niso priklenjene, ampak imajo vse pogoje za preživetje, zato ostanejo. MOČVIRSKA CIPRESA Močvirskacipresaje ob ribnikuinje zelo zanimiva, saj ima korenine nad zemljo. Tako lahko dobiva zrak za dihanje, drugače bi zgnila. Kmalu bo postala živa okamnina, zato ker je že leta in leta nespremenjena. Mateja Izgoršek, Trbovlje Iz glasila ANTITALENTI ixu umad Matej in Ing : držita za roko i pi.ivi M.ii,, kuromad. O smejati in ga k'uuiu.1,1 .u. rt pogovar jata. Pa "Inge. ti si moj troti se začnejo popravijo: "Ne lili mm: M Marijo Novak, ki jo kličejo tudi Matka, smo poiskali nekaj dni po njenem 99. rojstnem dnevu, v sobi tronadstropnega bloka v Moravčah. Našega prihoda v imenu DU Moravče je bila vesela, posebno skromnega darila, katerega sta vročila zastopnika tega društva. Jubilantka je praznovala svoj častitljiv rojstni dan in god v gostilni pri Domžalah v ožjem krogu svojih najdražjih, vnukov in pravnukov. Ob tej priliki je prejela tudi torto za 99. rojstni dan. Marijajerojena davnega 28.julija 1897 v kraju Križevci pri Lj utomeru. V družini je bilo 12 otrok, niso bili lačni, a za vsakdanji kruh so vsi morali trdo delati za preživetje. Svojega moža Jožeta je spoznala v opekarni v Doreci h. Ko sta se poročila, je mož slabo zaslužil za družino. Ona se je iz dneva v dan podajala na dnino h kmetom, da sta preživela svoje tri otroke. Hčerka Mari pravi, da je morala kot otrok opravljati težka kmečka dela, a je mami hvaležna, ker se še sedaj ne ustraši kmečkega dela. Hči Mari tudi pravi, daje po prijateljicah in z obilo sreče uspela dobiti službo v tovarni pletenin Rašica v Gameljnah, kasneje pa v Moravčah, kjer je obrat te tovarne, pa tudi družinsko stanovanje v takratnem Zadružnem domu. Tu seje Mari tudi poročila. Marija je skupaj z možem prišla v Moravče pred približno 20 leti in se nastanila pri hčerini družini. Zdaj Matka, kot ji pravijo domači, zjutraj ne vstaja zgodaj, potem se obleče, pospravi posteljo in sobo, skuha si kavico, pomije posodo, zmoli rožni venec in litanije matere božje za TRBOVLJE ftg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 stereo Najstarejša Moravčanka Marija Novak s hčerko Mari Grilj, ki lepo skrbi za mamo, in avtorjem prispevka. svoje otroke, vnuke in pravnuke, da bi jim bilo prijetno v življenju. Ko se utrudi in naveliča dela, se malo odpočije. Zanimajo jo razne igrice, igra se sama, pa tudi z drugimi, če pridejo na obisk. "Preden mi hči Mari prinese kosilo, imam že pospravljeno sobo v tretjem nadstropju. Kar visoko stanujem, vesela in zadovoljna sem s skromnim stanovanjem, v njem počnem, kar si poželim. S hčerko se pogovarjava o novostih iz Moravč in okolice. Po kosilu mi prija kozarček dobrega vina. Prija tudi počitek, spat pa grem, ko je konec dobrega filma, malo pred polnočjo. Ven ne hodim več, ker mi pešajo noge, potrebujem palico. Rada pa se peljem z nečakinjo Joži na obisk k sorodnikom v rodni kraj." Pred sedemdesetimi leti Da se življenje v sedemdesetih letih spremeni, ni treba posebej poudarjati. Vseeno je zanimivo, kako je Matka takrat preživljala svoj vsakdan. "Zgodaj zjutraj semvstaja-la, vzela košaro in srp, šla nabirat koprive za pujsa. Z možem sva se imela rada, otroci so bili doma in odraščali, nato so odšli po svetu. Težko je bilo, pa smo bili zadovoljni z vsem, ne tako kot danes." Na vprašanje, če se še vrača v svoj domači kraj, je odgovorila: "Še, čeprav pravega doma več nimam. Sinova živita v bližni Moravč. V Križevcih obiskujem prijatelje, družino Šadel, ki ima v vasi gostišče, vedno smo dobrodošli, Moravčam." Jubilantka Marija se najbolj spominja zlate poroke. "Obred je opravil tedanji predsednik občine, Jernej Lenič, za kar semmu hvaležna. To je bil poseben dan za naju z možem, poln veseljain zadovoljstva med svojimi živečimi otroki, šestimi vnuki in dvanajstimi pravnuki. Človek naj živi umirjeno, zadovoljen s tem, kar ima. Vsak dan je dobro popiti kozarček vina in kavico, uživati juhe, solate, meso spasirano, ker nimam zob, pa imeti veliko dobre volje do življenja." Po priloženi fotografiji sodeč, bi lahko rekli, da je Marija 99-letna mladenka, saj živi po preizkušenem receptu za resnično dolgo življenje. Pravi, da bi rada živela sto let, saj ji ni bilo nikoli tako lepo v življenju, kot ji je sedaj. Še na mnoga leta. Naslednje leto ob 100. obletnici pa nasvidenje, Matka. Jože Novak Foto: Angela Novak Aaaah. Sobotno jutro. Končno. Nikamor se ne mudi. Kako pri jetno se bo še malo pocrkljati v topli postelji. Ampak nekaj vleče proti kuhinji. Pa kaj je to? Mama se je vrnila iz trgovine. Diši, mmm, kako diši. Po svežih, toplih, čokoladnih,... Mmm, diši po vaniliji... Zdaj bo pa res treba vstati in iti pogledat, kaj tako mamljivo vabi... Seveda, to so l)on'Donats. t>nu i Pecivo Don'Donats spada v skupino cvrtega peciva, v kateri smo do nedavnega poznali le krofe in ponekod flancate in miške. Po obliki nekaj izdelkov res spominja na naše krofe, vendar se proizvajalec izogiba temu izrazu. Uporabljajo besedo donats (iz angleščine: donat = krof; neke vrste ameriški krof). Donatsi se od krofov razlikujejo tako po svojih sestavinah kot tudi po tehnološkem procesu. Glavna sestavina donatsov je mokina mešanica, kije sestavljena iz pšenične, koruzne in sojine moke. Tudi zato so donatsi bolj zdravi in bogati, tako da jih radi ponudijo tudi vrtcem, šolam in bolnišnicam. Ker se danes večina izogiba sladkorju in maščobam, testa posebej ne sladkajo, menijo, da so dovolj že razni dodatki, pecivo pa cvrejo na rastlinski masti, ki prenese obdelavo do 258 Celzijevih stopinj. Tako cvrtje na 180 stopinjah ne spreminja njene strukture -maščoba se ne žge. S filtriranjem se zagotavlja tudi stalna čistost masti. Pecivo zato nima okusa po prežganem olju. Posebnost peciva Don'Donats je tudi v tem, da testo petkrat vzhaja, kar mu prinese rahlost in svežino, ki ju obdrži ves dan. Na trgu je osem (8) različnih izdelkov Don'Donats, ki se nekoliko razlikujejo po obliki in dodatkih. Dobite lahko DoifDonats s cimetom, pecivo v obliki potičke z nežnim cimetovim okusom, Don'Donats z vanilijevo kremo in čokoladnim prelivom, DoifDonats s sočnimi jabolčnimi krhlji, DoifDonats s sladkim očescem - z marelično marmelado in sladkornim posipom, Don'Donats z marmelado, posuto s sladkornim prelivom, pleteni donats - pletenica, polnjena s sladko marelično marmelado, DoifDonats z marmelado in čokoladnim prelivom, lahko tudi s kokosovimi kosmiči in Don'Donats prstan - pecivo v obliki obročka, prelito s čokolado in posuto s kokosovimi kosmiči. Prednosti peciva DoifDonats so torej zlasti njegova rahlost, manjša vsebnost sladkorja in nemastnost, pestrost oblik in okusov pa zagotavljata, da lahko vsakdo najde kaj zase. Kvaliteta peciva je precej odvisna tudi od tehnološkega postopka. Ta se začenja s pripravo testa. Tu je pomembno, daje pripravljeno testo pravilne temperature. Iz testa se nato oblikujejo manjši deli, ki se po vzhajanjuročnoali strojno oblikujejo v končno obliko. Oblikovano testo potem počiva in vzhaja v komorah. Če je pravilno vzhajano, pri evrenju ne vpija maščobe. Preden se pecivo krasi, se mora najprej še ohladiti. glas Na zasavski trg prihajajo donatsi iz pekarne v Ločici pri Polzeli. To je zadnja izmed franšiznih pekarn verige Don'Donats, ki si je razdelila slovenski trg. Izdelki Don'Donats so v Sloveniji prisotni že približno 3 leta, začelo se je v Metliki in Škofji Loki. na Polzeli pa pekarna deluje od letošnjega maja. Poleg Zasavja pokrivajo še celjsko in velenjsko območje. To je mlada, ambiciozna ekipa, polna mladostnega zagona, ki je nad svojimi rezulatati kar nekoliko presenečena. Zelo zadovoljni so predvsem z Zasavjem. Ker bi se vam radi predstavili v čimboljši luči, predvsem s kakovostjo svojih izdelkov, so za bralce Zasavca pripravili tudi nagradno vprašanje in-za nagrajence slastne nagrade. Nagradno vprašanje, na katero odgovore pošljite na Zasavca pod šifro Don'Donats, je: Iz kakšne moke so sestavljeni donatsi? Odgovor najbrž ne bo pretežak. Obilo uspehov pri ugibanj n in skomin pri branju. Objavo omogočil DoiVDonats, Ločica TORI RACUNALNISK A GRAFIKA I N TISK. i ”T O R I" Računalniška grafika in tisk, 1420 Trbovlje, Trg F. Fakina 2A, Slovenija, tel.: (0601) 61-229, 27-250 Računalniško oblikovanje in tisk * časopisov * internih glasil * knjig * pisanje in tiskanje not - .notografija * propagandnega materiala (prospektov) * oblikovanje - napisov, emblemov * plakatov * tipkanje in oblikovanje tekstov in tabel * vizitk * samolepilnih etiket * obrazcev - dobavnic, faktur (samokopirnih) * fotokopiranje * spiralna vezava * izdelava map * izdelava koledarjev Posebna ponudba * barvni col or tisk * fotokopiranje * A4 stran samo 8 SIT * A4 mavrica samo 12 SIT * fotokopiranje na paus in prosojnice BARVNO FOTOKOPIRANJE - z možnostjo povečav do 2xA0 - fotokopiranje z diapozitiva "TORI računalniška grafika in tisk Trbovlje, Trg F. Fakina 2a, tel.: 0601/27 250, 61 229 I 1 KZ. poslovalnica M€D€R Izlake in MH/IGH Zagorje Uk modeli iz kolekcije JESEN 96 domačih proizvajalcev in obutev iz uvoza * ženska modna obutev moški čevlji ♦dekliški bulerji * otroška obutev PETEJAN ♦USNJENA GALANTERIJA modne torbice športne torbice modni nahrbtniki ostala drobna galanterija UGODNI PLAČILNI POGOJI! telefon MEDEA: 74-194 telefon MARCA: 64-302 I S Trgovsko podjetje POTROŠNJApo Zagorje Vas vabi na akcijsko prodajo dobavitelja ELAN Begunje v poslovalnici POHIŠTVO tel.: 61-068 50 parov smuči Elan, po starih cenah v blagovnici ŽIVA tel.: 61-172 tekstilni izdelki za prosti čas, neverjetno ugodne cene Sedim v najtemnejšem kotu svoje sobe in premišljujem in se spomnim na grozljiv prizor iz svojega otroštva. Bila sem še majhna punčka, ko smo s starši "vandrali" po Sloveniji. Ne vem, v katerem kraju smo bili, vem samo, da sem od daleč zagledala velikega ovčarskega psa. Ker sem bila nora na pse, sem takoj tekla k njemu. Meter pred njim sem se iz varnostnih razlogov ustavila in ga opazovala. Tako otožnega pogleda še svoj živi dan nisem videla. Pes je bil na kratki verigi privezan ob lesen kol, zabit v tla. Zraven njega je stala razpadajoča pasja uta. Nikjer sklede s hrano, niti z vodo^ Po tleh ilovica, pomešana s peskom, in vse naokrog sami pasji iztrebki. Čisto do njega si kljub svojemu pogumu nisem upala. Samo stala sem tam in strmela vanj, dokler me jezen kmet ni nagnal, češ da dražim njegovega psa. Ko tako premišljujem, se ne spomnim samo nanj, temveč na vse tiste pse, ki dneve in noči in tedne in mesece in vse svoje pasje življenje tako preždijo, privezani na prekratke verige, brez zaščite pred soncem, mrazom, dežjem ali snegom. Marsikdo od njih še svoje utice nima. Poleti in pozimi so privezani, večkrat brez hrane in vode, ležijo v lastnih iztrebkih, kjer se njihove solze mešajo s prahom in peskom. In potem se spomnim na svojega kužka Kako je srečen, ko greva ven in ga spustim s povodca. Ko teče po travi, mi prinese palico, da se igrava, ko ves srečen leta za metulji... Popolnoma prostovoljno In kdo v Zasavju skrbi za to, da vse več psov teka za metulji? To je vsekakor Društvo proti mučenju živali Trbovlje (v nadaljevanju DPMŽ), s svojim predsednikom Romanom Turnškom. Društvo je imelo ustanovni občni zbor 18. marca 1994, torej že dve in pol leti je tega, kar obstaja. Registrirano je bilo za prijavljanje primerov mučenja živali in obveščanja javnosti o tem. Mi pa se bomo tokrat srečali z njihovo prostovoljno dejavnostjo: pobiranjem, oskrbovanjem in oddajanjem zavrženih psov in mačk. Ideja o tem je priletela iz ust predsednika DPMZ, ki je menil, da je treba v tej smeri marsikaj storiti, kajti v Zasavju nimamo niti higienika, torej nobenega, ki bi poskrbel za te zavržene živali, ki pa na cesti ne morejo biti. Kot sem že omenila, društvo ni bilo organizirano za pobiranje teh živali, to delajo čisto prostovoljno, v tihem soglasju s tistimi, ki bi to morali delati (po zakonu bi to morala delati policija). Živali nudijo prehoden dom, s tem dajo pozdravijo, če je poškodovana ali bolna, kar v veliko primerih tudi je, dajo hranijo, socializirajo, potem pa oddajo. Denar, sveta vladar Vsaka dejavnost, še posebej takšna, pa seveda stane. Do nedavnega so ves denar za vzdrževanje teh živali dajali iz lastnih žepov. Po besedah Romana Turnška je nekaj takšnih, ki držijo društvo pokonci. In ti so vsekakor vredni omembe: na prvem mestu on kot predsednik, potem pa še Eva Kamenšek, Andreja Jagodič in Mojca Bregar kot članice DPMŽ ter Greta Hauptman in Anica Kamenšek kot zunanji sodelavki. Ker njihovi žepi niso brez dna, društvo že nekaj časa funkcionira tako, da mora vsak novi lastnik, kije žival pri njih dobil, kriti vsaj delne stroške oskrbe, torej veterino in hrano. In tu so dosledni. Predsednik pravi, da so glede tega že dobili komentarje, da živali prodajajo, kar pa absolutno ni res. Vsak pes ali mačka, ki prideta k njim, sta zapisana v register, kjer so podatki o tem, kdaj in kje je bila žival najdena, ter ostali. Prav tako imajo vse podatke o cepljenjih, zdravniških posegih in o novem lastniku. Vsak novi lastnik mora podpisati izjavo o prevzemu živali, kjer je tudi navedeno, koliko je prosto vij no prispeval za delo "azila". Ves denar gre preko ŽR, lastnik pa to lahko uveljavi kot olajšavo pri dohodnini, ker je le-to humanitarna dejavnost. Do zdaj sta v Sloveniji le dva DPMZ (poleg trboveljskega tudi mariborsko, ki ima edino zavetišče), ki jima je uspelo vriniti društvo v proračun občin. Trboveljskemu sta sredstva že dali zagorska in trboveljska občina, pa tudi v Hrastniku so dejali, da bodo pomagali. Seveda je bilo za to treba potrkati na veliko vrat in iti na veliko naslovov, videti pa je, da se je splačalo. Poskrbeli za več kot 400 živali V dveh letih in pol, odkar Društvo obstaja, so poskrbeli za več kot 400 psov in mačk. Ker nimajo pravega zavetišča, le-te vlačijo po domovih, saj druge rešitve ni. Nekaj jih imajo v Trbovljah, domujejo pri Romanu Turnšku, nekaj v Radečah, v Kamniku in Ljubljani. Včasih jih oddajo tako hitro, da se jim kar v glavi zvrti od veselja, včasih pa traja tudi do 2, 3 mesece, da se najde ustrezen lastnik, kajti živali ne dajo vsakomur. Vsekakor pa se hitreje oddajajo psi kot mačke. Težje je oddajati tudi psičke, in to iz čisto napačnega predsodka, ker ljudje mislijo, da če se psička goni dvakrat na leto, da ima že kar 9 mladičev. Očitno pa vsi ne vedo, da mladičkov ne prinese štorklja in da je potrebno kaj več kot gonitev. da dobimo mlade. Včasih dobijo tudi 60 klice v za enega psa, včasih samo 2. Kar pa je najbolj pomembno, na koncu vsak najde svoj dom. Zagovarjajo tudi evtanazijo, saj v nekaterih primerih druge rešitve ni. Vendar s tem ne mislite, da dajaj o pobijati mlade in zdrave, to nikakor ne. Včasih se najde kakšen kuža, ki mu niti dobrotaljudi niti veterinar ne bi mogla pomagati. Takrat je rešitev samo ena... Zaradi tega je- bil predsednik proglašen za nehumanega in za mesarja od predstavnikov drugih društev. Pravi, daje eno mejo treba postaviti. "Če žrtvuješ, je boljše žrtvovati enega, in to upravičeno, in na ta način rešiti deset drugih." Precej propagirajo sterilizacijo, kar je vsekakor dobra ideja za vse, ki nočejo imeti naraščaja. To ni nikakršen neumen, nedovoljen poseg v naravo, ampak pametna odločitev. Zgodba o psički Špeli Špela je živela pri neki ruski družini v Ljubljani. Tri dni preden so se morali izseliti iz stanovanja in najveijetneje tudi zapustiti državo, so jo oddali društvu. Za popotnico, pomislite, so ji dali konzervo hrane 1,2 kilograma za cel mesec in suh kruh. Bili so verski blazneži in vegetarijanci in tako je tudi psička dve leti jedla samo solato, kruh ipd. Ko je prišla v roke društva, je bila čisto zbezljana, asocializirana, plašna. Ni znala jesti - ne s krožnika ne s skodelice. V parih dneh je na silo pojedla štiri mačje brikete in dva špageta, ampak na silo. In še to kot bi jedlakamenje.kardavilaseje. Ostalo ni nič dmgega kot hop v avto in na Izlake k dr. vet. med. Alenki Rehar po infuzijo. Psička seje drla, da sojo m morali štirje držati, ampak jesti je začela, ker je videla, kako injekcija boli. Postala je pridna in ubogljiva, pravi vzor. Roman Turnšek jo je imel pri sebi doma dva meseca. Nihče se ni javil na oglas ne na radio ne na TV, potem pa se je nekdo javil na oglas v Salamonovem oglasniku. Ponjo so prišli iz Portoroža in odšla je v krasne roke pravih ljubiteljev živali. Toda to je le ena izmed zgodb. Veseli vsake pomoči Ljudje društvu pomagajo na več načinov. Lahko so to prostovoljni prispevki na ŽR (52700-620-112-05-1330110-10076/10), ki sicer prihajajo, vendar ljudje ne stojijo ravno v vrsti. Veseli pa so seveda vsakega tolarja, kajti, kot vemo, se pri denaiju vse začne in konča. Pa tudi hrano dobijo od kakšne dobre duše. Včasih jo prinesejo k njemu domov, včasih jo pustijo na Radiu Trbovlje, včasih pa celo, ne smejte se, v Železnini, Elektrotehni. Edina od političnih strank, ki je imela interes, pa so Zeleni Trbovelj, ki jim pomagajo okrog denaija iz proračuna in pri občinskem odloku okoli reje, posedovanja in cepljenja psov ter mačk. Dobra in poglavitna pomoč pa velja medijem (predvsem brezplačni oglasi), kajti brez njih bi bilo oddajanje živali praktično nemogoče. Omeniti je treba Radio Trbovlje, Zasavca, reviji Kinolog in Moj pes, Poslovni glas. Slovenske novice (oglasi vsak petek), med televizijskimi postajami pa ETV, A Kanal, TV 3, zdaj pa bodo imeli enkrat mesečno oddajo na POP TV. Državna "skrb" In kako poskrbi naša preljuba država za te uboge pasje in mačje duše? Ne moremo reči, da prav nič. Seveda ne, saj imamo vendar v Grosupljah posebne bokse za te zavržence, kot nekakšno karanteno. Toda povejte mi, dragi sodržavljani, ali je dovolj, da ima ta pešali mačka le 8 dni časa (seveda tudi oglašujejo), da ga kakšen človek vzame. Kajti po preteku te "dolge dobe "bo žival odšla v večna lovišča. Tako je, če niste prav razumeli, ubili jo bodo. In to po osmih dneh! In kaj pomeni ušivih osem dni v primerjavi s celim življenjem? Nič. Prav tako in nič drugače. In kdor se strinja s to današnjo metodo - 8 dni in potem evtanazija -, naj se dobro pogleda v ogledalo. Pa ne v tisto, kjer vidi svojo zunanjo podobo. To tako ali tako vidi vsak dan. V tisto, kjer vidi svojo dušo, in naj dobro premisli o sebi. In s takšnim načinom obnašanja do živali nameravamo priti v Evropo? Pa saj ste nori! Z odnosom do živali kažemo tudi odnos do ljudi. Če še ne veste, so živali v marsičem podobne ljudem. Prav tako potrebujejo ljubezen, nežnost, prav tako so vesele, če jim nakloniš lepo besedo in če se z njimi igraš ali pogovarjaš. Kaj bi ti rekel tvoj kužek, če bi znal govoriti? Gotovo kaj takšnega: "Ne jezi se name in ne kaznuj me z zaporom. Ti imaš svoje delo, prijatelje, zabavo... Jaz imam samo tebe." Ali: "Prosim te, pogovarjaj se kdaj z mano, čeprav ne razumem besed, poznam tvoj glas. Iz barve glasu zvem za tvoj odnos do mene, čutim tvojo dušo. Naj bo tvoj glas včasih samo zame." Pri nas v večini vsak skrbi za svojo rit. Predsednik vlade ima neizmerno rad svojega Arturja. Seveda, zakaj ne, vsak normalen človek ima rad svojega zvestega prijatelja. Toda ali ste se kdaj vprašali, zakaj ljudje, kolje on, ki so na visokem položaju, ničesar ne ukrenejo? Zakaj še kar niso sprejeli zakona o varstvu živali in proti mučenju? Nimajo časa? Ali jim je to kratkomalo odveč? Ali pa je krivo kaj tretjega...? Zato pozivam vse vas, ki vam ni vseeno, ki imate radi živali, ki vam je hudo, ko berete kaj takšnega, storite kaj. Najmanj, kar lahko naredite, je, da prispevate kakšen tolar ali mogoče konzervo hrane. Veijemite, že samo s tem boste storili nekaj za tiste, ki niso poznali ne doma ne ljubezni, ki so bili večkrat lačni kot siti. V končni fazi pa jim lahko ponudite tudi dom. Pomislite, kako bi se počutili v njihovi koži vi. Za konec pa še eno pasjo vsem lastnikom psov: "Spremljaj me na moji zadnji poti, ne reci 'tega ne morem gledati' ali 'naj se zgodi v moji odsotnosti'. Veš, s tabo mi je vse veliko lažje." Martina Kostajnšek vm i ■ j j 9L I il v nekaj ura Ignorc tile ruJcs je naslov CD plošče /usalbe Daddy-s puddlng i/ Laškega. ........................-j—* njihova prva Mistična plošča. Ce smo povešeni pošteni,en izdelek že imajo. Kot.ee lanena ,e.a » izdal, demo kaseto. Na CfLju je trinajst pestui. vse pa so zaigrali v :: i: ; Pristni rock maniri. In kot pravijo nekateri kritik., gre /.a eno najperspektivnejših slovenskih rock skupin. Tudi brežiška skupina Lopatic family hand ima novo kaseto. Njen naslov je Na poslušalca. Seveda je bila predstavili T;rm:: ri,rr;:,f . J.• . e-S-SS • • • . . .. . . pripravlja jo novo ploščo; Sicer bo treba še malce počakati, saj trenutno pomagajo Adiju Smolarju pri njegovem projektu. video-spot V kratkem dokončaj,. Za pesem ...alucs seveda. Izjemno zanimiva pa je zgodba o pesmi denarce kar tri skupine. Los locos, Losdcl pmtlaj.mil, smglov v ZDA. Kako blizu stasi glasba in tlim, dokazuje tnd, naslednja novička. Mick Ja-er sedmi umetnosti. V zadnjemčasn je prevzel kar trinajst ponudb za so-financiranje različnih filmov. Največ dentnjaje zaenkrat vloži iv film t> revolucionarju Che Guevari, k. ga bo na filmskem platnu upodobil Antonio Hand tras Glasba za dušo V Sloveniji žal ni veliko skupin, na katere bi bili lahko upravičeno ponosni. Seveda Ima vsakdo svoje ljubljence, žal pa naše skupine nikakor ne morejo prodreti tudi v sosednje države. So Izjeme, a te žal samo potrjujejo pravila. Vendar pa namen našega članka ni v tem, da bi analizirali vzroke, zakaj je temu tako. V naslednjih vrsticah bi radi opozorili na skupino, ki bi se z Izdatno finančno podporo brez vsakršnih problemov prebila (vsaj) na MTV. Zagotovo bi njihove vldeo-spote predvajali v udarnih terminih. Mislim seveda na zasedbo Spiritual Pyrotcchnlcs. V slabem letu dni jim je uspelo tisto, o čemer njihovi vrstniki (in veijetno še marsikdo) lahko samo sanja. Iz popolne anonimnosti so se prebili med vodilne rock skupine pri nas. Mladi, ki ne poslušajo dancea ali kakšnega drugega glasbenega stila, pač pa pristen rock, ob tujih imenih (npr. Offspring) vedno omenjajo prav nje. Spiritual pyrotechnics. Njihova zgodba seje dejansko začela v začetku lanskega leta. Za svoj rojstni dan so tako izbrali marec 1995. Le nekaj mesecev kasneje, septembra, pa je pri založbi Malca records izšla njihova debitantska CD plošča. Njen naslov je danes seveda že del zgodovine. The material eni pire is dying. V studiu KIF KIF so sicer posneli osemnajst pesmi, na ploščo pa so jih uvrstili le štirinajst. Večina pesmi je avtorsko delo, skorajda vse pa so zapete v angleščini. Na ploščo so uvrstili tudi dve priredbi, znani predvsem ljubiteljem Yugo-rock glasbe 80-tih let. Plastika in Krug. K medijski prepoznavnosti pa je gotovo ogromno pripomogla tudi njihova (zaenkrat) največja uspešnica, pesem ServanL Novembra lani so zanjo posneli tudi videospot, ki je bil nekaj tednov zapored na prvem mestu v oddaji Roka rocka. In kako izjemno uspešen začetek nadaljevati? Fantje imajo pripravljen odgovor. Prav te dni, ko berete te vrstice, potekajo snemanja novih pesmi. Posneli bodo (spet) osemnajst pesmi, dve bosta "yugo" priredbi, ostale pa avtorske. Prišlo bo le do dveh manjših sprememb. Večina besedil bo namreč napisana in zapeta v slovenščini. Druga novost pa je njihov bobnar. Namesto Ivana Rimca (ki odhaja v tujino) za bobni zdaj sedi Primož Kumer. Ljubitelji glasbe ga veijetno poznajo predvsem po sodelovanju s skupinama Non Finire Mai in Transcendence. Seveda pa je malce poraslo tudi zanimanje založb. Tako je tik pred podpisom pogodba z založbo Dallas, kjer naj bi nova plošča v začetku prihodnjega leta tudi izšla. Konec jeseni pa bodo fantje pričeli tudi s snemanjem novega videospota. In če drži obljuba Vlada Poredoša, jih bomo prihodnje leto videli tudi v Zasavju. Na Plazu seveda. Tomaž A. Štojs Drinkersi snemajo Poročali smo že, da skupina Drinkers pripravlja novo ploščo. Tule pa je nekaj natančnejših podatkov. V studio se bodo odpravili konec tega meseca, plošča pa bo po vsej verjetnosti izšla še letos. Tako kot prvo bo tudi to izdala založba Megaton, vseh deset pesmi pa je že pripravljenih. Drinkersi pa imajo tudi novega bobnaija, ki sliši na ime Roman. TAŠ 3 Novi projekt Skupina Requiem pripravlja novi album, ki naj bi bil nekaj povsem novega, kot smo bili vajeni doslej. Spomnite se uspešnic Amsterdam, Čarovnice,... Menda bo imel pri novem projektu prste vmes tudi Tomaž Doinicelj oziroma njegov Dots Records. Fantje pravijo, da bo njihov album konceptualne narave. FltANCOski poljub (FrencIi Kiss, ZDA, 1995, PolyqnAM/FuN video) Kate (Meg Ryan) je ženska polna predsodkov, predvsem pa ne mara letenja, tako da pusti zaročencaCharlija samega na zdravniško srečanje v Pariz. Napaka! Nekaj dni kasneje ji sporoči, da je našel "goddess", žensko svojih sanj. Katini predstavi o hiški in srečni družini se naekrat razblinita. Premaga svoje strahove in odleti v Francijo, da dobi nazaj svojega zaročenca. Na letalu spozna Luca (Kevin Kline), neobritega, po česnu dišečega francoskega tatu draguljev, ki ji v prtljago skrije čudovito ogrlico. Da bi jo dobil nazaj, mora Kate zasledovati skozi pol Francije, z izgovorom, da ji bo pomagal Mi6 RTAN KEVIN KUNE Romantična komedija V ostalih vlogah: TIMOTMV MUTTON, JEAN RENO FRANCOIS ClUZET, 5USAN ANBEH Režija: LAVVRENCE KASDAN Scenarij ADAM SROOKS Fotografi,a OWEN ROZMAN, A.S.C. Glasba JAMES NEWtON HOWARD Montaža JOE HUTSHING PolyGram (•'»med Entertainnsent ponovno pridobiti Charhjevo naklonjenost. Med potovanjem se počasi zbližujeta in seveda tudi zaljubita. Film postreže z galerijo različnih likov: zvit in jezikav hotelski receptor, policist ki hoče Luca spraviti na 'pravo pot', domoljubna Amerikank, ter kar preveč prijazno nasmejani kanadski konzularni delavec, ki zavrne prošnjo za vizo (Kate namreč nima državljanstva). Režiser Lavvrence Kasdan in pisec Adam Brooks bi lahko bolj karakterizirala like, ter tako naredila zelo dobro komedijo. Kljub temu pa film m povsem brez šarma. Poleg Ryanove (bolj kot je jezna. b.o!j je prikupna in simpatična - koliko moških se lahko pohvah s takšnimi ženami) in Klinea z brki m solidno polomljeno francoščino, gadaje tudi Pariz, najbolj fotogenično mesto na svetu. Film o najstnikih, ki jih igrajo odrasli. Ali ljudje počenjajo največje neumnosti, ko so zaljubljeni. °cena: VTTHHr Santini ■Ei z* s M ■0 E Tri a f ~apjr iJp K E rsn . n E 3 Mtlle gif - snrtttjstea nat las Kdo sc lahko pohvali z največ odpovedanimi koncerti? Little pig? No ja, malemu pujsu je v enem samem mesecu padlo v vodo kar sedem (!!!) špllov. Ne da bi se hvalili, ampak taka je bila pač volja matere narave in tete smole. Tako so se fantje skupine Little pig odločili, da se bodo odslej naprej zanašali samošena otipljive sile... Pet mladih (seveda na račun solo kitarista, ki znižuje starostno povprečje) in luštnih fantov (to pa, to, sploh, ko jim med napornim igranjem postane vroče in si začnejo slačiti zgornje dele oblačil) so se marca letos zadeve lotih precej resno in začeli pridno vaditi. Primož Žertek-Krt (solo kitara), Renato Klenovšek-Tomi (vokal, če je nuja, pa obvlada tudi vse drugo), Sebastijan Felser-Feco (ritem kitara in back vokal), Matej Hohkraut-Koko (bas kitara) ter Tomaž Lavrinec-Lovro (tolkala in back vokal) pravijo, da igrajo rock & roli ter da so narodnozajebavni band. Dodajajo, da igrajo svinjsko naglas. Če igrajo svinjsko, sama ne morem oceniti. Da pa je bilo na njihovi vaji, kjer sem jih poslušala, naglas, pa drži, saj mi še danes svinjsko odmeva po ušesih. Mogoče je deformaciji bobenčkov malo kriva tudi majhna soba v VPD Radeče, ki sojo po treh zamenjavah prostorov odstopili fantom za vaje. Lahko se pohvalijo z desetimi avtorskimi komadi, besedila pa so, kot pravijo, na nivoju srednješolske poezije, v slovenščini in angleščini. Pravkar pripravljajo nove demo posnetke, radi pa bi posneli CD. Vendar pravijo, daje zasvinjano, ker nimajo nobenega sponzotja, denar pa tudi ne pada z neba. Ker bi se radi predstavili bližnjemu in širšemu folku, v oktobru načrtujejo samostojni koncert. Čeprav znajo biti zelo zabavni in humorni, so, vsaj kar se tiče njihove glasbe, resni. Poleg demo posnetkov in izdaje CD-ja si želijo že naslednje leto koncertirati na Novem rocku ter svoje komade slišati na radiu. Ker še nimajo svojega fan-cluba, lahko oboževalke pokličejo kar Lovra (81-145), vendar opozarja, da je težko dosegljiv, ker mu telefon zaradi neplačanih računov vsak mesec odklopijo. Glede svojih vzornikov jim ne verjamem preveč (no, mogoče pa so Miki Miška, Robbie Williams hi papežres njihovi idoli), pa tudi njihovi želji o medvedkih, ki jim na oder mečejo plišasta dekleta, ne gre verjeti čisto zares. Lahko pa verjamemo, da bodo fantje s svojo zagnanostjo in trudom še dalečprišli. Se vidimo na koncertu, velja? Jerry Foto: Jure Nagode Z našo rubriko smo počasi prišli do polovice. Da se ne bi kdo ustrašil (ali pa prehitro veselil), ne do polovice predstavljanja, ampak do polovice tistih delavcev z radia, ki jih je zajelo naše prvo merilo. V okviru tega merila naša puščica strelja bolj naključno, tokrat je določila tistega, ki se nam je prvi oglasil na telefon v studiu. Seveda je to eden izmed tehnikov. In ta eden izmed tehnikov je tokrat Jože Drnovšek. Čeprav je njegova osnovna naloga vrtenje glasbe, se mora spoprijeti tudi z drugimi deli, npr. odpira vrata, d vi guje telefone. Kljub temu, da imazdvigovanjem telefonov kar dovolj vaje, in daje to delo na svoj način tudi zelo zanimivo, pravi, da se na kakšni telefonski centrali ne bi zaposlil. S telefoni se je že dodobra seznanil, kar pa menda ne drži ravno za mikrofone. V mlajših letih seje sicer i\a Orleku poskušal tudi kot DJ, zdaj pa se na oni strani studia ne počuti najboljše. Tako kot vsi tehniki. S svoje strani studia zabavajo novinarje, voditelje oddaj, ko pa morajo sami kaj povedati veter, jim pa "zmanjka špage". Nasplošno je Jože zadolžen za dobro voljo vseh prisotnih. Tehniki, torej tudi Jože, so eni izmed tistih, katerih delavnik poteka v dveh izmenah, enkrat na teden celo v treh. Kar pa se tiče zaposlenosti, je dopoldansko delo bolj živčno, napeto. Dopoldne je večji kraval - delo na programu, snemanje, montaže - popoldne pa je bolj umirjeno, bolj se lahko posvetiš programu. Sicer pa je delo standardno: prejšnji tehnik ponavadi pripravi glasbo, reklame, s povezovalcem se dogovorita o delu, potem pa stvar poteka po ustaljenem redu, z obveznimi vmesnimi, že nekajkrat omenjenimi telefoni. Tako, daje, kot pravi Jože, kar zanimivo in služba sploh ni dolgočasna. Tehnike, vsaj na trboveljskem radiu, pa bi lahko šteli tudi med ogrožene poklicne skupine. Če komu kakšen novinarski prispevek ni všeč, so potem tehniki tiste "kante za smeti", ki morajo požreti vse očitke. Poleg tega pa bi pri njih lahko govorili tudi o t. i. poklicni deformaciji. Na radiu je najhujše, če pride do premora. Takratje sekunda dolga eno uro. Tako se tehnikom, vsaj Jožetu seje že, dogaja, da se jim ponoči sanja, da ne morejo dati plošče na gramofon. Potem pa "...se zbudiš: Kaj?, Kje?, Kako?, Aja, saj je v redu, saj samo sanjam." No, se vam ne zdi, da bi tehniki lahko imeli bonificirano delovno dobo? Noja, mogoče res malo pretiravamo. V si poklici imajo svoje dobre in svoje slabe plati. Za Jožeta ima njegov poklic očitno več dobrih kot slabih, saj na radiu vztraja že skoraj 13 let. Zaradi veselja do glasbe. Branka Jan i V ’ TRBOVLJE ftg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 'V t 1. -1. V. Resnik & M. Zore: VSE, KAR SVA BILA (5) 2. -2. Babilon: NIKOLI VEČ (4) 3. -4. Agropop: PLEŠEMO PO MIZAH (3) 4. -5. Snoopy: Tl, MOJA DOLINA (2) 5. -/. Anika Horvat: LAHKO NOČ, PIRAN (1) mm 1. -3. Gloria Estefan: Y0U’RE BE MINE (PARTVTIME) (3) 2. -5. Robbie VVilliams: FREEDOM (2) 3. -2. Sgueezeer: BLUE JEANS (5) 4. -1. Master boy: LANO 0F DREAMING (4) 5. -/. Kellyfamilly: ARES OUI (1) •i Glasujem za: 3 8 Moj naslov: --------------------- M Glasovanje po dopisnicah na naslov. Radio Trbovlje, Trg svobode 11a, 61420 Trbovlje —J m NOGOMET Druga zmaga Trboveljčanov Rudar - BS Tehnik 2:0 (2:0) Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 500, sodnik Mijatovič (LJ) Strelca: Holešek (8) in Čuk (26); Rudar: Pintol, Kirbiš, Florjane, Hadžič, Buovski, Kern (Dolenšek), Čuk (Oplotnik), Alič, Holešek, Ramšak (Sotenšek), Borštner; BS Tehnik: Kračman, Krajnik (Fatič), Završan. Bundalo (Stankovič), Avguštin, Lah, Orelj (Džafič), Božič, Sulejmani, Cvijanovič, Marinšek: Po treh zaporednih porazih so Trboveljčani zaigrali precej bolj zanesljivo in zasluženo premagali Domžalčane, s katerimi so v minulem prvenstvu izgubili zadnjo tekmo, potem ko je bila tekma zaradi napada Turšiča na glavnega sodnika prekinjena. Isti sodnikje delil pravico tudi tokrat. Trboveljčani in Domžalčani so se srečali tudi v okviru priprav na prvenstvo. Gostitelji so tokrat povedli že po prvem obetavnem napadu. Borštner je stekel za žogo po levi, jo lepo podal prostemu Holešku, ki je z glavo s kakšnih petih metrov zadel desni kot Kračmanovih vrat. Lep gol. V 26. minuti je Florjane žogo lepo podal prostemu Čuku, kateremu s petih metrov ni bilo težko v drugo premagati nemočnega vratarja gostov. Do konca tekme se ni zgodilo nič tragičnega, če izvzamemo rumeni karton Kerna in gostujočega branilca Bundale. Nadaljevanje je prineslo terensko premoč gostom, ki pa je niso znali izkoristiti. Po 20 minutah se je igra uravnovesila. V 70. minuti smo videli še en domač napad po levi strani, ki ga je zaključil Borštner s strelom, katerega je vratar Domžalčanov atraktivno ubranil. Deset minut pred koncem se je ponudila obetavna priložnost gostom, a je Završan streljal čez gol. Kakšnih 500 gledalcev je pozdravilo zmago domačih. Na tekmi je po daljši odsotnosti zaigral branilec Toni Buovski in bil najboljši igralec tekme. J.P. Uspeh Litijanov na gostovanju Korte - Litija 0:0 Igrišče NK Gažon, gledalcev 300, sodnik Ihan (LJ) Litija: Pograjc, Vehabovič, Golnar, Props, Begič, Uršič, Zajc. Gnjatič, Mirič, Žust, Žganec; S tretjega gostovanja v letošnjem prvenstvu so se Lilijani vrnili z zasluženo* osvojeno točko. Pri novincu v 3. ligi, primorski ekipi Korte, ki je v uvodnih tekmah pokazala, da je dokaj kvalitetna ekipa, so Lilijani prevladovali le prvih 20 minut tekme. Vendar tudi domači do konca 1. polčasa niso pripravili kakšne konkretnejše priložnosti za zadetek. Lilijani, ki so nastopili močno oslabljeni, so tudi v drugem polčasu igrali dokaj dobro, pripravili so si nekaj priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti. Zadnjih 20 minut je pripadlo domačim, ki so imeli največjo priložnost 15 minut pred koncem srečanja, ko je sodnik dosodil najstrožjo kazen. Na srečo Litijanov in smolo domačih se je izkazal vratar Pograjc, ki je sicer že krenil v napačno smer, a imel še toliko moči, da je strel z roko odbil čez gol. V naslednjem kolu se bodo Lilijani na svojem igrišču pomerili z ekipo Tabor iz Sežane. S.K. MALI NOGOMET Prijateljsko malonogometno srečanje ASSALONl COSMOS-JUVENTUS M. KROŠELJ 2:2 (0:2) Športna dvorana Litija, gledalcev 100, sodnik Horjak (Sevnica) Strelci: 0:1 Ristevski (2), 0:2 Kneže vič(27), 1:2 Milidragovič(35), 2:2 Tanko (59); Assaloni Cosmos: Majcen, Tesko, Zasavski teniški center Zagorje ob Savi Spoštovani ljubitelji tenisa! Z bliskovito naglico se nam približuje oktober, mesec, s katerim se prične ZIMSKA SEZONA TENISA 96/97 v dvorani ZAS-TEN. Ponujamo vam zakup teniških ur v Zasavskem teniškem centru Zas-Ten v Zagorju in sicer: CENE ZAKUPA TENIŠKIH UR od 1.10.1996 do 30.4.1997 DVORANA: BALONSKO PREKRITJE ZUNANJEGA IGRIŠČA: od 9. do 15. ure .. 650 DEM + 5% davek od 9. do 15. ure .. 450 DEM + 5% davek od 15. do 22. ure . 800 DEM + 5% davek od 15. do 22. ure . 600 DEM + 5% davek Za vse dodatne informacije pokličite telefnsko številko 64 678 in 64 664 ali seosebno oglasite v dvorani ZAS-TEN. Želimo vam obilo užitkov ob igranju tenisa! Tanko, Čarman, Milidragovič, Vrhovec, Simič, trener: Mike Jamnik: Juventus M. Krošelj: Banič, Verboten, Novšak, Dobovičnik, Dolenc, Držanič, Erjavec, Guček, Janc, Imperl, Kobeščak, Kostič, Lisec, Plazar, Ristevski, Žnidaršič, trener Dušan Razboršek; V generalki pred prvenstvom sta se v prijateljski tekmi pomerila letošnji državni prvak Juventus M. Krošelj in pokalni zmagovalec Assaloni Cosmos. Trener gostov je imel na voljo 17 igralcev, domači trener paje ostal brez šestih igralcev. Na zadnjem treningu sta se poškodovala Fele in Kos, zaradi drugih obveznosti pa so manjkali še Indof, Kristan, BarbekinRedžič. Na gostujoči klopi je sedel Lazič. Se bo priključil sevniški ekipi? V sami igri kar nekaj novosti. Obe ekipi sta precej pozornosti namenili obrambi, tako da je bilo priložnosti manj. Gostom je pripadel 1. polčas. Že v 2. minuti so preko Ristevskega povedli, s strani je presenetil Majcna. Kmalu po vodilnem golu se je pri gostih težje poškodoval vratar Verboten, ki je trčil s soigralcem. Banič pa gaje uspešno zamenjal. V nadaljevanju je Ristevski zadel še vratnico, medtem ko pri domačih ni bilo izrazitih priložnosti. Mizarji so svoj drugi gol dosegli bolj po sreči. Predložek pred gol je zadel Kneževiča ter končal v mreži. Precej drugače je bilo v drugem polčasu, ko je prevladovala domača ekipa. Že takoj na začetku so preko Milidragoviča rezultat znižali in nato imeli še nekaj lepih priložnosti, ki pa jih niso uspešno končali. Povsem zasluženo pa so tik pred koncem izenačili, ko je Dobovičnik v svojem kazenskem prostoru igral z roko. S. K. Začenja se malonogometni ples V petek, 20. septembra, se pričenja malonogometno prvenstvo v 1. državni malonogometni ligi. 10 ekip se bo pomerilo v 18 kolih za naslov državnega prvaka: Juventus M. Krošelj iz Sevnice, Carioce in Agencija Luvin iz Maribora, Vuko-Rogič iz Ljubljane, Puntar iz Tolmina, Interier Ključarevci, Poetovia Ptuj, Marmor Hotavlje iz Škofje Loke, Alples Šport fit Železniki in seveda litijska ekipa Assaloni - Cosmos. lanskoletni naslov državnega prvaka brani ekipa Juventusa, pokalni naslov paLitijani. Med favoriti letošnjega prvenstva je gotovo Juventus, ki ga trenira Litijan Dušan Razboršek. Ne gre pozabiti na Ljubljančane, Vuko-Rogič, ki so pomladili ekipo. Tu so še Carioce in pa lansko leto tretje uvrščeni Marmor Hotavlje. Litijani so gotovo favoriti številka dve. Novi igralci Milidragovič, Kri stan, povratnik Indof inkot zadnji, ki se je priključil ekipi, reprezentant Uroš Tanko, so še bolj zaostrili konkurenco na treningu. Tako novi trener uigrava dve različni ekipi s po štirimi igralci, ki naj bi s tempom "lomili" nasprotnika. V 1. kolu bodo "strojniki" gostovali v Maribora pri Cariocah. Srečanje je na sporedu v petek, 20. septembra, v mariborskem Tabora. S. K. KOŠARKA Zagorjani premočni GD Hrastnik-Zagorje 59:83 (28:37) Hrastnik, dvorana na Logu, gledalcev 150. sodnika Sabljič in Koščak, oba Ljubljana. GD Hrastnik: Majes.Durmiševič, Rok Deželak. Lapornik, Robi Deželak, Baloh l,Golotič2,Lazar5, Leskovar 2, Senčar 21. Isoski 12, Kovačič 16; Zagorje: Grahovac, Galič 14, Drolc, Murn, Rojko 15, Javornik, Čop 14, Gričar, Koren 11, Poznič 10, Macura 15, Peršič 4; Čeprav so se gostitelji lep čas močno u pirali favoritom. so na koncu vendarle klonili, največ po zaslugi lastnih napak, katere so A 2 ligaši znali kaznovati. Ves 1. polčas smo gledali izenačeno igro, flniš pa so dobili Zagorjani in odšli na odmor s solidno prednostjo 9 točk. V nadaljevanju so najprej gostitelji znižali, nakar so gostje zaigrali preudarnejše, si v 30. minuti priigrali 14 točk prednosti, katero so v končnici le še povečali. Po pričakovanjih so se uvrstili v 3. kolo Slovenskega pokala. J. P. Tekma brez zmagovalca Iskra Litus Litija-Kemoplast (Šentjur) 76:76 (44:39) Športna dvorana, gledalcev 50, sodnika Poljanšek in Govekar, oba Žiri Litija: Merčon 2, Juvan3, Japič9, Kandžič 10, Bassin 12, Čeko 17, Kalinger 19, Pušič 4; Kemoplast: Knez 7, Cerar 4, Madarac 8, Maček, 8, Gajšek 10, Zorko 17, Kahnedžič 19. Tkalec 3: Trener litijskih košarkarjev v letošnji sezoni Džemo Ibiši in njegov pomočnik Zdravko Špes sta na parket poleg standardnih igralcev pripeljala 3 novince, 4 mladince in 2 igralca, ki sta pred leti nehala aktivno igrati. Gostje iz Šentjurja so vodili do 17. minute (37:36), potem pa so Litijani uredili svoje vrste in odšli na odmor že s 5 točkami prednosti. V drugem delu so gostje, ki jim je zmanjkalo moči, rezultat večkrat izenačili in v 39. minuti jim je uspelo celo povesti z minimalno razliko, a ne za dolgo. V 40. minuti je tujec v ekipi Iskre Litus Stevica Čeko postavil končni izid. Podaljška niso odigrali zaradi zasedenosti športne dvorane. K. Š. Cilj ■ končnica prvih štirih! Pred startom prvenstva A 2 lige so v zagorskem drugoligašu pripravili tiskovno konferenco, na kateri so predstavili ekipo in cilje v naslednji sezoni. Po osmem mestu v lanski sezoni oziroma skupnem 20. mestu med mmmim iiiiii...........m KS Podkum, Ekipa malega -i— ' 1 V A B 11 O .... -A- ° Vse ekipe malega nogometa vabimo ob otvoritvi igEčn na Imnir v malem nogometu. Tekmovanje bo potekalo trn asfaltiranem igrišču pri OŠ Podkum v soboto in nedeljo.. 28. in 29. septembra. Prijave. . _ a... ...X. ... .i. , . , ....................i-....c,,.;, ekipo znaša 1.000,00 tolarjev m j .... Igralo se bo po pmpozjcijnU malega nogometu - 4 igralci in tri mesta, praktične nagrade za prva štiri mesta in za najboljšega strelca- Organizator, Ekipa malega nogometa Trgovina in gostilna Čop Podkum vam želi obilo tekmovalnih uspehov, KS Podkum, Ekipa malega nogometaTrgovina Čop f -■ - ~~~~V Prenovljeno kegljišče Hrastniški šport je bogatejši še za en sodoben športni objekt. S priložnostno slovesnostjo so minuli teden v športnem parku na Logu namenu izročili prenovljeno štiristezno kegljišče, kjer bodo v naslednji sezoni svoje nasprotnike gostih tudi prvoligaši, kegljači hrastniškega EHO-ja. Prenovitvena dela so trajala dva meseca in pol, vrednost opravljenih del pa znaša nad 9 milijonov tolarjev. J.P. .N ....- —^ slovenskimi klubi, si letos želijo uvrstitve v končnico, kjer bi se s štirimi zadnjeuvrščenimi Al lige borili za uvrstitev v najelitnejšo ligo. Zagorjani si želijo priti v 1. ligo čez leto, dve po preudarnem delu. V prestopnem roku so ostali brez Dražoviča, ki se je odločil vrniti v Postojno. Čeprav odhod prvega igralca niso sprejeli z navdušenjem, pa so z Dražovičevim prispevkom v minuli sezoni in z njegovo korektnostjo v igri povsem zadovoljni. Njegov odhod so v prestopnem roku skušali nadoknaditi z nekaterimi okrepitvami. Tako so v klub prišli Tomaž Grahovac iz Celja, Marko Macura iz Ilirije Ljubljana in mladi Trboveljčan Marko Peršič, ki je zadnjo sezono igral v dresu Litijanov. Ob Dražoviču je klub zapustil še trener Franci Podlipnik, ki je odšel bližje domu in prevzel Triglav iz Kranja. Njega je zamenjal mlajši strokovnjak, 27-letni Domžalčan Sašo Kisela, ki se je trenerskega posla učil ob najbolj znanih slovenskih trenerji, nazadnje pa je asistiral v Postojni. Kisela je pogodbo podpisal za dve leti. Žal bodo morali zagorski košarkarji v tej sezoni vse svoje tekmekot gostitelji igrati v Hrastniku. Zagorjani so Hrastničanom seveda hvaležni za razumevanje in določenim gostoljubjem, ki jim ga ob prezasedenosti dvorane vseeno nudijo. Zato z nestrpnostjo pričakujejo dograditev športne dvorane, ki naj bi bila po nekaterih informacijah nared do končnice prvenstva. V klubu nekoliko obžalujejo, ker jim ni uspelo angažirati Luke Bassina, katerega imajo nekako za svojega, glede na to. daje že igral v dresu Zagorja. Ne glede na vse okoliščine menijo, da cilj ni pretiran in da ga lahko uresničijo. J.P. ROKOMET Hladen tuš na startu Dol TKI Hrastnik-Šešir 22:26 (12:13) Hrastnik, dvorana na Logu, gledalcev 300, sodnika Čeak (LJ) in Babič (Domžale) - oba odlična. Dol TKI: Sikošek, Selak 3, Hribar, Maček 6, Jagodič, Piškur 2, Šterbucl, Moljk 1, Oblak 2, Raušl 4, Pavlič, Čapka 4; Šešir: G. Keše, Praljak 5, B. Dolinar, Jakac 5, A. Dolinar 3, Frelih 8, Jovandič, Kafol 1, Vidic 1, Duič, Okorn; Mladi Školjeločani so zasluženo slavili proti favorizirani ekipi domačinov, ki je razočarala. Brez prave želje za zmago, z neagresivno obrambo so "kemičarji" pomagali gostom priti na razmeroma lahek način do točk, ki jim bodo velika vzpodbuda v nadaljnjem prvenstvu. Odločitev o zmagovalcu je padla v prvih 10. minutah, ko so gostitelji prejeli dvakrat zapored gol. Ob koncu 1. polčasa so gostitelji zmanjšali zaostanek na en gol. V 2. polčasu so gostje znova povišali na 14:12, gostitelji pa so izenačili na 14:14. Ko jekazalo, da jim je uspelo streti odpor hitrih gostov, so varovanci trenerja Anderluha povsem odpovedali. Ta je sicer poskušal z raznimi variantami obrambe, a se niti ena ni obnesla in gostje so neusmiljeno polnili domačo mrežo. Tako so imeli v 51. minuti prednost 7 golov in tekme je bilo konec. Če so domači igralci razočarali, si njihovi navijači za svoj nastop zaslužijo čisto desetko. Kljub šoku na startu prvenstva pa trener Anderluh napoveduje igro na zmago Rozman deseti v letalskem modelarstvu Iz Italije, mesta Maniago blizu Gorice se je vrnila slovenska reprezentanca,ki je nastopila na evropskem prvenstvu v letalskem modelarstvu. Evropsko prvenstvo je potekalo v 3 kategorijah: klasa F 1A (prosto leteči jadralni modeli), F IB (jadralni modeli s pogonom na gumo, gumenjaki) in F 1C (modeli z motornim pogonom). Slovenska reprezentanca je nastopila le v prvih dveh kategorijah. Letalska zveza Slovenije je reprezentanco sestavila na podlagi rezultatov posameznikov na domačih tekmovanjih in v tujini. Tako so slovenske barve zastopali v klasi F 1A Bojan Gjerek (Aero klub Murska Sobota), Brane Rozman in Toni Nečemer (oba Aero klub Milan Borišek Litija) in v klasi F IB Maijan Klenovšek (Aero klub Celje), Damjan Žulič (Aero klub Novo mesto) in Zvone Žveglič (Aero klub Milan Borišek Litija). Samo tekmovanje je potekalo brez večjih zapletov in ob lepem vremenu, kar je za jadralne modele še kako pomembno. Še najboljši dosežek od slovenskih tekmovalcev je imel Brane Rozman, kije vklasiF 1A s 1516 točkami dosegel 10. mesto, do 1. mesta pa mu je manjkalo le 29 točk, kar priča o izredno širokem kakovostnem vrhu. Za tega tekmovalca lahko rečemo, da iz tekmovanja v tekmovanja dokazuje, da spada v sam svetovni vrh (na zadnjem SP je bil 12.). Preostala dva tekmovalca v tej kategoriji sta bila 69. (Nečemer) oz. 76. (Gjerek). Ekipno je Slovenija osvojila 20. mesto v konkurenci 28 držav. S. K. i --------j že v naslednjem kolu, ko "kemičarji" gostujejo pri Pomurki v Murski Soboti. J.P. Uspela revanša ŽRK AQUA Zagorje-ŽRK Lisca Sevnica 18:15 (9:6) Zagorje, igrišče TVD Partizan, gledalcev 80, sodnika Ule in Šikovec, oba Zagorje Zagorje: Peško, Čibej, Zupančič 2, Nedeljko, Sedej 4, Bolte5 .Urankar 6, Remic 1, Klinc, trener Vrhovnik; Sevnica: Sotošek, Planinc 2, Bevc, Šunta, Pozderac, Kolan, Gabrič, Zahirovič, Rozman 5, Dražetič 6. Brestovac 2, trener Sinkovič; V povratni prijateljski tekmi so domačinke, ki so prvič nastopile v novem imenu (AQUA Zagorje), popolnoma zasluženo premagale gostje iz Sevnice, ki so bile na prvi tekmi boljše. Sicer pa je bil izid vseskozi tesen, šele ob koncu 1. polčasa so si domačinke priborile prednost, ki je niso spustile do konca tekme. P.M. Piše: Primož Kostajnšek ta Avtorobot v Zagorju Ne mislite, da smo zašli na področje znanstvene fantastike ali pa v opisovanje kakšne velikoserljske proizvodnje, kjer so roboti že vsakdanji pojav. Avtorobot je namreč tovarna na Finskem, kjer izdelujejo izredno kvalitetne ravnalne mize, s katerimi si pomagajo avtokleparji. Tako vaš ljubljeni avto zapusti njihovo delavnico v takšnem stanju, kot je prišel Iz tovarne. S takšno veliko pridobitvijo se lahko pohvali tudi avtokleparstvo Rajko Jereb iz Zagorja. Po krajšem ogledu ravnalne mize in osnovni razlagi, kako naprava deluje in kako jo uporabljati, nam je Rajko Jereb zaupal: "Moj osnovni moto je, da popravim avtomobil tako, da ga spravim v enako stanje, kot je bil pred nesrečo. Tega danes brez kvalitetne ravnalne mize ni več mogoče doseči. Poškodovane avtomobile smo nekaj časa vozili, ko je bilo to potrebno, na ravnanje v Litijo. A to vseeno ni enako, kot če delaš doma. Zato sem se odločil za investicijo, čeprav ni bila poceni. Končna cena z vsemi potrebnimi priklj učki bo namreč presegla 30.000 nemških mark. A če smo hoteli ostali na dovolj visokem nivoju, druge izbire nismo imeli." In v čem so sploh prednosti Avtorobota? Za razliko od starejših ravnalnih miz je narejen na "satelitski" osnovi, kar pomeni, da so elementi med seboj sklopljivi in zato omogočajo širjenje samo z dokupom zmogljivejših komponent, kar predstavlja do petkrat manjši strošek, kotnakup nove, zmogljivejše ravnalne mize. Sama montaža avtomobila traja zaradi novih rešitev le pet do deset minut. Ergonomična oblika izredno kratke ravnalne mize omogoča enostaven dostop, prav tako pa je primerna tudi za manjše delavnice, saj zavzame precej manj prostora kot starejše izvedbe. Posebno poglavje je merilni sistem, ki ni pritrjen, ampak ga na ravnalno mizo pritrdimo po potrebi. Njegova prednost je v tem, da nima točno določenih točk na karoseriji avtomobila, temveč si lahko klepar sam izbira točke (položaj luči, amortizerjev, okvir vetrobanskega stekla, stebrička med"vrati, itd.), ki mu pomagajo pri ravnanju karoserije. Kopenska križarka Toyota z novim modelom landcruiserjem nadomešča njegovega starejšega brata, ki so ga začeli delati že pred reci in piši častitljivimi 11 leti. Glavni cilji Toyotinih strokovnjakov pri snovanju novega tcrcnca so bili varnost, udobje in vozne lastnosti. Tako avtomobil že v serijski opremi ponuja zračno vrečo za voznika in sovoznika, zavorni dodatek ABS in elektronsko blokado motorja. Za udobje skrbijo servo volan, centralno zaklepanje, električni pomik stekel ter električno nastavljiva in ogrevana vzvratna ogledala. Prav vozne lastnosti pa naj bi bile tiste, ki bi novega landcruiserja postavljale korak pred konkurenco. Permanentni štirikolesni pogon in vklopljive stoodstotne zapore vseh treh diferencialov so sicer dovolj dober porok, a kratka preizkusna vožnja po asfaltiranem parkirišču nam tega ni mogla dokazati. Bodočim kupcem sta na voljo dva motorja, in sicer3-li trski, elektronsko krmiljeni diesel s 125 KM, ter 3,4-litrski bencinski motor s šestimi valji, ki zmore 187 KM pri 4.600 vrtljajih v minuti. Slednji je na voljo le v paketu z avtomatskim menjalnikom in bogatejšo, VX različico opreme. Po obliki je novi landcruiser sicer nekolikomanj aktraktiven od svojega bratranca RAV 4, a še vedno precej emocionalnejši od ostalih članov družine Toyota. Za konec lahko napišem le, da so pri Toyoti uspeli narediti avtomobil, ki se enako dobro znajde v mestu kot tudi na širnih brezpotjih. Le število avtomobilov bo na začetku nekoliko premajhno, česar smo tako ali tako že vajeni. Sponzor neosvinčene strani: (k) AVTO KOVAČIČ Vreskovo 72, Trbovlje tel.:0601 20-612 A c Promet Hrastnik - 13. septembra nekaj pred 9. uro zjutraj je na cesti med Hrastnikom in Zidanim Mostom prišlo do trčenja. Doslej še neznani voznik citroena, ki je last enega od ljubljanskih podjetij, je pod železniškimnadvozom zaradi vožnje po levi strani vozišča trčil v nasproti vozeči uno, ki gaje vozila J.B . Telesnih poškodb ni bilo. Zagorje-13. septembra dopoldne je prišlo do neverjetno podobnih nezgod. Okrog 9. ure je v Šklendrovcu na cesti med Zagorjem in Podkumom voznica D.A. po levi strani pripeljala v ovinek in trčila v nasproti vozeči tovornjak, ki ga je pravilno pripeljal S.I. iz Trbovelj. Samo tri ure kasneje je v istem kraju prišlo do nesreče iz istega vzroka. Tokrat je osebni avto vozila B.L., medtem ko je tovornjak pravilno pripeljal nasproti J.D. Na srečo ni bilo telesnih poškodb. Hrastnik - Istega dne nekaj pred 2. uro popoldne je Z.J. iz Laškega vozil osebni avto znamke Vugo po cesti med Hrastnikom in Zidanim Mostom. V Suhadolu mu je nasproti zneprimemo hitrostjo pripeljal V.Z., prav tako Laščan, in prišlo je do trčenja. Nastala je materialna škoda. Trbovlje - Še ena nezgoda se je zgodila v petek, 13. septembra. Okrog 10. ure zvečer je na cesti med Zagotjem in Trbovljami, in sicer v Bevškem, doslej še neznani voznik stoenke zaradi vožnje po sredini vozišča zadel osebni avto, ki gaje iz nasprotne smeri pravilno pripeljal L. P. Nastale so poškodbe na boku avtomobila. Zagorje - Na cesti med Podkumom in Borovakom je 15. septembra nekaj po polnoči prišlo do nezgode, ki morda niti ni bila nezgoda. M.B. iz okolice Podkuma je hodil pravilno po cesti iz smeri lovske koče proti Borovaku. Zanjim je pripeljal osebni avtomobil, v katerem naj bi bili V.B., O.K. in M. B., ki pa to zanikajo. Voznik je avto malo naprej obrnil, začel voziti nasproti pešcu, nato iz še neznanega vzroka zavil levo in zbil pešca. Pri Če se tisti, ki se m ud, ra. SlroT'P S Moj naslov: a možnost kredita, tel.: 64-250 PRODAM synthesizerCAS IO, tone bank, več spremljav, cena 150 DEM, tel.: 23-874 PRODAM - ZARADI SELITVE -malo rabljen Z1BRO kamin, cena 35.000,00 SIT in štedilnik - 3 plošče na plin, spodaj pečica, zraven plinska bomba, cena 15.000 SIT, tel.: 64-250, naslov Ghislaine Seifelislam, Žabjek 5, Trbovlje PRODAM otroško posteljico z jogijem in športni voziček, tel.: 24-965 PRODAM skoraj nov otroški voziček in belo zibko z vso opremo, tel.: 65-121 INŠTRUKCIJE ŽELITE BOLJŠO OCENO POIŠČITE POMOČ - inštruiram matematiko in fiziko, po želji tudi kakšen drug predmet, tel.: 22-248 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, tel.: 64-285. INŠTRUIRAM angleščino za OŠ ter angleščino, nemščino in francoščino za 1. in 2. letnik srednje šole, tel.: 43-756 od 12.00- 14.00 ure. STORITVE STAREJŠIM, slabotnim osebam in invalidom nudimo nego in pomoč na domu, tel.: 26-624 ČE VAM zamrzovalnaskrinjapušča vodo, zamenjamo izolacijo - 3 leta garancije, pokličite tel.: 064/332-053, mobitel: 0609/624-731 RENT-A-CAR osebnih vozil, non-stop, tel.: 27-386. DELO - NUDI ZAPOSLIMO redno ah pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov: Vafra Commerce d.o.o., Griže 125, 3302 GRIŽE, tel.: 063/ __________715-735__________ POSLOVNI STIKI ' VLOŽITE CERTIFIKAT-nagra ' de: kavni mlinček, parni likalnik, multipractic, tel.: 062/836-904 ODKUPUJEMO delnice Krke, Petrola, Pivovarne Union, konkurenčne cene, tel.: 063/32-914, 063/484-305, zvečer POTREBUJETE POSOJILO, tel.: 061/220-518 mmw Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, Telefon: 0601 64 61 1410 Za, OSEBNI RAČUNALNIKI: PC 486 256K 0X4/100 AMD PCI PC 486 256K 0X4/120 AMD PCI PC 486 5X86-133 AMD PCI PC PENTIUM 100 PCI PC PENTIUM 120 PCI PC PENTIUM 133 PCI 102.400 103.100 103.600 128.600 132.800 143.800 PC PENTIUM 150 PCI 156.900 PC PENTIUM 166 PCI 176.800 PC PENTIUM 200 PCI 195.500 Ei = s PC PENTIUM PRO 150 233.900 PC PENTIUM PRO 180 233.900 s ° PC PENTIUM PRO 200 243.800 S s DOPLAČILA: CD ROM MITSUMI 6X 10.400 PC O r— 03 /*"V tyt< ™ r\< ™ 3 CD ROM MITSUMI 8X 19.800 g < SB AP 6400 STEREO 16BIT Z0LTRIX 6.300 - ^ SB 32 PnP CREATIVE OEM 19.700 VGA 2MB PCI (iz 1MB) 4.300 S p | < HDD 1.2GB (iz 850MB) 1.100 HDD 2.1 GB (iz 1.2GB) 15.411 BARVNI MONITOR 15" LR NI 15.400 =fo OEM DOS 6.22 6.500 3 o OEM WIN 3.1EE 5.800 1 o OEM WIN 95 SLO 17.900 RAM 16 MB + PARITI (iz 8MB) 8.400 £ ? RAM 32 MB + PARITI (iz 16MB) 15.510 —■ G • S s sponzorji NAGRADE za naročnike ZASAVCA 1 . NAGRADA: Vrednostni bon v višini 22.500 SIT GRAFEX TISKARNA. ŠTAMPIUKE, NAPISI Alojz Sešlar s.p. Podlipovica31,14II Izlake tel.:060l-74-l80; fax:060l/74-llO 2. NAGRADA: Kombi prevozi v vrednosti 18.000 SIT JlflBrtn1 A 1410 ZAGORJE jgprp--^ tel.: 0601/63 206 f telefaks: 0601/63 206 MOBITEL: 0609/61 0057 3. NAGRADA: /l TRGOVINA Bon v vrednosti 18.000 SIT ^ ^' cZJTZZ — Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 4. NAGRADA: EUMEDIC Komplet prve pomoči za športne ekipe model SP0RT-0-PAL Šmartno pri Litiji, Ivančna {pirita tel.: 061-887-390 5. NAGRADA: Prevozne storitve v vrednosti 13.500 SIT Srečko Rozman, s.p. Izlake 9, 1411 Izlake, tel.:0601/74-003 6. NAGRADA: Bon v vrednosti 13.500 SIT rili CENTROMERKUR tel.:061 -883-238,fax:061 -881 -209 ■■■■ Valvazorjev trg 25,1270 Litija 7. NAGRADA: Praktična nagrada v vrednosti 9.000 SIT tel.: 080 15 40 Nakup iz naslonjača vaš klic je brezplačen 8. NAGRADA: VValkman S0NY EUKBsčRADE Prešernova »7, ZAGORJE, tel.: 0601/61575 9. NAGRADA: Praktična nagrada v vrednosti 9.000 SIT C/A + 1410 Zagorje Cankarjev trg 13 BRODAR d.o.o. tel.:0601-64-3S3 10. NAGRADA: Storitve v vrednosti 9.000 SIT SobostikarstOo in pleskarstvo RESNIK Marjan, s.p.,1411 Izlake, AAlinše 12,tel.:0601/75-274 11. NAGRADA: Bon v vrednosti 9.000 SIT CVCTUČnRND šUsNE Mojco Greben s.p.. Cesto 3.julijo 1 0S® 1430 Hrastnik, tel.:0601/44-415 1 2. NAGRADA: Blago v vrednosti 9.000 SIT po izbiri Trgovina z blagom »CIKCAK « SiCva Hizjat^ Loa 3, 1430 Hrastnik.tel.:0601/25-535 -§*IČI.\KI,_., l. SREDA, 25. 9. 1996 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE «"*•*«* ČETRTEK, 19. 9. 1996 PRODAJA, 10.00 PONEDELJEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 GLASBENI VEČER - KLAPA OMIŠ, 21.00 EPP, 21.03 NE ZAMUDITE,21.05 SPOT TEDNA, 21.10 KOŠARKA ZAGORJE - KEMOPLAST (p), NE ZAMUDITE, TV PRODAJA 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 SREDA N A ETV (p), 16.45 TV PRODAJA, 17.00 TOREK NA ETV (p), 20.00 MINI PET, 20.20 SPOT TEDNA, 20.23 NE ZAMUDITE, 20.25 EPP, 20.30 ZASAVSKI MAGAZIN, 20.45 FILM TEDNA -NEPREMAGLJIVA, 22.15 NE ZAMUDITE, 22.20 TV PRODAJA; PETEK, 20. 9. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 ČETRTEK NA EPV (p), 16.45TV PRODAJA,17.00 SREDA NA ETV (p), 20.00 NAŠI KRAJI IN LJUDJE: PODKUM, 20.30 POZOR, SNEMAMO, 20.40 EPP. 20.45 SPOT TEDNA,20.50 IZ PRODUKCIJE ZLTV SLO (POTOVANJA: SAVANA; NAŠ GOST BRANKO LINDIČ) 21.50 NE ZAMUDITE, 22.55 TV PRODAJA NEDEUA, 22. 9. 1996 9.00 KNJIŽNI MOLJI, 9.20 SPOT TEDNA 9.23 NE ZAMUDITE, 9.25 EPP.9.30ZASAVSKI MAGAZIN,9.45 NAŠI KRAJI IN LJUDJE: PODKUM, 10.15 POZOR, SNEMAMO (p), 10.25 TEDENSKA REPORTAŽA: ČLANI DRUŠTVA INVALIDOV V ŠMARJEŠKI TOPLICAH 10.40 NE ZAMUDITE, 10.45 TV PRODAJA PONEDEUEK, 23. 9. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 20.00 KULT & URA, 20.30 EPP, 20.33 NE ZAMUDITE, 20.35 SPOT TEDNA, 20.40 FILMSKI VEČER, 22.10 NE ZAMUDITE, 22.15 TV PRODAJA TOREK, 24. 9. 1996 8.30 VIDEOSTRANI. 9.45 TV SREDA, 25. 9. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TEVE PRODAJA, 10.00 TOREK NA EPV, 11.30 VIDEOSTRANI, 16.45 TV PRODAJA. 17.00 PONEDELJEK NA EPV. 20.00 VIDEOBOOM 40, 20.50 EPP, 20.53 NE ZAMUDITE, 20.55 SPOT TEDNA, 21.00 TEDENSKA REPORTAŽA - NA BRZICAH SAVE, 21.30 NE ZAMUDITE. 21.35 TV PRODAJA ČETRTEK, 19. 9. 1996 6.00 -10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ 24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM PETEK, 20. 9. 1996 6.00-10.00 JUTRANJIPROGRAM, 10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL, 15.30 GLASBENE NOVOSTI. 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 17.00 MLADINSKI VAL.18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SOBOTA, 21. 9. 1996 8.00 DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OBVESTILA IN EPP, 13.00 PORO- PSC ČILA, 14.00 ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIČ) DW IN ZASAVSKI 1JNEV NIK. 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE,19.00 NOČNI PROGRAM NEDEUA, 22. 9. 1996 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICIVRTILJAK, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 11.15 VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE.l 2.30 EPP. 12.45 OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. NEDELJSKO POPOLDNE,19.00 NOČNIPROGRAM PONEDEUEK, 23. 9. 1996 6.00-10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17,00 RADIO NA OBISKU,18.00ODDAJA O KULTURI. 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM TOREK, 24. 9. 1996 6.00 -10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ . 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA. EPP.17.00 ŠPORT.18.45 POROČILA,! 9.00 NOČNI PROGRAM SREDA, 25. 9. 1996 6.00-10.00 JUTRANJIPROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 SPOROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA. 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK. 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA.19.00 NOČNIPROGRAM Ker so bili naši vrhunski poročevalci raztepeni po vsem svetu: v New Yorku so spremljali kongres svetovne socialdemokracije, v neposredni bližini vrh Cefte, se z Bossijem potepali po Padaniji in bili povsod, kjer se je kaj dogajalo, smo naš strankarski stolpec morali spet dati v delo Rdečemu Revirju. Navodila so bila tokrat izredno natančna in jasna: pričakujemo objektivno poročilo o tem, kaj so stranke in njihovi veljaki počeli zadnje dni: nobenegabajeslovja, zgolj fakti: oseba ta je tam rekla ali storila to. Dobili pa smo to, kar lahko vidite spodaj. Redakcija se od tega in vseh pisanj Rdečega Revirja ograjuje. P.S.: Se eno informacijo smo vam dolžni. Potem ko so padla v vodo zadnja pogajanja z Japonci in Slonokoščenoobalci, seje odprlo nekaj novih možnosti. Za prestop se že dogovarjamo z direktorjem avstralskega laburističnega The New Age, širše znanega po tem, da ga distribuirajo kenguruji in drugi tamkajšnji vrečarji, zato še ne moremo dokončno povedati, ali se bomo na likofu srečevali tudi v prihodnje. Redakcija jetrnic Praznik — Koliko nam plačajo Takole so šle poletne čiste plače v naših krajih: Hrastnik 72.925 SIT Litija 69.404 SIT Trbovlje 82.031 SIT Zagorje 74.721 SIT — — Zadnji so med Zasavci z občinskim praznovanjem na vrsti Radečani; Litijanov ni mogoče šteti, saj so decembrski partizanski praznik ukinili, za novega pa se še niso zmenili. Glavna pridobitev je nov zdravstveni dom, ki ga v Rudisu še vodijo v koloni terjatve. Tudi zelo glavna pridobitev pa je radeška stranka Frenka Kadunca. (/isprašui&te.,, Reda£ctJ>a od^ov-ar-Ja Ko smo že pri občinskih praznikih. Zadnjič nam je J. Č. zastavil vprašanje, zakaj so ob zagorskem prazniku ognjemet z obljubljenih 700 sekund skrajšali na 688 sekund. Kakšne sile so bile na delu, zastavlja vprašanje, ko o dogodku molči tudi priznano resnicoljubna Redakcija jetmic. Dragi prijatelj! Krivi smo, ker smo bili na dopustu. Vendar, šli smo po vaši sledi in ugotovili: krajšanje ognjemeta je bila komunikološka inovacija. Ker je občinsko vodstvo pričakovalo, da se bodo ljudje v splošnem drenu izgubili v vse smeri, so se že prej z gradbinci dogovorili, da jim bodo na tak način sporočili rezultate meritev vodnjaka na tržnici. 12 sekund skrajšan ognjemet je tako pomenil, da vodnjak spušča s hitrostjo dvanajst litrov na uro. Od višine se zvrti To je Kreslin že zadnjič napovedoval, ko so cementarn arji sto in še dvajset let svoje dobe praznovali. Zadnjo nedeljo pa se je v Trbovljah to tudi res zgodilo. Ljudje, ki se radi povzpenjajo, so se odpeljali na Kum ah odpešačili na Mrzlico. Od političnih veljakov veljaš Kuma omeniti trboveljskega Ustaša Boža Marota, ki je še enkrat dokazal, da lahko pride zelo visoko in da pri tem ne izbira sredstev: tokrat j e to bilo gorsko kolo. Več drena je bilo na Mrzlici, ki pa je, kar je res, je res, svojih sto metrov nižje. Med liberalci to dejstvo začuda ni povzročalo panike. Orošeni hrastniški prvak Ml ran Jerič je tako skalske strani prignal svojo četico, ki se ji je pridružil tudi prvi med slovenskimi poslanci, Jožef Školč. Na Mrzlici pa so jih že čakali trboveljski liberalni pomembneži kot včasih župan Franc Majnardi in drugi. Da se eLDeeSovci le ne bi počutili povsem na svojem, sta vmes pohajala prva trboveljska Ustaša, župan Janez Malovrh in prvi med svetniki Slavko Potrata. To jih je malo potolklo, vendar je glavni udarec šele sledil. Plehaiji so urezaU socialdemokratsko Internacionalo, recitatoija pa dodala še znani šlager ksenofobi-kov, da Samo milijon nas je. Nič čudnega, dajo je del omenjenih, kljub ugodnim cenam čaja in sadjevca ter nekohko bolj papriciranemu golažu, kmalu mahnil s štajerske na dolenjsko stran. Proti Kumu. Vendar je višina še enkrat naredila svoje. Poletni zmagovalec KiUmandžara Jožef Školč je tokrat menda ostal na pol poti, v najbolj knežji izmed vseh podkumskih postojank. Rdeči Revir / Rje so n ase ladje * Gojko Pešec je odšeiS$Hlhškb delat družbo Trboveljčanu in direktorju Alojzu Deželaki! Ni pa še znano, če to pomeni tudi. da se bo rokometno iz pf&st ivil na Kodeljevo. .........G pnh^ /JiknPrc-' ■ Agro-hit potem sp'StifrČra$f * Janez Vidmarje vse več v Trbovljah, kjer je že uradno kupil ime tamkajšnjih rokometašev, manj uradno pa tudi večinski delež nekega majčkenega trbovd|||i||a kolektiva. šmmmmm....... * V Ljubljano tudi Rudis Še dobro, da Ludvik Hribar ni pretirano vraževeren, saj mu je borza za prvi dan trgovanja z mm: Pokoj n ina po vasi men Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poski beti tudi sami? Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovabiem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi. ŽIVLJENJSKI KROG Prostovoljna pokojninska zavarovanja zavarovalnica triglav IIP' Trbovlje Celje - skladišče D-Per 6/1996 5000003469,34 COBISS © NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO OBVEZNICE Banke Zasavje d.d. Trbovlje v nominalni vrednosti 500,1.000,10.000,50.000 in 100.000 DEM po fiksni 7,5% obrestni meri ŽE V PRODAJI Vpis: za fizične osebe v vseh enotah Banke Zasavje za pravne osebe na sedežu banke - odsek sredstev Ne zamudite ugodne priložnosti za oplemenitenje vaših sredstev. NAROČI LliiCA IttSm ZASAVC. Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 1:66; fax: 0601/64 494 : časopis ZASAVC Naročam | Ime in priimek I Datum kraj i ulica datum rojstva ^ ; sproti, mmiiSHuuu. polletno iumh vilo Ul poštna št. telefon:,:.:, podpis . . NARO trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) ... : : • . . . . ...: | Dkroži ) stran 26 lili...... . ..