Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 28. — Tel. štev. 25-52. 58. kos. V LJUBLJANI dne 22. julija 1939. Letnik X. 341. Ukaz o otvoritvi poslaništva kraljevine Jugoslavije v Rigi. 842. Uredba z zakonsko močjo o pomožnih letališčih. 343. Pravilnik o pobiranju doplačila na naravne in umetne rudninske vode. VSEBINA: 344. Avtentični tolmačenji posameznih določb uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. 345. Telefonski promet s Češkomoravskim protektoratom. Zakoni in kraljevske uredbe. 341. V imenu Njegovega Veličanstva Petra II., po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije. Kraljevski namestniki so na predlog ministra za zunanje posle v soglasju z ministrskim svetom in na podstavi § 31. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle ter diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu z dne 25. marca 1930. sklenili in odločajo,* da se odpre poslaništvo kraljevine Jugoslavije v Rigi. Minister za zunanje posle naj izvrši ta ukaz. V Beogradu dne 12. aprila 1939. Pavle s. r. R. Stankovič s. r. dr. I. Perovič s. r. Minister za zunanje posle Al. Cincar-Markovič s. r. Uredbe osrednje vlade. 342. Na podstavi točke 1. § 62. finančnega zakona za leto. 1939./40. predpisujem tole uredbo z zakonsko močjo o pomožnih letališčih.* Clen 1. Da bi se zračni promet na ozemlju kraljevine Jugoslavije razvijal in zavaroval, uredi ministrstvo za vojsko in mornarico (štab zrakoplovstva vojske) pomožna letališča. Pomožno letališče je lahko vsaka zemeljska površina, ki se da uporabljati za pravilno prilelanje in odletanje letal. Zemljišče mora biti najmanj 800 metrov v dolžino in 800 metrov v širino; samo izjemoma sme biti manjše, kolikor je to po krajevnih razmerah neogibno. Clen 2. Zemljišča za pomožna letališča izbirajo :>zrakoplovne komisije za izbiro letališč;, ki jih odredi minister za vojsko in mornarico na predlog komandanta zrakoplovstva vojske. Clen 3. Na zemljiščih, izbranih za pomožna letališča, če so ledina, pašniki ali travniki in če to zrakoplovne komisije za izbiro letališč predlagajo, je vsako spreminjanje teh zemljišč v zemljiške površine z drugo kulturo brez predhodne odobritve štaba zrakoplovstva vojske prepovedano. * >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne * >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29. aprila 1939., št. 96/XXVIII/207. S. maja 1939., št. 102/XXXI/227. Prav tako je brez predhodne odobritve štaba zrako-plovstva vojske na predlog zrakoploVne komisije za izbiro letališC na teh izbranih zemljiščih prepovedana naprava vseh vrst zgradb in objektov, kakor: poslopij, ograj, nasipov, odkopov, umetnili strmin, njiv, drevja in vsega drugega, kar bi oviralo pravilno priletanje in od-letanje letal. Clen 4. Za letališče proglašeno zemljišče je last tistega, čigar je zemljišče dotlej bilo. Potemtakem razpolaga lastnik ali zakupnik z zemljiščem v mejah te uredbe svobodno, mora pa dovoliti uporabo letališča ob vsaki službeni potrebi; vso morebitno škodo ob tem mu povrne ministrstvo za vojsko in mornarico iz rednih proračunskih sredstev po cenitvi za cenitev škode posebej odrejene komisije. To komisijo odredi pristojni zrakoplovni starešina baze (oblasti, cone), na katere ozemljih je bila škoda storjena. V sestav komisije spadajo štirje letalski častniki, pristojni kmetijski referent in dva civilista, ki ju odredi občno upravno oblastvo prve stopnje. Ce stranka ni zadovoljna z odškodnino, ki jo določi komisija za cenitev škode, ima pravico v 30 dneh od dne vročitve odločbe komisije zahtevati povračilo škode pri rednem sodišču. Clen 5. Minister za vojsko in mornarico sme proti ustrezni odškodnini po odločbi zrakoplovne cenilne komisije odrediti: a) da se razširijo obstoječa letališča tako, da se pretvorijo sosedne zemljiške površine v ledino, pašnik ali travnik; b) da se pretvorijo potrebne zemljiške površine v ledino, pašnik ali travnik, prikladen za napravo letališča; c) da se odpravijo obstoječe ovire na ozemlju, izbranem za pomožno letališče, ki ovirajo pravilno priletanje in odletanje letal. Clen C. Okrog letališča se na razdaljo do 1000 metrov od meje letališča brez predhodne odobritve štaba zrakoplovstva vojske na predlog zrakoplovne komisije za izbiro letališč ne smejo napravljati: gozdovi, hmeljniki, zgradbe, tvorniški dimniki, radio-telegrafske antene, telegrafsko-telefonski vodi, vodi za električni tok in druge napeljave in gradbeni objekti, ki ovirajo pravilno priletanje in odletanje letal. Ce se napravijo taki objekti okrog letališča brez predhodne odobritve štaba zrakoplovstva vojske, predlaga pristojna zrakoplovna komisija za izbiro letališč štabu zrakoplovstva vojske način, kako naj se odpravijo. O tem odloči štab zrakoplovstva vojske in obvesti o tem pristojno občno upravno oblastvo prve stopnje, ki objekte takoj na lastnikov račun odstrani; ob neizterljivosti stroškov za tako odstranitev se stroški izterjajo s prodajo materiala, preostalega od porušenega objekta, pri čemer ima lastnik pravico do materiala, ki preostane po poravnavi stroškov oziroma pravico do presežka s prodajo dobljene vsote. Tedaj se lastnikom za odstranjene objekte ne da nikakršna odškodnina. Določbe prednjega odstavka se uporabljajo tudi na objekte, imenovane v drugem odstavku člena 3., ki se postavijo na ozemlju, izbranem za pomožno letališče, brez odobritve štaba zrakoplovstva vojske. Štab zrakoplovstva vojske odredi tudi postavitev ozemlja, izbranega za pomožno letališče, v prvotno stanje, če bi se to ozemlje pretvorilo v zemljiške površine z drugo kulturo brez predhodne odobritve štaba zrakoplovstva vojske. Pri tem se ravna štab zrakoplovstva vojske povsem po določbah drugega odstavka tega člena. Clen 7. Odškodnina lastnikom posestev, označena v členu 5. te uredbe, je v oprostitvi ali v olajšavi zemljišč, določenih za pomožno letališče, od državnega davka in samoupravnih doklad za dobo enega ali več let, a na podstavi razlike v donosu obstoječih kultur oziroma na podstavi dejanske škode, ki jo pretrpi lastnik v primeru točke c) člena 5. Clen 8. Minister za vojsko in mornarico odredi z odlokom potrebno število zrakoplovnih komisij za izbiro letališč za posamezne zrakoplovne oblasti (cone, baze) tčle sestave: komandant pristojne zrakoplovne baze oziroma zrakoplovne teritorialne oblasti kot predsednik in 2 letalska častnika. V vsako teh komisij spada kot predstavnik občine predsednik občine ali odbornik, ki ga določi občinsko oblastvo, v čigar območju komisija posluje. Predsednik komisije obvesti o poslovanju komisije pravočasno za vsak posamezni primer posebej občinsko oblastvo, ki pošlje ob določeni uri svojega predstavnika. Obenem obvesti občinsko oblastvo vse prizadete lastnike o času in kraju sestanka komisije. Tej komisiji je naloga: a).da izvrši na kraju samem ožjo izbiro ozemlja za pomožno letališče po členih 3. in 5. te uredbe; b) da obvesti pristojna oblaslva o izbranih ozemljih za letališča; na podstavi odločbe štaba zrakoplovstva vojske, izdane po predpisih te uredbe, se opravi na predlog zrakoplovne komisije za izbiro letališč v zemljiški knjigi, kjer pa ni zemljiških knjig, v intabulacijskem zapisniku zaznamba (adnotacija) omejitev, določenih v tej odločbi glede te zemljiške površine; te zaznambe (adno-lacije) so oproščene plačila taks; c) da predlaga štabu zrakoplovstva vojske odobritve, označene v členih 3. in C. te uredbe; č) da predlaga štabu zrakoplovstva vojske odstranitev objektov, ki ovirajo pravilno priletanje in odletanje letal na ozemlju, izbranem za pomožno letališče, kakor t^idi v pasu do 1000 metrov okrog letališča in postavitev izbranih ozemelj v prvotno stanje, če se ta ozemlja pretvorijo v zemljiške površine z drugo kulturo brez odobritve štaba zrakoplovstva vojske; d) da obvesti o vseli odločbah štaba zrakoplovstva vojske iz pristojnosti njenega poslovanja pristojna ob-lastva in vse prizadete osebe; e) da obvesti o vseh odločbah štaba zrakoplovstva vojske iz pristojnosti njenega poslovanja, ki bi imele za posledico plačilo odškodnine, pristojno zrakoplovno cenilno komisijo, da bi se določil znesek odškodnine; f) da piše zapisnike sej, vodi vložni zapisnik in sa-mostalno opravlja dopisovanje. Komisija sklepa z večino glasov o predlogih, ki se podajajo štabu zrakoplovstva vojske, da bi o njih odločil. Zoper odločbe štaba zrakoplovstva vojske se more vložiti v petih dneh od priobčitve' odločbe samč pritožba neposredno na ministra za vojsko in mornarico. Odločba ministra za vojsko in mornarico je izvršni* in zoper njo ni tožbe na glržgvni, svet. Clen 9. Minister za vojsko in mornarico odredi z odlokom eno ali več zrakoplovnih cenilnih komisij tčle sestave: general ali višji letalski častnik kot predsednik; en sodni častnik; en letalski častnik; en kmetijski inženir, ki ga predlaga minister za kmetijstvo; en predstavnik ministrstva za finance, ki ga predlaga minister za finance. Delu zrakoplovne cenilne komisije prisostvuje predsednik ali pooblaščeni odbornik občine, na katere ozemlju komisija posluje. Člani komisije ne morejo biti osebe, ki so odklonjene. Glede odklanjanja se uporabljajo smiselno predpisi civilnega pravdnega postopka o odklanjanju izvedencev. Predsednik komisije obvesti pravočasno, najdalj pa 8 dni pred sestankom zrakoplovne cenilne komisije, o začetku njenega poslovanja pristojno občinsko oblastvo, ki obvesti na običajni način vse prizadete osebe najkasneje 3 dni pred sestankom komisije o pričetku poslovanja komisije in njeni nalogi. Ce se te osebe pozivu ne odzovejo, jim odredi občinsko oblastvo zastopnika; zoper to ni pravnega sredstva. Tej komisiji je naloga, da določi na kraju samem višino odškodnine, ki izhaja iz odločbe štaba zrakoplov-stva vojske na predlog zrakoplovnih komisij za izbiro letališč. Pri opravljanju te naloge mora zrakoplovna cenilna komisija postopati takole: a) odide na sam kraj in nadrobno prouči zemljišče, za katero gre; b) prouči poročila ustrezne zrakoplovne komisije za izbiro letališč; c) zasliši vse lastnike in prizadete osebe glede odškodnine, ki jo zahtevajo; e) določi znesek odškodnine po Členu 7. te odredbe in obvesti o tem vsa pristojna oblastvu kakor tudi lastnika posestva in druge prizadete osebe; d) piše sejni zapisnik, vodi vložni zapisnik in sjyno-stalno dopisovanje. Ce ni stranka zadovoljna z zneskom odškodnine zrakoplovne cenilne komisije, ima pravico v 30 dneh od dne vročitve odločbe komisije zahtevati drug znesek odškodnine pred rednim sodiščem. Brž ko se izda odločba štaba zrakoplovstva vojske o izbiri letališča, oziroma ministra za vojsko in mornarico, če je vložena pritožba po Členu 8., se sme določeno zemljišče takoj uporabiti za pomožno letališče ne glede na to, ali je bil postopek za povračilo škode že dokončan ali pa še teče. Clen 10. Kdor ravna zoper naredbe in prepovedi iz te uredbe, se kaznuje v denarju do 1500 dinarjev. Ob neizterljivosti denarne kazni ali dela te kazni se nadomesti kazen ali njen ostanek s kaznijo zapora in se računa pri tem 50 dinarjev za en dan zapora. Preiskava in kaznovanje za ta dejanja spadata v pristojnost državnih krajevnih policijskih oblastev, kjer teh ni, pa v pristojnost občnih upravnih oblastev prve stopnje. Clen 11. Vse. prošnje, pritožbe in vloge po tej uredbi se dostavljajo preko občinskih oblastev neposredno štabu zrakoplovstva vojske in so oproščene plačila takse. Clen 12. Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v Službenih novinah«. Minister za vojsko in mornarico, armijski general Mil. D. Nedič s. r. Ministrski svet je v svoji seji z dne 4. maja 1939. na podstavi točke 1. § 62. finančnega zakona za 1. 1939./40, odobril prednjo uredbo. V Beogradu dne 4. maja 1939.; M. S. št. 450. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) » 843. Na podstavi točke 5. § 5. uredbe o narodnem zdravstvenem skladu predpisujem tale pravilnik o pobiranju doplačila na naravne in umetne rudninske vode* Clen 1. Za pobiranje doplačila na naravne in umetne rudninske vode izdaja narodni zdravstveni sklad banderole, ki se nalepljajo, ko se polni voda v steklenice na izvirkih rudninskih voda in v tvornicah za umetne rudninske vode, čez zamašek, pritiskač ali sifon tako, da se banderola, ko se steklenica odpre, mora poškodovati. Clen 2. Cena banderole znaša 10 % prodajne cene za naravne in 20 % za umetne rudninske vode. V prodaj se dajejo banderole po OTO, 0T5, 0'20, 0-25, 0-30, 0-35 in 0-40 dinarja. Vsi imetniki dovolitev in zastopniki ali proizvajalci so dolžni prijaviti krajevni upravi sklada cene svojih voda. S prodajno ceno se razume cena, po kateri imetniki dovolitev, zastopniki ali proizvajalci te vode prodajajo, vštevši tudi trošarino. Clen 3. Obliko jn velikost handerole predpise minister za socialno politiko in ljudsko zdravje. Banderola mora imeti v sredi grb in napis: »Narod* ni sanitetski fond«. Pod grbom je navedena cena. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z d ut 10. maja 1939., št. 104/XXXIII£>47. Clen 4. Te banderole so imetniki dovolitev za polnjenje naravnih rudninskih voda v steklenice in proizvajalci umetnih voda dolžni nabavljati pri pristojni davčni upravi, ki jih dobavlja od uprave narodnega zdravstvenega sklada. V skladiščih na debelo se ne smejo imeti rudninske vode brez banderole. Clen 5. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sme po predlogu uprave sklada posameznim imetnikom dovolitev za polnjenje naravnih rudninskih voda in proizvajalcem umetnih rudninskih voda dovoliti, da plačujejo pavšalno letno doplačilo; v takem primeru jim ni treba nalepljati banderole. Ta odločba se objavi v »Službenih novinah« ob stroških imetnika dovolitve oziroma proizvajalca. Clen 6. Vode, ki so za izvoz, so oproščene doplačila; toda izvoznik mora dokazati to s potrdilom carinarnice oziroma železniške postaje, na kateri je blago odposlal. Clen 7. Izvrševanje tega pravilnika kontrolirajo krajevne uprave sklada po občinskih in upravnih oblastvih prve stopnje. Clen 8. O nejasnih ali spornih vprašanjih daje tolmačenje minister za socialno politiko in ljudsko zdravje po zaslišanju uprave narodnega zdravstvenega sklada. Clen 9. Kdor se zaloti, da prodaja ali uporablja naravne ali umetne rudninske vode brez predpisane banderole, se kaznuje po predpisih zakona o državni trošarini. Clen 10. Ta pravilnik stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinalK. V Beogradu dne 5. maja 1939.; S. št. 13.848. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Miloje 31. Rajakovič s. r. 344. Avtentični tolmačenji posameznih določb uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.* I. Na podstavi člena 56., odst. 2., uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov** in sporazumno z ministrom za finan- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 1. julija 1939., št. 146/LII/384. ** »Službeni list« št. 628/79 iz 1.1936. ce, ministrom za kmetijstvo in ministrom za trgovino in industrijo izdajem tole avtentično tolmačenje odstavka 7. člena 3. te uredbe: »Predpis odstavka 7. člena 3. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov se nanaša na vse menične terjatve Narodne banke kraljevine Jugoslavije proti kmetom ne glede na to, ali je prejela Narodna banka menico v eskompt ali v .reeskompt. Za te dolgove velja sklep Narodne banke, priobčen ministrstvu za pravosodje pod št. 174.663 z dne 9. julija 1939.: »Po menicah, eskompti-ranih ali reeskomptiranih pri Narodni banki, s podpisom kmetov, po katerih je nastal dolg pred 20. aprilom 1932., se odpusti 25% glavnega dolga in se znižajo obresti na 3% od minulih rokov do plačila vsem dolžnikom, na katere bi se uredba o likvidaciji kmetskih dolgov nanašala, če bi menice ne bile eskomptirane ali reeskomp-tirane pri Narodni banki. Tako znižani dolg, z delom pravdnih stroškov, ki ustreza višini dejanskih izdatkov, so ti dolžniki zavezani plačati Narodni banki z mesečnimi ali letnimi odplačili v petih letih, računaje od 1. septembra 1939. dalje. Z izvršbo se zahteva plačilo po tem načrtu od dolžnikov kmetov samo tedaj, če se izkaže, da je izterjava od podpisnikov na menicah, ki niso zaščiteni z uredbo, nemogoča.« V Beogradu dne 29. junija 1939.; št. 62.116. Minister za pravosodje dr. V. Ružič s. r. II. Na podstavi člena 56., odst. 2., uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov izdajem sporazumno z ministrom za finance, ministrom za kmetijstvo in ministrom za trgovino in industrijo tole avtentično tolmačenje odstavka 2. čl. 36. te uredbe: »Gmotni položaj dolžnikov in upnikov se ocenja po njihovem imovinskem stanju na dan 26. septembra 1936.« V Beogradu dne 29. junija 1939.; št. 62.118. Minister za pravosodje dr. V. Ružič s. r. -------- • mm 315. Telefonski promet Jugoslavija—Coškomoravski protektorat.* Zaradi znižanja nemške (prejšnje avstrijske) tranzitne takse od 1'80 na 1*50 zl. fr. je minister za pošto, telegraf in telefon z odlokom št. 34.331/39 z dne 6. junija 1939. odobril, da se od 15. junija 1939. dalje za telefonske pogovore med Jugoslavijo in Češkomoravskim protektoratom, ki se opravljajo preko Nemčije, pobirajo nove, za 0'30 zl. fr. znižane takse. Iz telegrafsko-tclcfonskega oddelka ministrstva za pošto, telegraf in telefon, dne 7. jun. 1939.; št. 34.331/39. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. junija 1939., št. 139/XLVIII/357. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska ia zalaga tiskarna Merkur d, d, v Ljubljani^ njen predstavnik: Otmar Mikalek v. Ljubljani, SLUŽBENI.LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 58. kosu X. letnika z dne 22. julija 15)39. Razglasi kraljevske banske uprave IV. št. 13.006/1. Razpis likovnih nagrad bansko uprave. Zaradi pomanjkanja umetnin z motivi iz domače zgodovine razpisuje kraljevska banska uprava nagrade v znesku 20.000 din za najboljše likovne umetnine, ki upodabljajo prizore iz slovenske zgodovine. Za nagrado se bodo upoštevali le kipi, slike in risbe, ki so nastale v dobi od 1. aprila 1939. do 31. marca 1940. oziroma niso še bile pred tem časom javno razstavljene ali reproducirane. Umetnine morajo biti tako izdelane, da so uporabne za reprodukcijo. Število in višino nagrad določi po prostem preudarku po številu nagrade vrednih umetnin razsodišče, ki je sestavljeno iz zastopnikov Društva slovenskih umetnikov in članov, imenovanih po banu. Nagrajene umetnine se po možnosti odkupijo, pa tudi če ne, so umetniki vezani, da dovolijo reprodukcijo nagrajenega dela prvenstveno kraljevski banski upravi. V primeru, da ne bo predloženih dovolj takih del, ki bi nagraditev zaslužila, se nagrade podele le v omejenem znesku ali sploh ne razdele in se preostali znesek prihrani za prihodnje razpise. Umetniki naj pošljejo svoja dela do vključno 31. marca 1940. do 18. ure v Narodno galerijo v Ljubljani. Vsako delo uaj bo opremljeno z geslom, priložena Pa mora biti tudi zapečatena kuverta, ki vsebuje geslo, naslov in ime natečajnika. Vsa nadrobnejša pojasnila (tudi glede primernih zgodovinskih motivov) se dobe pri prosvetnem oddelku kraljevske banske uprave. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 17. julija 1939. Namestnik bana, pomočnik: dr. Majcen s. r. L št. 7556/1. 2181 Razpis. Razpisuje se služba zdravnika - uradniškega pripravnika v banovinski bolnišnici v Murski Soboti. . Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno oziroma banovinsko služ- 0 v smislu § 3. zakona o uradnikih ter Zdravniško pripravljalno dobo. . Prošnje naj se vlože pri kraljevski 'anski upravi dravske banovine v Ljub- ,ani do 31. julija 1939. ^ralj. banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 15. julija 1939. I. št. 7327/1. 2192 Razpis. Na osnovi § 81. zakona o banski upravi se razpisuje pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer: na banovinski cesti I. reda št. 21 Maribor— Marenberk — Dravograd — drž. meja za progo od km 7'500 do km 12'000. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Svojeročno pisane in z banovinskim kolkom za din 10'— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostho kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odslužitvi kadrskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 15. avgusta 1939. pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 14. julija 1939. II. 14.326/5. 2183 Objava. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razglaša v smislu (j 68. znkona o izkoriščanju vodnih sil, da je Krajcu Matiji in Niku, lesnima industrialcema v Grahovem št. 14, s pravnomočno odločbo II. št. 14.326/4 od 23. maja 1939. podelila dovolitev za zgraditev nove vodne naprave na njunem zemljišču v Cerknici pare. Št. 75 k. o. Cerknica na desnem bregu potoka Cerknišca. Izraba vodne sile, ki bo rabila za pogon žage, bo znašala pri devetmesečni vodi bruto 19 k. s. in neto 15'5 k. s. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 13. julija 1939. IT. št. 1746/2. 2149-3-2 Razglas. Ermenc Franc iz Savine št. 18 je zaprosil za podelitev dovoljenja za preureditev svoje vodne naprave na Suški strugi reke Savinje v Savini s tem, da zmanjša dotok vode na svojo žago in mlin. Dotok vode na svojo žago in mlin namerava zmanjšati zato, da izvrši l’u-stoslemšek Josip iz Sv. Primoža št. 41 na posebnem odcepu iste struge pred njegovo žago in mlinom novo žago na pogon z vretenom. Pustoslemšek Josip je zaprosil za podelitev dovoljenja za izkoriščanje vodne sile omenjene struge z napravo nove žage na pogon z vretenom. Oba sbi predložila skupne načrte. Ermenčeva vodna naprava bi izkoriščala stalno pri nizki in srednji vodi pri vodni množini Q = 0'8 ms/sek. in pri padcu h = 2'20 m bruto silo Eb = 23'4 ks ali na osi vretena neto silo En = 7'0 ks. Pustoslemškova vodna naprava bi izkoriščala pri padcu h = 2'03 m pri nizki vodi Q = 1'24 m3/sek. bruto silo E b — 33'6 ks ali neto silo na osi vretena En = 10'0 ks, pri 9mesečni vodi Q — 2'00 ms/sek. pa bruto silo E b = 54'2 ks ali neto silo na osi vretena E n = 16'3 ks. Jez ostane nespremenjen. Na to odreja kraljevska banska uprava na podstavi § 17. zakona o izkoriščanju vodnih sil (»Službeni list« št. 333/58/ 1931) v smislu odredb §§ 9., 37. in 38. tega zakona krajevni ogled in razpravo na inestu samem za 18. in 19. avgusta 1939. s sestankom komisije dne 18. avgusta 1939. ob 9. uri pri žagi Ermenca Franca. Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju od dne prvega razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« do vključno dne 17. avgusta 1939. K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morejo svoja opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi sicer veljalo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane zgradbe ter se bo dovolitev izdala, Če ne bo pomislekov iz javnih ozirov, oziroma se bo odredilo po veljajočih zakonitih prepisih kar zahtevajo javne, (koristi. Prav tako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, predložene kraljevski banski upravi, oddelek II., v Ljubljani do 10. avgusta 1939. ali vodji razprave do pričetka razprave. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 13. julija 1939. * V. No. 348/123. 2191 3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo kamnoseških, umetno-kamnoseškili in mizarskih del pri gradnji poslopja zavoda za strojništvo univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 7. avgusta 1935). ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13 tehn. oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za: 1. kamnoseška dela . . din 66.875'— 2. umetno-kamnos. dela „ 245.580'55 3. mizarska dela ... „ 466.190'— Nadrobnosti- razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Krali. banska uprava dravske banovine. „V Ljubljani dne 18. julija 1939. V— No. 4.821/10—1039. 2134—3—3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo državne ceste št. 17 od km 44*01)5 do kin 45*009 (Mihovski klanec) v skrajšanem roku 1. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. avgusta 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku v Ljubljani, soba št. 13. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša din 683.262*21. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnega oddelka ter tehničnih razdelkov. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 10. julija 1939. Razglasi sodišč in sodnih oblastev III. R 729/39—4. 2203 Sklep. Okrožno sodišče v Ljubljani je 13. julija 1939. zavrnilo predlog upnika Topfa na otvoritev konkurza nad Jugopražarno in tovarno hranil v Ljubljani, ker dolž-ničina imovina ne zadostuje za kritje konkurznih stroškov. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. I., dne 13. julija 1939. Og 73/39-3. 2204 Amortizacija. Na prošnjo Imenška Franja, pristava v p. v Varaždinu, se uvaja postopek za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v teku 6 mesecev po objavi v »Službenem listu« svoje pravice. Sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Polici življenjskega zavarovanja »Sla-vije« jugoslovanske zavarovalne banke v Ljubljani št. 83.043 v nom. vrednosti din 500*— in St. 83.644/203.393 v nom. vrednosti din 1000*—, obe noe Imenšek F ranjo. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 28. junija 1939. J 405/39—22. 2198 Dražbeni oklic. Dne 25. a v g u s t a 1939. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin v dveh skupinah: 1. zemljiška knjiga k. o. Črnomelj vi. št. 90 (samo hiša s hlevom), 2. zemljiška knjiga k. o. Črnomelj vi. št. 90 (p. št. 411/74, 411/84, 760/5), zemljiška knjiga k. o. Črnomelj vi. št. 861. Cenilna vrednost: ad 1. din 60.312*50, ad 2. din 9.179*10. Najmanjši ponudek: ad 1. din 30.156*25, ad 2. din 6.119*50. Varščina: ad 1. din 3.016*—, ad 2. din 612*—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Črnomlju dne 2. julija 1939. $ I 265/39—6. 2028 Dražbeni oklic. Dne 28. avgusta 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dokležovje vi. št. 272 11 S, s/ai pare. št. 128 — njiva, vi. št. 275 B 8, s/»i pare. št. 19 — hiša št. 46 z gosp. poslopjem, sadovnjakom in dvoriščem, V« pare. št. 216 — njiva, vi. št. 300 B 1/b, Ys pare. št. 209/2 — njiva, vi. št. 276 B 8, a/21 pare. št. 168 — njiva in travnik. Cenilna vrednost: din 12.800*—. Najmanjši ponudek: din 8.534*—. Varščina: din 1.280*—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. IL, dne 24. junija 1939. •j. I 72/39. 2153 Dražbeni oklic. Dne 31. avgusta' 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Vrhnika vi. št. 112 po skupinah: I. Cen. vredn.: din 600*—, najmanjši ponudek din 400*—, varščina din 60*—. II. Cen. vredn.: din 3.000'—, najmanjši ponud.: din 2.000*—, varščina: din 300*—. III. Cen. vredn.: din 5.000'—, najmanjši ponud.: din 3.333*—, varščina: din 500'—. IV. Cen. vredn.: din 15.650*—, najm. pon.: din 10.433*—, varščina: din 1.565*—. Celo zemljišče: cen. vredn. din 24.250, najmanjši ponudek: din 16.166*75, varščina: din 2.425'—. Priteklin ni. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ložu dne 11. julija 1939. IV I 3774/38-10. 2100 Dražbeni oklic. Dne 28. avgusta 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rače vi. št. 406. Cenilna vrednost: din 8.758*—. Priteklin ni. Najmanjši ponudek: din 5.839'—. Vadij: din 876*—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru dne 30. junija 1939. IV. I 3975/38-10. 2099 Dražbeni oklic. Dne 28. avgusta 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Prepole vi. št. 96. Cenilna vrednost: din 170.335*50. Priteklin ni Najmanjši ponudek: din 113.557*—. Varščina: din 17.034*—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru dne 30. junija 1939. H1 I 17/39-12. 2161 Dražbeni oklic. Dne 29. avgusta 1939. ob devetih bo na kraju samem v Zagradu št. 9 dražba nepremičnin vi. št. 153, 174, 692 k. o. Zagrad in 259 k. o. Krsin vrh in sicer po posameznih skupinah: I. skupina: cen. vredn.: din 10.548*—, najmanjši ponudek: din 7.032*—, vadij: din 1.054*80. II. skupina: cen. vredn.: din 4.695*—, najmanjši ponudek: din 3.130'—, vadij: din 469*50. III. skupina: cen. vredn.: din 5.262*—, najmanjši ponudek: din 3.508*—, vadij: din 526*20. IV. skupina: cen. vredn.: din 1.404*—, najmanjši ponudek: din 936*—, vadij'-din 140*40. V. skupina: cen. vredn.: din 51.662*—, najmanjši ponudek: din 34.441*50, vadij: din 5.166*20, vredn. pritekl.: din 8.825*—• VI. skupina: cen. vredn.: din 4.894*—, najmanjši ponudek: din 3.263*—, vadij: din 489'40. VII. skupina: cen. vredn.: din 9.920'—, najmanjši ponudek: din 6.613*50, vadij: din 992*—. VIII. skupina: cen. vredn.: din 10.427, najmanjši ponudek: din 6.951*50, vadij: din 1.04270. IX. skupina: cen. vredn.: din 4.237'—, najmanjši ponudek: din 2.825'—, vadij: din 423'70. X. skupina: cen. vredn.: din 6.000'—,' najmanjši ponudek: din 4.000'—, vadij: din 600'—. Ko bo izvršena dražba po skupinah, se bo izklicalo še celotno posestvo in obveljala bo tista dražba, ki bo ugodnejša. Za celo posestvo znaša: Cenilna vrednost: din 109.049'—. Najmanjši ponudek: din 72.699'—. Vadij: din 10.904'90. Vrednost pritekline: din 8.825'—. Pravice, ki,bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benetn naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, kije ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. II., dne 23. junija 1939. I 212/39—11. 2190 Dražbeni oklic. Dne 30. avgusta 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35, prvo nadstropje, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Novo mesto v'l. št. 612, 625, 438, zemljiška knjiga Pršljin vi. št. 214, zemljiška knjiga Mirna peč vi. št. 878, 880. Cenilna vrednost: din 502.235'15. Najmanjši ponudek: din 264.943'95. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ■ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-kenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. Ila., dne 16. julija 1939. 1 259/39-11. 2173 Dražbeni oklic. Dne 28. avgusta 1939. ob d e -,v e t ih bo na mestu samem v Paradižu j1.1, št. 61 javna dražba nepremičnin zem-jližka knjiga d. o. Paradiž vi. št. 72 v lreh skupinah. . Cenilna vrednost: za I. skup. dinar-lev 12.421*90, za II. skup. din 3.64910, Za III. skup. din 64.322'25. . vrednost priteklin k III. skup.: dinar-)ev 9.170'-. . Najmanjši ponudek: za I. skup. dinarja 8.282'—, za II. skup. din 2.433'—, za JJ. skup. din 42.881'—. I varščina: za I. skup. din 1.245'—, za skup. din 365'—, za III. skup. dinar-Jev 6.433'-. { kavice, ki bi ne pripuščale dražbe, k6Pr*glasiti sodišču najpozneje pri draž-Sj nem naroku pred začetkom dražbe, £1 ®r bi se ne mogle več uveljavljati ki . nepremičnin v škodo zdražilelja, Je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 2. julija 1939. •j* I 434/39-18. 2179 Dražbeni oklic. Dne 30. a v g u s t a 1939. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vrhole vi. št. 189. Cenilna vrednost: din 19.485'70. Vrednost pritekline je že zgoraj upoštevana. Najmanjši ponudek: din 19.500'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. II., dne 14. julija 1939. I 108/39—10. 1709 Dražbeni oklic. Dne 28. avgusta 1939. o poli devetih bo po podpisanem sodišču na mestu samem v Kočevju št. 14 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zden-ska vas vi. št. 242. Cenilna vrednost: din 99.901'54. Vrednost priteklin: din 1.908'—. Najmanjši ponudek: din 66.601'—. Varščina: din 9.990'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Velikih Laščah dne 23. maja 1939. Vpisi v zadružni register. Vpisala se je nastopna zadruga: 710. Sedež: Šmartno pri Slovenjem Gradcu. Dan vpisa: 23. maja 1939. Besedilo: Produktivna zadruga kamnosekov, registrovana zadruga z omejenim jamstvom v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu. Obratni predmet: Namen zadruge je, pospeševati gospodarstvo svojih članov s skupnim izvrševanjem kamnoseških del z uporabo vseh zakonitih sredstev za dosego svojega namena ter sodelovati pri podjetjih, ki se bavijo s to panogo. Zadružna pogodba z dne 12. marca 1939. Opravilni delež znaša 300'— dinarjev in se lahko plača tudi v zaporednih tedenskih obrokih po 10'— dinarjev. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa še z enkratnim zneskom vpisanih deležev. Oznanila se izvršujejo z nabitjem v zadružnih prostorih in objavo v časopisu, ki ga določi upravni odbor. Upravni odbor sestoji iz predsednika, tajnika, blagajnika in dveh odbornikov, ter je sestavljen sledeče: Ivan Artman, posestnik, Legen — predsednik, Miloš Šmit-hofer, najemnik, Šmartno — tajnik, Valentin Svetina, posestnik, Legen — blagajnik, Miha Mithaus, kamnosek, Vuzenica in Anton Artman, posestnik, Legen, oba kot odbornika. Upravni odbor zastopa zadrugo. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno predsednik in tajnik. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I, dne 23. maja 1939. Fi 8/39 - Zadr. V 133/4. Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 711. Sedež: Braslovče. Dan vpisa: 13. junija 1939. Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Braslovčah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbrišeta se člana načelstva Marovt Ivan in Janežič Martin, vpišeta pa novoizvoljena člana načelstva Cizej Jožef, posestnik v Polčah in Puncer Jožef, posestnik v Spodnjih Gorčah. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 13. junija 1939. Zadr. III 70/34. * 712. Sedež: Braslovče. Dan vpisa: 13. julija 1939. Besedilo: Ljudska hranilnica in posojilnica v Braslovčah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbrišeta se člana načelstva Janežič Martin in Marovt Ivan, vpišeta pa Roj-nik Jakob, posestnik v Polčah in Kro-novšek Mihael, občinski delovodja v Braslovčah. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 13. julija 1939. Zadr. IH 50/3-25. * 713. Sedež: Brežice. Dan vpisa: 13. julija 1939. Besedilo: Vinska zadruga v Brežicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Na občnem zboru dne 13. maja 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zak. o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937. Besedilo odslej: Vinarsko kletarska zadruga z omejenim jamstvom v Brežicah. Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da: 1. sprejema od svojih zadružnikov grozdje, ki ga predela v vino, oziroma sprejema od njih mošt, izjemoma tudi vino ter vse to blago vnovčuje; 2. nabavlja za svoje zadružnike vinogradniške in kletarske pa tudi druge gospodarske potrebščine; 3. podpira zadružnike pri obnovi vinogradov; 4. ustanavlja vzorne vinske kleti za zadružno vino in poslovalnice ter nabavlja orodje in inventar zanje; 5. širi med zadružniki strokovno znanje s poučnimi zborovanji, tečaji, predavanji, razstavami in z navodili o vinarstvu in kletarstvu ter propagira zavarovanje proti toči pri svojih članih. Zadruga je ustanovljena na nedoločen čas. Poslovni delež znaša 100'— dinarjev od vsakega hi poprečne letne proizvodnje za prodajo in se mora plačati najkasneje v 6 letih v obrokih, ki jih določi upravni odbor. Jamstvo je omejeno, tako da jamči vsak zadružnik z vpisanimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom. Zadruga objavlja svoje sklepe in pri-občitve na razglasni deski, po potrebi tudi še na drug način. Zadrugo zastopa upravni odbor, ki sestoji iz 10 zadružnikov. Ža zadrugo se podpisuje tako, da njeno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbojka, od katerih enega sme nadomeščati v to pooblaščeni poslovodja zadruge. Vpišejo se kot člani upravnega odbora še Bogovič Alojz, posestnik, Loče št. 10, Cizelj Janez, posestnik, Pišece, Pavlova vas št. 16 ter Deržič Karol, posestnik in gostilničar v Brežicah št. 62. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 13. julija 1939. Zadr. 'IV 136/4. Sedež: Celje. Dan vpisa: 13. julija 1939. Besedilo: Splošna gradbena gospodarska produktivna zadruga »Naprej«, re-gistrovana zadruga z omejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 18. junija 1939. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji: Stojan Franc, trgovski potnik v Celju, Zavodna št. 39 in Vrečer Ivan, zidar v Celju, Nova vas št. 25. Likvidacijska firma: Splošna gradbena gospodarska in produktivna zadruga »Naprej« v likvidaciji. Podpis firme: Likvidatorji skupno podpisujejo likvidacijsko firmo. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. 1., dne 13. julija 1939. Zadr. III 126/48. * 715. Sedež: Celje. Dan vpisa: 19. junija 1939. Besedilo: Trgovsko obrtna kreditna zadruga v Celju, registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Radi dopolnitve upravnega odbora se vpiše kot novoizvoljeni član upravnega odbora Dobravc Mihael, slikarski mojster v Celju. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 19. junija 1939. Zadr. S. 28/48. 716. Sedež: Črnomelj. Dan vpisa: 7. julija 1939. Besedilo: Posojilnica v Črnomlju r. z. z: n. j. Vpisal se je pooblaščeni uradnik Miil-ler Julij, zasebni uradnik v Črnomlju, ki je pooblaščen skupno z enim članom upravnega odbora pravnoveljavno podpisovati za zadrugo. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 7. julija 1939. Zadr. I 9/37. * 717. Sedež: Dobrepolje. Dan vpisa: 7. julija 1939. Besedilo: Mlekarska zadruga v Dobre-poljah r. z. z o. z. I. Na občnem zboru dne 21. maja 1939. so bila sprejeta nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937., ki se v izvlečku glase: Sedež: Dobrepolje. Besedilo: Mlekarska zadruga z o. j. Dobrepolje. Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, pospeševati koristi svojih zadružnikov s tem, da: 1. prevzema od njih mleko in ga predeluje; mleko sprejema po pravilniku za dobavljanje mleka in ga plačuje po kakovosti; 2. vnovčuje od zadružnikov prevzeto mleko oziroma iz tega mleka napravljene mlečne izdelke; 3. nabavlja po potrebi za svoje zadružnike gospodarske potrebščine, zlasti krmila. Od članov prevzeto mleko vnovčuje in predeluje na njih račun ter ga plačuje po izvršeni prodaji po odbitku stroškov. Trajanje zadruge: nedoločen čas. Poslovni delež znaša 50'— din in se plača ali takoj pri vstopu, ali pa v treh letnih obrokih, vendar tako, da so v drugem letu plačane najmanj tri četrtine deležev. Ako zadružnik prodaja mleko od več krav, mora od vsake prijavljene in vpisane krave podpisati še po en nadaljnji delež. Vsak zadružnik vpiše lahko tudi nadštevilne deleže, katere pa tudi lahko odpove. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z dvakratnim zneskom vpisanih deležev. Zadrugo zastopa upravni odbor. Podpis firme: Besedilo zadruge podpisujeta skupno dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora in en pooblaščeni nameščenec zadruge. Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov, ki so že vpisani. Oznanila se objavljajo na razglasni deski v zadružni poslovalnici, vabila na skupščino pa poleg tega še v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani. II. Izbrišejo se vsa dosedanja pravila. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 7. julija 1939. Fi 28/39. - Zadr. I 39/3. 718. Sedež: Dolenja vas pri Ribnici. Dan vpisa: 7. julija 1939. Besedilo: Lončarska zadruga r. z. z o. z. I. Na občnem zboru dne 28. julija 1938. so bila sprejeta nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937., ki se v izvlečku glase: Sedež: Dolenja vas pri Ribnici. Besedilo zadruge: Lončarska zadruga z o. j. v Dolenji vasi. Predmet poslovanja: Zadruga ima namen: 1. nabavljati svojim zadružnikom gospodarske in gospodinjske potrebščine in obrtne izdelke vsake vrste ali jim nabavo posredovati; 2. vnovčevati pridelke ali izdelke svojih zadružnikov v nepredelanem ali predelanem stanju; 3. nabavljati si za dosego lega namena potrebne stavbe in inventar. Trajanje zadruge: nedoločen čas. Poslovni delež znaša 20'— din in se plača ali takoj ali v obrokih, ki jih določi upravni odbor, vendar najkasneje v enem letu. Vsak zadružnik vpiše lahko tudi več deležev, ki jih pa tudi lahko odpove. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z dvakratnim zneskom vpisanih deležev. Zadrugo zastopa upravni odbor. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana upravnega odbora, ali pa en član upravnega odbora in en pooblaščeni uslužbenec zadruge. Upravni odbor sestoji iz 4 zadružnikov, od katerih so 3 že vpisani. Oznanila se objavljajo na razglasni deski v zadružni poslovalnici, vabila na skupščino pa poleg tega še v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani. II. Izbrišejo se vsa dosedanja pravila in umrli član načelstva Tomšič Franc. III. Vpiše se novoizvoljeni član upravnega odbora Zobec Anton, posestnik i?> Blata št. 7. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, 0(1(1. II., dne 7. julija 1939. Fi 31/39 — Zadr. I 42/5. * 719. Sedež: Hrastje. Dan vpisa: 17. junija 1939. Besedilo: Kmetijsko društvo za Hrastje in okolico, registrovana zadruga * omejeno zavezo. Izbrišejo se člani načelstva Novak Peter, Novak Franc, Zmrzlikar Matevž, Strupi Franc, Bizjak Jožef in Kadivc Janez, vpišejo pa se člani načelstva! Rrodar Janez, posestnik v Hrastju 4, načelnik, Kastelic Franc, posestnik v Prebačevcm 35, Ušlakar Ignac, posestnik v Prebačevem 11, Kozina Janez, P°* sestnik v čirčičah 25, Štern Janez, l1/<, Kritje v zlatu .... 27-57 % Obrestna mera: Po eskomptu..................... . . , « 5% Po zastavah: na zlato in varante ....... 5% na vrednostne papirje 6% * T- No. 91/128. 2103-8—3 Razglas o drugi licitaciji *a oddajo vzdrževalnih del in gradb na l)rogi km 38—110 državne eeste št. 50. , Ker prva, z razglasom z dne 20. juni-ja 1939., T. No. 91/108, na dan 10. juli-la 1939. razpisana licitacija za oddajo ^zdrževalnih del na progi km 38—lio državne ceste št. 50 ni uspela, razpisuje sresko načelstvo v Celju drugo javno, Plsmeno ponudbeno licitacijo za oddajo: , K gradnje opornih zidov v km 44'520 45‘700 ter popravil tlaka pod mostom Km 57'990 državne ceste št. 50 za zne-eK din 55.560’—; ,2- prepleskanja železnih ograj na pro-f' km 38'GOO—93’850 drž. ceste'št. 50 za desek din 23.380’— ,,a dan 26. julija 1939. ob 11. uri. .Kavcijo v znesku din 0.000'— za prvo din 3.000 — za drugo delo je vložiti pri davčni upravi v Celju najpozneje do 10. ure dn-> 26. julija 1939. Nadrobnosti so razvidne iz razglasa, objavdenega v »Službenem listu« št. 50, 51 in 52 ter so na razpolago v pisarni tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Celju. Sresko načelstvo v Celju dne 11. julija 1939. * Opr. št. 21/7-1939/38. 2193 Razpis. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje mesto zaščitne sestre-dnevničarke, izvežbane pri vseh poslih za rentgenološki ambulatorij. V prošnji je poleg ostalih osebnih podatkov navesti natančne podatke o dosedanjem prakticiranju pri delu pri rentgenskih aparaturah. Službene prejemke ter službeno razmerje ureja uradov službeni pravilnik za (lnevničarje. Prošnje, kolkovane z din 10’—, opremljene z vsemi dokumenti, je vložiti do 20. avgusta 1939. v vložišču urada, Miklošičeva c. št. 20, osebno ali pismeno. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani dne 14. julija 1939. * K. No. 267/3. 2178 3-1 Razglas o licitaciji. Okrajni cestni odbor Novo mesto razpisuje na osnovi čl. 89. zakona o drž. računovodstvu v zvezi s čl. 86. pravilnika za poslovanje okrajnih cestnih odborov, za napravo opornega zidu na ban. cesti 1/33 Novo mesto—Valta vas— Soteska z odcepom na Toplice v km 3.500 odcepa na Toplice, v skrajšanem roku I. javno pismeno licitacijo na dan -1. avgusta 1939. ob 11. uri dop. v pisarni okrajnega cestnega odbora Novo mesto. Ponudbe se morajo glasiti v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna, ki znaša din 162.545’04. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v pisarni okrajnega cestnega odbora v Novem mestu, kjer dobe interesenti potrebna pojasnila in ponudbene pripomočke proti plačilu na-pravnih stroškov. Okrajni cestni odbor Novo mesto dne 18. julija 1939. * 2144-3—2 Razglas o licitaciji. Okrajni cestni odbor Maribor razpisuje I. javno pismeno ponudbeno licitacijo za gradnjo železobetonskega mostu čez Ložnico v Pečkah v km 25793 ban. ceste 11/270 Konjice—Poljčane—Pečke— Majšperk v skrajšanem roku na dan 10. avgusta 1939. ob 11. uri v pisarni okrajnega cestnega odbora Maribor, lto-roška cesta št. 26/11. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v procentih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 538.317'97. Kavcijo v znesku 54.000 dinarjev je položiti pri davčni upravi Maribor-mesto na dan licitacije najkasneje do 10. ure. Nadrobni podatki so razvidni iz razglasa o licitaciji na razglasni deski okrajnega cestnega odbora Maribor. Okrajni cestni odbor Maribor. V Mariboru dne 15. julija 1939. P. S. št. 16/32. * 2159-3-2 Razpis. Predstojništvo mestne policije v Mariboru razpisuje nabavo 1 plašča, 1 bluze, 1 hlač in 1 kape s kokardo za uradnika polic, straže X. skupine ter 8 bluz, 8 hlač, 8 kap s kokardo, 4 letnih bluz, 4 letnih kap s kokardo in 53 plaščev za moštvo policijske straže. Javna ustna licitacija bo dne 22. avgusta 1939. oh 11. uri v pisarni poveljnika policijske straže. Pogoji za to dobavo se dobe pri podpisanem predstojništvu — poveljniku policijske straže. Predstojništvo mestne policije — policijska straža v Mariboru dne 15. julija 1939. Štev. 9970/39. * 2189 Razpis. Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 9. avgusta 1939. neposredno pismeno pogodbo za dobavo 30 jamskih vozičkov, železnih, koloseka 500 mm, volumna 077 m* po načrtu. Ostali pogoji pri rudniku. Državni rudnik v Velenju dne 16. julija 1939. * 2201 Razglas o licitaciji. Krajevni šolski odbor v Senožetih razpisuje za oddajo del pri gradnji nove ljudske šole v Senožetih lil. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 31. julija 1939. ob 11. uri dop. v prostoriu ljudske šole v Senožetih. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napraVnih stroškov dobijo med uradnimi urami ravno tam. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: j;,, 1. za ključavničarska dela 750'—, 2. za mizarska dela 19.050’—, 3. za steklarska dela 2.462’—, 4. za slikarska dela 2.244T2, 5. za pleskarska dela 7.472’30, 6. za pečarska dela 7.000’—, 7. za tapetniška dela 1.298'50. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah sreskih načelstev v Ljubljani, Litiji in Kamniku. Krajevni šolski odbor v Senožetih. Senožeti dne 21. julija 1939. 2175 NARODNA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE Imovina Bilanca na dan 30. junija 1939. Dolg Podloga; ' zlato v blagajnah .... zlato v inozemstvu .... Devize, ki niso v podlogi , » Kovani novec: v srebru in niklju .... Posojila: na menice.................... na zastave................... Vrednostni papirji: akcije Banke za mednarodne obračune, Basel .... državne obveznice . . , . Prejšnji predujmi državi . . Začasni predujmi glavni državni blagajni.................... Vrednosti rezervnega fonda . Vrednosti fonda za amortizacijo nepremičnin.................. Vrednosti bančnih fondov: za zidanje z a ležišč a .... za podpiranje kmetijstva . . za podpiranje kmetijske književnosti ...................... za dopolnitev dividende . . Nepremičnine................... Zavod za izdelovanje bankovcev Pohištvo in oprema .... Razni računi ....... Depoziti in kavcije............ din 1.909,042.997-23 10.791.943-47 1.733,138.662-11 91.406.227-— 16,057.800 — 270,670.801-81 2.780.000-— 474977— 421.841— 5.920.003-93 131,168.525*52 04,00(1.371-87 1,324.557-14 din 1.919,834.940*70 506,781.507-92 258,703.099— 1.824,544.889-11 286,728.601-81 1.630,095.448*56 600,000.000— 241,300.940-74 27,523.800*— 9,590.981-93 196,499.454-53 2.135,256.494-64 4.304,385.873-98 13.941,312.032-92 Glavnica ......................... Bankovci v obtoku................. Obveznosti na pokaz; državne terjatve . . . . žiro-računi.................... razni računi .................. Obveznosti z rokom . . . . Rezervni fond..................... Fond za amortizacijo nepremičnin .............................. Bančni fondi; za zidanje založišča . . . . za podpiranje kmetijstva . . za podpiranje kmetijsko književnosti ......................... za dopolnitev dividende . . Razni računi ..................... Položitelji depozitov in kavcij . din 42.501.400-90 997,332.442-85 084,086.193-83 2,825.150-84 475.830-10 429.042-22 5,955.852-50 din 180,000.000— 7.170,919.300— 1.724,470.097*64 30,000.000— 242,714.455-42 29,203.007*66 9,685.381 -72 243,873.916-50 4.304,385.873 98 13.941,31*2.032-92 Obtok in obveznice na pokaz din 8.901,389.397-64 Skupna podloga z 28"5°/o prim. din ‘2.466,987.898-79 kritje 27-71" Zlato v blagajnah z 28-5% prim. din 2.453,120.251*14 kritje 27"550/o Po sklepu upravnega odbora z dne 31. maja 1939. smo podpisani pregledali to bilanco, jo primerjali z glavnimi in vzporednimi knjigami in našli, da je v vsem točna in pravilna. V Beogradu 7. julija 1939. .Tosip Kavčič s. r. Tihomir Panič s. r. Člani upravnega odbora: Kosta Dimitrijevič s. r. Ljubomir Godevac s. r. šef centralnega knjigovodstva: Dragomir lfragojevič s. r. Na podlagi čl. 34. in 53. zakona o Narodni banki in čl. 59. statutov je nadzorstveni odbor pregledal gorenjo bilanco in jo odobruje, ko je ugotovil, da je pravilna. V Beogradu 7. julija 1939. Za predsednika: Tannsije Zdravknvič S. r. f Člani nadzorstvenega odbora: Živojin Jankovič s. r. llija N. Dukanovič s. r. Zafir Stankovič s. r. Vojislav K. Petkovič s. r. Razne objave ,2187 Objava. Ukradena mi je bila evid. tablica št. 2—2181—89 za motorno kolo in evid. tablica St. ‘2—2410 za luksuzni avtomobil in ju proglašam za neveljavni. Babnik Franc s. r., trgovec, Tomačevo. * 2185 Objava. Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 133.465) in jo proglašam za neveljavno. Cimerman Anton s. r. D. M. v Polju 18. 2199 Objava. Izgubil sem prometno knjižico za svoj bicikel št. 5—5—67, izdano od sreskega načelstva v Celju, in jo proglašam za neveljavno. Stojan Anton s. r., pos., Prožinska vas, Teharje. * 2200 Objava. Dne 9. julija 1939. sta mi bila ob priliki izleta na Rab ukradena na potniškem parniku en orožni list in ena , vozniška izkaznica. Orožni list je bil izdan od sreskega načelstva v Radovljici in registriran pod št. 368 z dne 27. maja 1929. Vozniška izkaznica mi je bila izdana tudi od sreskega načelstva v Radovljici in jo bila registrirana pod št. 169 z dne 26. marca 1937. Oba dokumenta proglašam za neveljavna. Sclionlieb Herman s. 1'.» Lesce. Objava. Izgubil sem spričevalo splošne strokovne nadaljevalne šole v Ljubljani (6® Vrtači) iz 1. 1930. in ga proglašam *® neveljavno. Uhan Viktor I. r* Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga Tiskarna Merkur v. Ljubljani, njen predstavnik; O. Mikalek v Ljubljani.