Poštnina plačana t gotovini. Leto XVI., Vyf Ljubljana, sobota, J7. julija 19& Cena t Din upravmštvo: Ljubljana, Knafijeva Ulica X — relefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratnl oddeieK: Ljubljana, Selen« burgova tU. 3. — Tet 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 6t_ 11. — reieton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 19a Računi pn pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, W1en «t 105.241. Konkordat Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Zaključitev konkordata med našo kraljevino in sv. stolico pomeni' zadnji veliki korak v naši cerkveni zakonodaji, ki nam je ustvarila enoten cerkveno-političen sistem Ln uredila pravne odno-šaje med državo ter cerkvami, obstoječimi in priznanimi na njenem ozemlju. Zd~ '.itev tako raznolikih ozemelj v eno državo je porušila nekdanja enotna cerkvena področja in ustvarila stanje, ki je z leti postalo popolnoma nevzdržno. Značilno je, da legislative pred 1. 1929. niso mogle izvršiti dela na ustvaritvi enotnega cerkveno-političnega sistema, ne morda, ker bi jim bilo nedo-stajalo razumevanja za perečo potrebo ureditve, pač pa zato, ker v tedanjem bučnem političnem življenju pravo in smotrno zakonodajno delo skoroda sploh ni bilo mogoča. Priti je moral avtoritativni režim, da je premaknil z mesta ta važna vprašanja. Tako smo dobili takoj prvo leto zakon, ki urejuje odnose med državo in pravoslavno cerkvijo, zatem so sledili slični statuti in zakoni za evangelike in muslimane, tako da je do zadnjih dni ostalo nerešeno samo vprašanje sporazuma z Vatikanom glede rimske cerkve in njenih odnosov do države. Zaradi čisto posebnega značaja rimske cerkve je bil ta problem zelo nujen že davno in priznati moramo tudi legislativam izpred I. 1929., da so se ga lotevale, pa ga niso mogle rešiti, gotovo v veliki meri tudi iz razlogov, ki so ležali izven območja naše domače politike. Saj je poteklo že dobrih deset let, odkar je bilo poslano v Rim posebno odposlanstvo, da otvori in dovrši pogajanja za konkordat. Od leta 1918. pa vse do danes so se odnošaji med Vatikanom in našo kraljevino urejevali na temelju štirih različnih konkordatov. Dva je sklenil še cesar Franc Jožef; prvega 1. 1855. za vso Avstro-Ogrsko, drugega na 1. 1881. za Bosno in Hercegovino. Tretii konkordat je bil črnogorski iz 1. 1886.. četrti pa konkordat s kraljevino Srbijo 'iz leta 1914. Konkordat za nekdanio redeljeno Avstrijo ie prav do zadnjih dni veljal za vso Hrvatsko in Slavonijo in je tedaj učakal prav častitljivo starost 80 let. V Sloveniji in Dalmaciji pa je bil v veljavi avstrijski zakon iz 1. 1874. o pravnih odnosih katoliške cerkve; ta zakon je deloma spremenil določbe konkordata iz 1. 1855. Ako je naša država šele v sedemnajstem letu svojega obstoja zaključila to važno državno pogodbo s sv. stolico, ni temu vzrok morda kaka posebna ani-rnoznost, kakor se je to čulo onetovano z raznih strani, saj je naša država vselej postopala z vsemi cerkvami z enako širokogrudno tolerantnostjo in naše vlade iz raznih dob so se trudile, kako bi spravile s sveta to vprašanje. Sedanji moment se je izkazal kot ugoden, ko je bilo pri obeh pogodbenih strankah dovolj dobre volje za sprejemljiv sporazum. Podrobnosti ravnokar podpisanega konkordata danes še niso znane, ker je običaj, da javnost izve za vsebino slič-nih pogodb šele ob ratifikaciji, ko dobi pogodba zakonsko moč. Vendar pa že danes lahko rečemo, da pogajanja niso mogla mimo dveh stvari, ki imajo veliko važnost za vso našo državo. Predvsem je to osvoboditev nekaterih naših krajev izpod formalne jurisdikcije tujih škofov. V Sloveniji je bilo 14 župnij, ki so bile formalno še vedno pod avstrijsko škofijo v Celovcu, pa tudi v Vojvodini oddeditev našega ozemlja od madžarskih diecez še ni bila de jure izvršena. Tak položaj, čeprav je bil samo formalnega značaja, se ni skladal s pojmom popolne suverenosti naše države, škodoval pa je nedvomno tudi našim narodnim interesom. Konkordat je odstranil to stanje in s tem je prekinjena zadnja, vez, ki je sipajala naše obmejne kraje s tujino, odkoder so nekoč gospodarili našemu narodu tudi iz cerkve. Da so s to ureditvijo združeni tudi precejšnji gospodarski interesi, je samo po sebi umevno. Drugo važno vprašanje je glagolsko bogoslužje, za katero so se Jugosloveni borili dolga stoletja, pa so sovražne nemške in madžarske vlade s svojim vplivom pri rimski kuriji vedno obrezu-spešile tudi napore takih odličnih osebnost, kakor sta bila Josip Juraj Stross-mayer in Franjo Rački. Vemo, da je po osvobojenju nastal drug položaj in da je jugoslovensk? katoliški episkopat leta 1918. sklenil naprositi rimsko kurijo, naj raztegne slovansko bogoslužje na vse katoliške kraje naše države. Tako temeljite in ugodne rešitve se danes ne smemo več nadejati, ako so nam v spominu odgovori »nec volumus«, nec possumus« in »siamo conservatori«, odgovori, ki jih je dobival Strossmayer v Rimu na svoje opetovane prošnje. Vendar pa je upravičena nada, da je šel Vatikan v tem vprašanju tako daleč, da je uradno priznal uporabo gla-goljaškesra bogoslužja v onih krajih, kjer je bilo to v navadi od nekdaj, odnosno da je dopustil možnost, da se slovansko bogoslužje uvede tudi po dru- Proračunska razprava v senatu Konferenca senatorjev s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem in notranjim ministrom dr. Korošcem — Ali so „Slovenčevi" uvodniki izraz naziranj g. Korošca Beograd, 26. julija, p. Danes dopoldne ob 9. seje vršila daljša konferenca senatorjev s člani vlade. Konferenca sta prisostvovala med drugimi ministrski predsednik dr. Stojadinovič in notranji minister dr. Korošec. V debato, kise je razvila o aktualnih notranjepolitičnih problemih, so posegli poleg ministrskega predsednika, ki je pojasnjeval namere vlade, senatorji dr. Kramer, Banjanim, Majstrovič dr. Andjeli-novič ^in Vujič. Po konferenci 6e je pričela plenarna seja senata. Po običajnih uvodnih formalnostih je senat takoj prešel na dnevni red Ln pričel razpravo o proračunskih dvanajstinah. Seji senata so prisostvovali vsi Slani vlade. Poročevalec finančnega odbora senator Milan Marjanovič je najprvo prečrtal poročilo finančnega odbora, nakar je podal finančni minister dr. Dušan Letica daljši ekspoze, sličen onemu v Narodni skupščini. S tem je bila dopoldanska seja ob 10. končana- Govor dr. Ploja Popoldne ob 4. se je sestal ponovno klub senatorjev JNS, ki je določil govornike za proračunsko debato, ob 5. pa se je nadaljevala seja senata. Popoldne je med drugimi govoril tudi senatoT dr. Miroslav Ploj. V svojem obširnem govoru je izjavil, da je z veliko pozornostjo spremljal ekspoze finančnega ministra. V logično urejenih izvajanjih je podal minister pregled onih ukrepov, ki jih je pripravil bivši finančni minister in sedanji predsednik vlade dr. Stojadinovič in ki so zapopadeni v predloženih amand-manih v svrho poživljenja gospodarstva in omiljenja hude stagnacije gospodarskih poslov. Med temi ukrepi je mnogo koristnih-Kar pa se tiče davčne politike, je nujno potrebno, da se prekine žalostna doba fiskalnega pritiska in pretiranosti ter da preidemo v dobo stvarne in liberalne ocene težkega gospodarskega stanja. Res sc že kaže duh nove davčne politike, toda zadovoljstvo nad tem ni ostalo neskaljeno. Reforma davčnih odborov in povečanje rentnega davka na hranilne vloge kreditnih zadrug in hranilnic od 3 do 6 odstotkov so hud udarec. Obrtniški in trgovski krogi so zaradi spremembe sestave davčnih odborov trajno vznemirjeni. Zato naj vlada vpošfeva mnenje, k? so ga izrazili gospodarski krogi in izda odgovarjajoča navodila podrejenim davčnim oblastem. Kar pa se tiče rentnega davka je ta ukTep zelo škodljiv, ker bo s tem hudo udaTiena štednja in zbiranje narodnega kapitala v domačih hranilnicah in denarnih zavodih. Hranilnice in zadruge v dravski banovini imajo okrog 2.5 milijarde hranilmh vlog, za katere bodo morale plačati na diferenci povečanega Tentnega davka 3 milijone letno, dočim bodo hranilnice in zadruge v vseh ostalih banovinah plačale kvečiemu 1.5 milijona več- Dravska banovina plačuje 6koraj ves rentni davek na hranilne vloge. Na drugi strani pa vidimo, da se dravska banovina pri investicijskih delih nc vpošte- va niti približno v takem razmerju in v tem pogledu vlada ne kaže enake naklonjenosti. Glede na pojasnila, kijih je dal finančni minister o pooblastilih vlade za6premembo političnih zakonov in glede na to, da se bo ta sprememba izvršila ob sodelovanju posebnih odborov obeh zbornic, izjavlja govornik, da bo glasoval za dvanajstine in fi-nančnii zakon s temi pooblastili. V svojih nadaljnih izvajanjih se je senator dr. Ploj obširno bavil s splošno gospodarsko krizo, navajal njene vzroke in poizkuse raznih držav, da bi ee našel izhod. Vsi ti poizkusi pa so več ali manj posrečeni eksperimenti, ki pomagajo samo iz trenutne zadrege, ne morejo pa ustvariti trajnega gospodarskega napredka. Zato je potrebna mednarodna solidarnost in milijonov novih nepokritih državnih izdatkov. Znižanje zemflarine Vlada sama je priznala, da so neogibno potrebne davčne razbremenitve. Zal se je ustavila že pri prvi točki, pri zemljarini, ki je bila znižana že v začetku leta za 20 % in bo od januarja prihodnjega leta znižana za 333 %, tako da bo efekt teh olajšanj znašal kakih 200 milijonov dinarjev. Kaj bo posledica dejstva, da predvidevamo povečanje državnih izdatkov za 200 milijonov, a istočasno reduciramo državne dohodke za 200 milijonov in povrhu dajemo vladi še pooblastila za 530 milijonov dinarjev novih posojil? Jaz s strahom gledam to brezizhodno situacijo. Konverzija džavnih dolgov Nujno je potrebna izvedba konverzacije državnih dolgov, ker jc obrestna mera za znaten del teh posojil v današnjih prilikah previsoka. Vse zapadme države so v preteklih letih smatrale za eno najvažnejših nalog glede ozdravljenja gospodarske stiske, da izvedejo obširno konverzijo svojih dolgov. Pri nas pa je poglavje državnih dolgov še docela neurejeno in država že od zedi-njenja naprej za nekatere svoje obveznosti ne vrši amortizacijske službe. Med drugimi dolguje tudi hranilnicam v dravski banovini preko 150 milijonov dinarjev na zapadlih obrestih ln amortizacijskih kvotah. Likvidnost privilegiranih denarnih zavodov Izvenproračunske kreditne operacije, ta. katere se zahtevajo pojasnila, ee bodo dale izpeljati, ker je denar na razpolago v privilegiranih denarnih zavodih. V njih je zaradi nezaupanja v zasebne denarne zavode tesavrirana nad ena milijarda dinarjev, kar zadostuje za vse predvidene kreditne operacije kakor tudi za finansiranje javnih del na osnovi že prej izdane uredbe. Toda s temi posojili se bo izčrpala vsa gotovina, s katero razpolagajo ti zavodi, ki so skoro edini likvidni denarni zavodi v naši državi. Kako bo s to likvidnostjo1 če si bo država iz teljev. Enakopravnost pri investicijah Nihče ne more biti proti investicijam, saj vemo, da je mogoče priti samo na ta način do poiivljenja našega gospodarstva. Treba pa je pri tem postopati ne le previdno, marveč tudi pravično.Voditi je treba račun o enakopravnosti vseh krajev države. Zaito se ne moremo ogrevati za že objavljeno uredbo o javnih delih, ki določa n. pr. za dravsko banovino komaj 35 milijonov dinarjev, kar ni v nobenem razmerju z davčno močjo in socialnimi potrebami teh krajev. Tudi se ni upoštevalo bitno vprašanje Slovenije, zveza njenega centra z morjem. Brezposelnost v Sloveniji Nekateri predgovorniki so govorili o za-padnih delih naše države, kakor o nekaki obljubljeni deželi, kjer se cedita med in mleko. Ugotoviti pa moram, da je bilo v dravski banovini, odkar je nastopila gospodarska stiska, reducirainih 37.000 delavcev, in to po veliki večini profesionistov. Z največjimi težavami je uspelo zopet zaposliti kakih 17.000, medtem ko jih je 20.000 še vedno brez posla. Spričo tega je mogoče ugotoviti, da obstoji v dravski banovini še prav posebna potreba za izvajanje javnih del. Ako se za našo banovino ne bodo predvidela javna dela v dovoljni meri, potem je naša pravica im dolžnost, zahtevati, da se ne slabi vsaj še ona ekonomska aktivnost, ki jo mi sami ustvarjamo. Medtem pa vidimo, da se za dravsko banovino znižujejo dobave premoga državnim železnicam in se pritiska na znižanje cen premoga, medtem ko v ostalih delih države o tem ni govora. Treba je tudi ugotoviti, da <-e pri nas zavira in preprečuje snovanje novih tovarn in da se na ta načim onemogoča našim ljudem priti do kruha in eksistence. Potreba pozitivne gospodarske politike Preteklega pol leta smo porabili izključno za pripravljanje in izvedbo volitev. Nova vlada, kakor ee zdi, vidi zopet jedro svojega dela v tem, da pripravlja prihodnje volitve. Na ta način bo celo leto preteklo brez vsake pozitivne gospodarske politike. Nahajamo se v samih provizorijih, kamorkoli pogledamo. Niti na enem polju nismo z energičnimi reformami podvzeli ukrepov, ki bi prilagodili nase gospodarstvo spremenjenim prilikam v državi in v inozemstvu. Zato vlada velika zaskrbljenost v vseh gospodarskih krogih. Ti gospodarski krogi pa tudi ne morejo razumeti ravnodušnosti, ki jo kažemo napram agresivnim ekonomskim odredbam tujih držav proti nam. Tako je Italija n. pr. uvedla za 60 -)o 100°/o višje carine na naš les, zatem Oj. Doberdob«. S tem je bila slovesna spominska svečanost zaključena. Mezdna pogajanja med zastopniki delavcev Ro6nerjeve tekstilne tvomice in zastopnik? lastnika, ki so trajal« več dni. so se zaključila brez rezultata. Zato je delavstvo na svojem današnjem sestanku sklenilo pričeti s stavko. Jutri zjutraj ne pojdejo več na delo. V Rosnerjevi tovarni je zaposlenih vsega 300 ljudi. Danes proti večeru je nastal na velikem eozdnem kompleksu nad Brestemico velik požar, ki ga je bilo opaziti iz Maribora. V gozd so odhiteli gasit poleg kamniških, stu-denških in pobreških tudi mariborski gasilci. Na glavnem mostu t Mariboru pa so se zbirale množice ljudi, ki so z zanimanjem opazovale, kako se je divji element vedno bolj širil. Za enkrat še ni znano ne čigav je gozd. ne. kako dolgo se bodo morali gasilci boriti z ognjem. Gospodarstvo Trgovina z Italijo in Avstrijo nazaduje, z Nemčijo in češkoslovaško narašča V prvem letošnjem polletju je Italija si. cer ostala med državami, kamor največ izvažamo, na prvem mestu, vendar se je njena udeležba skrčila od 25.3 na 20.5% vsega našega Izvoza, Vrednost izvoza v Italijo se je v primeri z lanskim letom skrčila od 402.4 na 363.9 milijona Din. Pa tudi naš uvoz iz Italije se je skrčil od lanskih 282.5 na 264.8 milijona Din. Zmanjšala se je pri tem tudi aktivnost naše trgovinske bilance nasproti Italiji in sicer od 119.9 na 99.1 milijona Din. Na drugo mesto v našem izvozru je letos stopila Nemčija. Izvoz v Nemčijo, ki je predlanskim v prvem polletju znašal 195.1 milijona Din, lani pa 203.2 milijona Din, se je letos povzpel na 299.5 milijona Din, kar predstavlja 16.9% vsega našega izvoza (lani 12.8%). Pri uvozu pa je letos Nemčija zavzela namesto Italije prvo mesto med vsemi državami. Uvoz iz Nemčije, ki je predlanskim znašal 165.8 milijona Din, lani pa 245.2 milijona Din, se je letos dvignil na 264.8 milijona Din, kar znaša 15.2% vsega našega uvoza, čeprav se je dvignil tudi uvoz iz Nemčije je bala naša trgovinska bilanca z Nemčijo aktivna za 34.8 milijona Din, dočim je bila lani v prvem polletju še pasivna za 42.1 milijona Din. V naši izvozni trgovini je Avstrija, ki je doslej zavzemala drugo mesto, prišla na tretje mesto, kajti naš izvoz v Avstrijo se je ponovno skrčil. Predlanskim smo v prvem polletju izvozili v Avstrijo še za 340.3 milijona Din, lani za 283.3 milijona Din, letos pa samo za 257.3 milijona Din. De malo pa se je skrčil tudi uvoz iz Avstrije od 216.3 na 212.0 milijona Din, pri čemer pa je Avstrija prišla v naši uvozni trgovini na četrto mesto, ker jo je za malenkost prehitela češkoslovaška. Pri tem se je naša aktivnost v prometu z Avstrijo skrčila od lanskih 67.5 na 45.3 milijona Din. V naši izvozni trgovini je češkoslovaška ostala na četrtem mestu, čeprav se Je naš izvoz v češkoslovaško več nego podvojil. Dočim smo predlanskim izvozili v češkoslovaško le za 91.0 milijona Din in lani za 105.0 milijona Din, se je letos naš izvoz v češkoslovaško povzpel na 254.2 milijona Din. Naš uvoz iz češkoslovaške, ki je predlanskim znašal 144.4 milijona Din tn lani 193.1 milijona Din, pa s^ je letos dvignil na 212.3 milijona Din. Na češkoslovaško je letos odpadlo 14.3% vsega našega izvoza (lani 6.6%). Pri tem je bila naša trgovinska bilanca s to državo letos aktivna za 41.9 milijona Din, dočim je bila lani v prvem polletju pasivna za 88.1 milijona Din. Naš izvoz v Zedinjene države, ki se je že lani povzpel od 29.5 na 93.7 milijona Din, se je letos ponovno dvignil na 115.5 milijona Din, in smo z Zedinjenimi državami prvikrat dosegli aktivno trgovinsko bilan > za 22.1 milijona Din. Slično se je naš izvoz v Anglijo povečal od 23.3 odnosno 56.7 na 79.1 milijona Din, pri čemer pa je trgovinska bilanca ostala še vedno pasivna za 94.2 milijona Din. Naš izvoz v Madžarsko se je ponovno povečal od 66.9 na 70.9 milijona Din, uvoz pa od 46.2 na 53.6 milijona Din. Vatikansko glasilo o konkordatu Rim, 25. julija, n. Vatikanski »Osserva-tore Romano« je danes objavil uvodnik, v katerem pozdravlja sklenitev konkordata med Jugoslavijo in Vatikanom in naglasa, da se je pri pogajanjih, ki so trajala nekaj let, dosegel sporazum o vseh vprašanjih, tako da je konkordat plod dolgega in vsestranskega proučevanja problemov, ki se nanašajo na ureditev odnošajev med cerkvijo in državo. Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved za soboto: Od zapada se bliža poslabšanje, ki pa . ne bo trajno pokvarilo lepo vreme. j Gospodarske vesti — Načrt zadružnega zakona. V Glavni zadružni zvezi Beogradu so izdelali načrt zakona o gospodarskih zadrugah, ki je bil cedaj razmnožen ter poslan v izjavo zadružnim zvezam in ostalim interesiranim organizacij am. Borze 26. julija Na ljubljanski borzi se je deviza na New York spet nekoliko okrepila. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi v Ljubljani neizpremenjeno 8.75 — 8.85, a v Zagrebu je bil promet po 8.78. V zagrebškem Drivatnem kliringu so dalje notirali grški boni po 34 denar, v funtih šterlingih je bil promet po 236.50. španske nezete so noti-rale 5.85 blago. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda neizpremenjeno no-tirala brez zaključka [v Bsosrradu se je zaključila po 370-) Tudi v drugih vrednotah ni bilo prometa. Devize Ljubljana. Amsterdam 2937.45. — 2952.05 Berlin 1751.33 _ 1765.21, Bruselj 739.90 — 744.96. Curih 1424.22 — 1431.29. London 216.48 _ 218.53. - New York 4335.01 — 4371.32. Pariz 288.46 — 289.90. Praga 180.91 -182 02. Trst 356.45 — 359.54. Curih. Beograd 7, Pariz 2026, London 15.21, New York 306.75, Bruselj 51.95, Milan 25.10, Madrid 41.9750, Amsterdam 206.25, Berlin 123.05, Dunaj 58.60, Stock-holm 78.40, Kobenhavn 67.90, Praga 12.72, Efekti Zagreb. Vojna škoda 369—371. za julij — sept. 370 blago, 7°'» invest. 82 blago, 4®/o agrarne 45.50 blago, 7% Blair 68.50 — 68.75, 8°/o Blair 78. — 79.50, 7«/o posojilo DHB 73 den., begluške 62.75 — 63.25. PAB 229 den. Trbovlje 100 bi., Isis 50 bi. Sečerana Osiiek 135. bi. Beograd. Vojna škoda 370—371 (370), 4®/» agrarne 46-46.75, 7®/o stabiliz. 83 bl„ 6% begluške 65.50—65.75 (65.50—65.75). 8°/« Blair '8 bi., 7°A> Blair 69.12—6925 (69). Narodna banka 57*0—5850. PAB 27*—229. Blagovna tržišča ZTTO. '+' Chieago (26. t. m.) Začetni tečaji: pšenica: za sept. 86. za dec. 87.75, turščica; za julij 83.75. za 75.875. * Novosadska blagovna borza (26. t. m.)-Tendenca in rene nespremenjene. + B'!dimneštanska terminskn borea (26. t. m.) Tendenca slabša. Pšenica: za okt.J 15.55 — 15.57. Turščiea: za avgust 12.66 —, 12.67. BOMBAŽ. 5ew Tork (25. t. m.) Tendenca stalna. Zaključni tečaj? za juli: (11.86 — 11.88), za okt. 11.47 (11.49 - 1151.) kraji in ljudje Naša nova nadškofija Kaj nam pripoveduje zgodovina — Dosedanji nadškofi Ljubljana, 36. julija. Med določbami konkordata, ki je bil včeraj dopoldne podpisan v Rimu, je za našo ožjo domovino pač ena najzanimivejših ona točka, ki govori o povišanju ljubljanske ško fije v nadškofijo. S tem se za trajno rešuje vprašanje upravne pripadnosti slovenske t^rkvene organizacije, ki je ostalo na dnevnem redu po letu 1918.. obenem pa se ljubljanski škofijski stolici podeljuje čast. ki jo je v zgodovini že neko dobo imela. Kakor znano, je bil škof Mihael Brigido, ki je vla-dikoval \ letih 1788 do 1806. za zasluge, ki si jih je bil pridobil njegov prednik gro-f Karel Herberstein za jožefinsko gibanje med Slovenci, imenovan za nadškofa, njegovim naslednikom pa je bila ta višja čast spet odvzeta. Ljubljansko .škofijo je ustanovil cesar Friderik III. na dan sv. Nikolaja 1461. in panež Pij II. jo je 6. septembra 1462. potrdil. Takrat je obsegala približno današnje ©zemlje z delom Spodinje Štajerske in Koroške. V njenem območju so bile župnije Sv. Peter v Ljubljani z vikarijatoma na Igu in Vrhniki, St. Vid nad Ljubljano, Sora, Šmartno pri Kranju. Vodice. Naklo, Radovljica, kapelica sv. Petra na Pešati v župniji Mengeš, ki je sicer pripadala oglejskemu patriarhatu. Št. .Ternei na Dolenjskem. Svib-no. Gornji grad. Sv. Jurij v Skalah. Marija Devica v Braslovčah, Sv. Mihael v Pilštaniu. Smihel trri Plibcrku in Sv. Nikolaj pri Beljaku. V onem času so bile posamezne župnije razsežnejše. k?kor so dandanes nekatere škofije v državi. Tako je n. pr. šent-pefrska župnija v Ljubljani, iz katere je bilo z ustanovitvijo škofije izločeno mesto, kar ga je bilo v obzidju. n\ novo župnijo sv. Nikolaja, obsegal*1, podrle da>na?nji'h zupnii Brezov'" VrW'ka. Zinli,na. Pod-lipa, Logatec, Rovte, Godovič, Hotedršica, Ig, Golo, Želimlje, Rudnik, Devica Marija v Polju, Javor in Lipoglav. Skoraj vsa Dolenjska, a tudi velik del Gorenjske in Notranjske pa je bil tudi po ustanovitvi ljubljanske škofije še podrejen Ogleju. Za časa Marije Terezije in Jožefa II. se Je ozemlje ljubljanske škofije polagoma zaokrožilo tako, da so se župnije na Koroškem in Spodnjem Štajerskem priključile h krški in lavantinski diecezi, zato pa je Ljubljana dobila vse župnije na Gorenjskem in Dolenjskem, ki ji dotlej še niso pripadale, na Notranjskem pa večino onih, ki so dandanes v cerkniški in idrijski dekaniji. Po letu 1918. so dekanije Idrija, Postojna in Vipava prešle v upravo goriškega nadškofa, trnovska dekanija z nekaterimi drugimi župnijami pa so pripadle novo ustanovljeni škofiji na Reki. Ljubljanski škofiji je bila takrat dodeljena župnija Davča pri Sorici s področia goriške nadškofije, iz krške .vko-fije pa župniii sv. Ožbalta in sv. Andreja na Je/erskem. Ta rn-zdelitev cerkvenoupTav-nih območij, ki ie bila doslej samo začasna, bo po novem konkordatu dobila reden značaj. Ko bo povišanje luibliamske škofije tudi formalno izvršeno, bo po redu in običaju prvi deležen nadrkofovske časti g. dr. Gre-gorii Rožman. Kakor pa nam je znano iz zgodovine. ie z ljubljanske škofovske sto-lice prišla že lepa vrsta cerkvenih dostojanstvenikov do na d škofovske časti. Poleg nadškofa Mihaela Brigida je izmed ljubi inn-skih škofov r>ostal n. pr Gruber nadškof solnograški. Missiia ppdškof goriški — v Gorici je vob^e df'ovalo veliko število odličnih nadškofov Slovencev, da se pri tej priliki spomnimo poslednjega sloven- skega gnri^ke^a vlidiike dr. Sedeta — prei-šrii škof d". T^tU" t,., Kil imenovan za titularnega nadškofa garelskega. Radovljica, 26. julija. Kakor drugod. tako preživljajo tudi obrtniki radovoljiškega sreza težke čase. ^Nekaterim agilnim članom obrtnega društva pa se je le posrečilo, organizirati obrtno razstavo, pri kaieri ima veliko zaslugo tudi sreski načelnik dr. Vrefer. ki ie dal vzpod-budo naj se vrši razstava že letos. Prevzel je tudi pokroviteljstvo razstave. Razstava je bila otvoriena v nedeljo dopoldne. po predsedniku društva, svetniku obrtne zbornice Jožu Ambrožiču z Ljubnega. Govorila sta tudi: v imenu banovine sreski načelnik dr. Vrečer, v imenu pripravljalnega odbora pa njegov načelnik Jože Pavlin iz Radovljice. Razstava, ki se nahaja v prostorih radovljiške narodne šole. ie z<=>1o pestra. Svoja dela razstavilo 56 obrtnikov. Razstava ka-7f tudi vneto streinlienje in napredek mladi iie. Naiveč ljudi v radovljiškem sodnem okraju zaposluje tekstilna obrt. Iz te stroke so razstavile sicer le tri tvrdke: Bohinjc & Vogelnik. Baeblar in Novak, toda pokazale po. da izdelujemo vse doma in da se nam ni troha ozirati za lepimi izdelki po velemestih. Sorodna nej stroki je izdela sukna. ki je v radovljiškem srezu že zelo stara. Gorenjci so nosili pred leti le domače blago iz domače volne. Tako blago pa bi danes gotovo ne ustrezalo modi in se je zaradi tega šel domačin Slavko Bole izobraževat v inozemstvo. Razstavil je veliko zbirko modernih vzorcev blaga, odej in ogrinjač ter tako pokazal, kaj vse lahko naredimo iz domačih surovin. Važni so predmeti, ki sta jih razstavili žebliarska zadruga v Kropi in Tovarna verig iz Lesc. Plugi, izdelani v Lescah, konkurirajo po vsej Evropi. Tvrdka Pire iz Lipnice pri Kropi je razstavila žičnike in žico. Mizarsko stroko zastopajo podjetja: Pogačnik. Prestrl in Pavlin iz Radovljice, Res-man iz Vrbenj. ki je razstavil okusno izdelano jedilnico, in Golmajer z Ljubnega. Posebno pozornost vzbuja mali salonček Jožeta Pavlina iz Radovljice. Tudi čevljarji so dobro zastopani. Pokazali so, da znajo izdelovati dobro in elegantno blago. Isto velja tudi za krojače. Važna obrt za srez je tesarstvo in gradbeno mizarstvo. Tvrdki Šparovec in- Markelj sta razstavili več posnetkov in načrtov zgradb, ki sta jih zgradili tekom zadnjih let v srezu. črte za moderna kmečka poslopja je razstavil domač stavbenik Franc Grilc. Domačo opeko je razstavila tvrdka Gorenjske opekarne v Dvorski vasi. Zelo ekonomično peč. ki porabi prav malo kuriva, sta izdela pečar Zaplotnik in kljuvač-ničar Fajfar. Močno dvigajo razstavo lepi, umetniško zasnovani posnetki fotografa Slavka Vengar-ja. obrt. zvezano z umetnostjo, pa vidimo tudi v predmetih, ki jih je razstavila ženska kaznilnica v Begunjah. Ni posetnika. bodisi ženske ali moškega, ki ne bi občudoval dela kaznjenk, izvršenega pod dobrim vodstvom. Združeno umetnost in obrt vidimo tudi v leSnem reliefu Toneta Kuhovskega z Ribnega. 0 napredku naše mladine pričajo predmeti dveh blejskih obrtnikov, ki sta se izobraževala v tu-iini. Franc Jemc ml. je pokazal kot dekorativni slikar imenitno imitacijo lesa in kamenja. razstavil pa je tudi več okusnih tapet. Zoran Gogala. ki se je izobražel v Nemčiji. je razstavil nekaj prav modernih in okusnih stilizacii v sobni opremi. Njegova dela dičijo kmečko sobo Nj. Vel. kraljice Marije. Mojster v umetnem kamenju je Josip Debel iak. vulgo. Noč iz Nove vasi. Tvrdka Vurnik je pokazala kamnoseško stroko v predvojni in sedanji dobi. Posebnost razstave je imenitna sirena, ki jo je iznašel ter izdelal kar iz lesa v oblik velikega brusa domačin, izdelovalec orgel in harmonijev, Tone Dernič z Lancovega. Pol milijona dinarjev za ptujski srez Ptuj, 26. julija. Banska uprava je odobrila za nadaljevanje novih cestnih gradb in za izboljšanje ter preureditve že obstoječih občinskih cest in sicer iz banovinskega gradbenega sklada za javna dela znesek 295.300 Din in iz bednost-nega fonda 215 000 Din., skupaj vsega Din. 510.300 Din. Med drugim je določeno za grad bo ceste Majšperk — Naraplie 100. ravnatelja B. Pogačnika, ki je slavljencu izročil simbolični spominski dar v znak priznanja in zahvale za njegovo vneto in požrtvovalno delovanje v vrstah mariborske zelene bratovščine. a— Kaj morajo vedeti obiskovalci M ari-borskega tedna ? Da se bo vršil IV. Mariborski teden od 3. do 11. avgusta. Da velja za poset polovična voanlna od 1. do 11. avgusta za dopotovanje tn od 3. do 15. avgusta za povratek. Da morajo posetniki kupiti na od hodni postaji ali pri »Putniku« poleg direktne vozne karte še rumeno železniško legitimacijo K—13. Da voznih kart ne smejo odidati, ker velja na podlagi žigosane železniške legitimacije za brezplačen povratek. Da vsak zunanji obiskovalec, ki želi o6tati več dni v Mariboru Ln večkrat posetdti Mariborski teden lahko v primeru, da jeza vozno karto plačal Din 15- do 25.-ociroma do 60- Din kupi dražjo legitimacijo, ki mu omogoča mnogo obiskov in da posluje za zunanje obiskovalce stanovanjski urad Mariborskega tedna noč in dan pri vseh vlakih na novem peronu glavnega kolodvora. a— Socialno politični oddelek mestnega poglavarstva ima novo telefonsko štev. 27=54. a— Na banovlnskl vinarski In sadjarski šoli bo v torek ob 9 slovesen zaključek šolskega leta. Kmetovalci in zavodovi prija- i telji vljudno vabljeni ! a— Večerni promenadnl koncert bo danes v soboto od 20.30 do 22 v mestnem par- ka. Svtra vojaška godba pod vodstvom ka-pcinika Svobode. a— Družine, ki sprejemajo dijake na stanovanje, 6e morajo v smislu predpisov dati preiskati na protitu berkuloz.iiem dispanzerju. Vsak dijak srednjih in meščanskih šol bo moral v bodoče predložiti v šoli potrdilo, da v družini, kjer sta-mije, ni bolezni na odprti tuberkulozi. a— Vodar »Hudiček« na Ostrem vrhu. Mejaši in vsi nacionalni ljudje si ga Jutri pojdejo ogledat. Vsi v zbor 2 a— Davčna potrdila. Vodstva srednjih šol opozarjajo starše: Da ne bo ob začetku šolskega leta nepotrebnega navala s prošnjama za izdajo davčnih potrdil na davčne uprave, se starši opozarjajo, naj 6i oskrbe ista čimpreje, da ne bodo zamudili rednega roka za vpis v srednjo ali meščansko šoio. a— Nove kandelabre so včeraj postavljali na naši aveniji. So prav okusno izdelani, masivni, na vrhu pa imajo štiri svetilj-ke. So iz sive litine in stane vsak kaiidcia-ber 1000 Din. tehta pa 3CG kg. Vseh kan-delabrov bo devet. a— Na ribjem trgu so se prodajale včeraj sardele po 12 Din kg, postrvi po 36, jegulje po 26. a— Smrtonosna strela je sprožil proti sebi carirLk Edvard Rosner. Dejanje je izvršil v trenutku duševne zmedenosti. a— Zažgal in iz gozda gledal požar. 12 letni Avguštin Fas je v Smolincih pri Cer-kvenjaku vstopil v hišo posestnika Matije Paluca, nagnal deklo Julijano S'"rkovo iz hiše, nato zažgal gospodarsko poslopje, pobegnil v bližnji gozd in od tam opazoval ogenj- Mladi požigalec je že dvakrat pobegnil od doma. a— Ponarejeni 10 dinarski kovanci so se pojavili v mariborski okolici in sicer v Zg. Polskavi pet komadov ob priliki nedeljske tombole, trgovec Tušek v Dobrovniku pri Račjem pa je izročil oblastvu tri ponarejene kovance, ki so precej dobro izdeland> a 60 lažji in tanjši od pristnih. a— Kradejo vseprek. Na Cmžatu so neznani vlomilci odnesli najemniku Pavlu Maherju srebrno uro m dve srebrni verižici v vrednosti 5000 din., posestniku Kormanu pa uro in dva para čevljev- Poizvedbe so v teku. Iz Kranja t— Obisk predsednika vlade. Kakor že pretekli teden se je tudi v četrtek 25. L m. proti večeru ministrski predsednik g. dr. Milan Stojadinovič ustavil na svoji vožnji z Bleda v Ljubljano z manjšo družbo v Kranju. Po kratkem odmoru in okrepčilu na vrtu hotela »Jelenac, ki se ji je očivid-no prikupil pri prvem posetu, se je odlična družba odpeljala proti Ljubljani. Z Jesenic s— Kino Radio predvaja danes in Jutri v nedeljo ob pol 9. uri zvečer v nedeljo pop. samo ob slabem vremenu velefilm »Žolti pekel«. Dodatek športni film in dnevnik. Sledi: Manolesou. Iz Novega mesta — Mestni delavec v smrtni nevarnosti. V sredo popoldne so odšli mestni delavci na delo. Med njimi je bil tudi J. Lipar, ki naj bi izmenjal na železnem kandelabru pred magistratom pregorelo žarnico. Za to se je moral poslužiti lestve, ki jo je nastavil na okrogli kandelaber. V višini kakih 4 m, ko je hotel že izmenjati žarnico, pa se mu je lestev nenadno okrenila. Ves prestrašen je zagrabil z desnico za železni drog, z levico pa nehote za električno žico. Ubogi Lipar, ki ga je tok skoraj popolnoma omamil, je za hip obvisel na žici, nato pa padel na pločnik, kjer je obležal z notranjimi poškodbami in opečeno levico. Nesrečnemu delavcu so takoj nudili zdravniško pomoč. — Nesreča ne počiva. Na žagi v Ribniku je bil zaposlen 261etni delavec Franc Peč-auer. Ko je popravljal gonilna jermena, je po nesreči prišel med jermenje hlod, ki ga je vrglo z vso silo Tečauerju v trebuh, da se je takoj zgrudil. Ponesrečenec, ki ie bil prepeljan v kandijsko bolnico, ima hude poškodbe na levi strani želodca. Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1. Čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin, Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo. druge najnižjo temperaturo. Ljubljana 7, 765.8, 15.2, 79, O, 0, —, —; Maribor 7, 764.8. 16.0, 70, Wl, 0, —, —; Zagreb 7, 765.4, 18.0, 70, ESEl, 4, —, —; Beograd 7, 762.9, 18-0, 70, Wl, 0, —. —; Sarajevo 7, 766.7, 12.0, 80, O, 0, —, —; Skoplje 7, 763.3. 20.0, 60, Wl, 4, —, —; Kumbor 7. 763.0, 24.0, 60, NE5, 0, —, —; Split 7, 764.0, 23.0, 40 NE4, 2, —. —; Rab 7, 764.5, 23-0, '60, O, 0, —, —; Rog. Slatina 7, —, 12.0, 98, El, 0, —, —. Temperatura: Ljubljana 28.0, 13.2; Maribor 26.0, 14.0; Zagreb 27.0, 15.0; Beograd 27-0, 14.0; Sarajevo 24.0, 6.0; Skoplje 27.0, 14.0; Kumbor —, 22.0; Split 29.0, 20.0; + Ferijalni savez javlja žalostno vest, da je nenadoma preminul član glavnega odbora in veliki prijatelj ferijalcev direktor Hado Pavlic. Slava njegovemu spominu • Ljubljana, 26. julija 1935« t por Pred vročo bitko Vroča ik bo bitka samo pri nas. Tudi v Zagrebu bo temperatura šla visok*?, drugod nič :ianj. Stojimo pred burnimi dogodki v vsej ligi, ki ima to nedeljo popoln spored. Zs. prvo mesto se bo odločalo v Ljubljani in v Zagrebu. Tudi druge borbe niso kar tako podrejene, vendar te dve bosta v prvi vrsti odločilnega pomena. Hašk je na prvem mestu, Gradjanski pa je najresnejši kompetent za prvo mesto, ko bo tekmovanje že končano. V prvem srečanju je zmagal Hašk, tokrat se igra na igrišču Cradjanskega. V Zagrebu bo res velika bitka. Nič manjša ne bo v Ljubljani. Jugoslavija stoji trenutno še za nianso boljše od Gra-d>anskega. Po tolikih letih se ji zopet resno smehlja prvo mesto — kje so tisti časi, ko sta se zanj najbolj srdito potegovaila prav Gradjanski in Jugoslavija! Zato prihaja Jugoslavija v Ljubljano z najresnejšimi na-' meni, da odnese obe točki, da popravi polovičen neuspeh v Beogiadu. Toda naši se še ne menijo, da bi se vdali kar tako. Sami so potrebni vsaj še malega prirastka to "k in ne bodo gledali, k le jih bodo vzeli. Izkoristili bodo vsako priliko, in če bo p^va taka prilika bitka z Jugoslavijo, tudi prav. Ne samo da bodo skušali svojo zalogo pik povečati, položai črno-belih je tak. da moraio doseči uspeh. Saj vendar ne bodo hoteli dopustiti, da se bo slovenski ligaš postavljal prav na zadnjem mestu državne tablice! Torej z ene strani odločna volja, doseči prvo mesto, z druge pa nič manj odločna, uveljaviti slovenski nogomet, ni šment, da se ne bi iskre kresale. Tudi v Ljubljani bo velika bitka. Predtekmo igra v Ljubljani črno-bela druga garnitura z vojaškim moštvom Triglava Prične se ob 16. Prodaja vstopnic ves dan pri Baragi, nebotičnik. V Bruslju - najprej poraz Naša waterpolo reprezentanca je izgubila proti Franciji 0 : 5. Bruselj, 26. julija. AA. Na turnirju v waterpo!o za prvenstvo Evrope je Švedska premagala Nemčijo, ki so jo šteli med favorite. Š^edi so zmagali 5 : 3 (4 : 1). Francija je z lahkoto premagala Jugoslavijo 5 : 0 (4 : 0), — Madžarska pa Belgijo 9:3 (4:3). (Danes igra Jugoslavija s Švedsko. — Op. ured.) V nekaj vrstah Tudi zadnji single v tekmah za Davisov pokal so odločili Američani zase z zmago Budgea nad Crammom (0:6, 9:7, 8:6, 6 :3). Tako je Amerika zmagala nad Nemčijo v celoti s 4 :1. Monti, znani igTalec Juventusa, ki je povzročal grd incident v tekmi s Sparto v Pragi in je kljub temu lahko še igral v re-. vanžni tekmi na domačih tleh, je za naslednje tekme do finala izločen iz enajstorice. Skromen uspeh Čehov v odboru ! Sušatika Viktorija se je revanžirala za plavalni poraz v Trstu in zmagala v sredo zvečer nad tržaškimi plavači Tricstine s 97 : 71 točkami. Odličen in boljši od rekorda je rezultat Viktorije v srtafeti 3X100 m s časom 3 : 42.6. Tudi v waterpolu je Viktorija zmagala gladko z 8 : 0 (4 : C). V nedeljo, dne 28. t. m. novi roman „JUTRA" ^ _ x W. E. Hintz: _ Lepa žena, kdo si? Napeta, z bleščečo tehniko pripovedovana zgodba, ki se plete v vedrem, pustolovsko razgibanem ozračju francoske rivijere. Očarljiva neznanka stoji v žarišču široko zasnovane sleparske intrige. Zanimanje bralk in bralcev se ne more in ne more odtrgati od nje... »Lepa žena, kdo si?« Vse okolnosti kažejo na nevarno prevejanko, ki mora zdaj-zdaj pasti pravic! v roke. In vendar si ne boste mogli kaj in ji boste ves čas želeli, da bi ušla mreži, ki se zadrgava... »Lepa žena, kdo si?« To vprašanje si boste zadajali sleherni dan — vse do presenetljivega konca. Pozor na začetek! — V nedeljo, dne 28. t, m.! Zidan štedilnik prodam za Din 500, Marrf-tič M.itko, Gosposvotska cesta Beseda 1 Dia, davefc 2 Oin. ^ l£?fr0-6 ia Silro ali dajanje naslova 5 Oul Najmanjši inesek 17 lin. Dva mlajša rud. inženjer ja ■prejme večji premogovnik » Srbiji. 1'retinoot imajo oni ki so že delaJi v premogovnikih. Ponudbe je po-ektti: iteograd, pošt. pretita-; SM. IG&4-1 Zanesljivo osebo Sf f-jmo, k j rj.z.polaga v gotovini z 50.000 Din za vod-Btvo ka.va.rne in rest-ivia.-cije v centru mesta. I.,ihko nastopi tudi kot poslovni družabnik ali la-nko zame-nia aa kai Jrne objekt ali ' Ford 1% tonski, prodam. kava.rno. Pismene Natančnejši podatki te Beseda 1 Din. davek 2 Oin ta Šifro ali daianje naslova 5 Din Najmanjši inesefc 17 Oin A mika korenine araiks cvetje tn lipovo cvetje kupuje po najvišjih cenai Ed. Pišler. Vrhnika, Dravska banovina 16539-7 Tovorni auto pre-vtame panudl>e pod »63/14« na Pu- biioi)i«ti, 'L. greb. Višjega natakarja ta kavarno in restavracijo v dobe Krekov trg 7. .-5738-10 Več rabljenih motorjev Kari ef - Daividsoc s priko- , Zagrebu sprejmemj, ki ' potrebujemo. Ponudbe po*e.iu:e iamše-ine od jO do j n% ogl. odd. Jutra pod »Ta- . . _ j ____.. _ I b.niiSn i.o nlai^ilrt* 25.000 Din. Ima o4 bmtto dohodkov 1", s in od i^jetov 10°.» Pismene ponudbe pod »Wti:< na Publicitas, Zagreb. 16722-0. kojšnje pLačilo«_ 1673540 Gospod ali gospa ki razpolaga z gotovino Din 30.000, dobi vso oakTbo in mesečno Din 1000, ako sodeluje v podjetju. Plača mesf-čno 1 500 Din. Denar siguren. Pismene ponudbe pod »41030« na Publi:ita«, Zagreb. 16731-4 Vzgojiteljica Ijtrbecntva. poštena m zdrava, zmožna nemščine in glaisovirja se sprejme k trem otrokom od 5—>10 let na deželi. XasIov v vseh poel a.nicali Jutra. Il6f786tl Natakarico ■aJetnico, mlado, prikupi ji-vo. mlado, pošteno, rabim. Hrana. stan. zaslužek 400 me*«čno. Ponudbe s fotografijo. Revsrtavracija Pa.rk, Delnice. Gorski kotar. 16731 -1 Bolniška strežnica ■ dobrimi spričevali, išče službo v sa.na toriju ali privatni hiši. Ponudbe pod ►foštena« na podružnico Jutra Maribor. 16778-2 Beseda 50 para, davek 1 ta iitrt ali dajanje oaslova 5 Oin- Najmanjši znesek 17 Din Linolej n ordinacijsko sobo ln predsobo, ugodno naprodaj. Pripravno za zobozdravnika ali zdravnika. Poizve se Tavčarjeva ul. 2/1. 1568(7-6 Lahka letna oblačila boarett, kaša. šport hlače, lister. perilo itd. v lepi izberi poceni naprodaj pri Preskerju. 31-6 Motorno kolo 9 prikolico v norem stanju proda Reipič, sodar, Ljubljana, Trnovo. J6766-J0 Rabljeno kolo poceru naprodaj, Sova trgovina koles. T/rševa cesta 93. 16748-1/1 Mlin in žago prodam, na vodni pogon, z gospodarskim poslopjem in zemljiščem na prometnem kraju v Sloveniji - šaleška dolina. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zaga«. 16758-20 3eaeda 1 Oin. davek 2 Din. ia šifro ali da|an]c naslova i Din. Najmanjši cnesefc 17 Din Večjo vlogo Ljubljanske kreditne banke jako povoljno prodamo. (Tudii manjše zneske.) Kre-ditbiro, odjel II , Zagreb, Jurčičeva 7. 16570-16 Kompan jona (ko) z Din 80.000 za razširjenje tvorniškegia podjetja .- sodelovanjem ali brez, iščemo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dober uspeh 6736-16 Komfortno stanovanje samsko, ▼ mostu išče star gospod. Naslov v vseh po- slovalnicah Jutra. 16691-31« Komfortno stanovanje samfflc«, ▼ mestu iž5e star gospod. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra »35«.. 16901-2:» 'jiiimiT' r« Vs»ka Oeseda ] Din. j dajuvj« om&otv. u : aa iiir« p* 6 Dia. (20) j »s 1 = Večjo vilo z 8 sobami, vsemi pri tik linami in gospodarskim poslopjem ter veJikim vrtom, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vila 7«. 15300-30 Enonadstropoo hi^o z gostilno in parno pekarno. sredi me«.ta oeno proda Bernhard Adolf, Aleksandrova 31. Beseda 1 Din, davek 2 Din ia šifro aH dajanje naslova 5 Oin Najmanjši cnesek 17 ~ Trisob. stanovanje komfortno v centrumn, oddam s 1. avgustom. Naslov v ogl. odd. Jutra 16458-21 Trisob. stanovanje ee odda takoj po nizki ceni na Celovški cesti - Jerne-jeva 2, I. nadstropje. lemu-a: Stanovanje S sobi, kabinet, kopalnica, sončna terasa, oddam za september stranki brez otrok. Ogled popoldne. Ver-»tovškova 9, Mirje. 16757-21 S t a no tanj a Seaeda I Din, davek 2 Din >a šifro ali dajanje naslova J Din. Najmanjši cnecel* 17 Oin Za 1. avgust ižče sončno stanovanje 3 t »ob 8 kopalnico mirna stran-daribor j ka v bližini Tabora. Naslov t ogl odd. Jutra. Beseda 1 Din. davek 2 Din. ia šlfrr ali dajanje naslova 5 Din NajmanjSi mesek 17 Oin. Samostojna gospodična vzame na stanovanje starejšo gospo Naslov - ogl. odd. Jutra. . 16732-23 Separirano sobo oddaim v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1/677823 Sobo oddam pospodu. Poljanski nasip Iti, vrata 10. »portsae prireditve na IV. mariborskem tednu Uprava Mariborskega tedna je 6klerala, da da letošnji prireditvi posebno značilne pečate Maribora. Tako bo Mariborski teden prikazal naše obdravsko mesto poleg industrijske, obrtne, splošno gospodarske in kulturne strani tudi s športne, kar bodo dokazale številne športne prireditve, ki so razvidne iz sporeda: Lahka atletika: 3. in 4. avgusta: Lahko-atletsko prvenstvo na igri. ju Železničarja, Tržaška cesta; 11. dvoboj reprezentanc Maribor—Celje na igrišču Železničarja, Tržaška cesta. Nogomet: 4- avgusta: mednarodna nogometna tekma Železničar : Bewegung (Gos-ting pri Gradcu) na igrišču Železničarja; 10. in 11. avgusta: turnir železničarskih klubov za pokal g. ministra prometa: sodelujejo prvaki: Subotice, Zagreba, Sarajeva, Ljubljane in Maribora na igrišču Železničarja ter 15. avgusta medmestna tekma reprezentanc Maribora in Celja na igrišču ISSK Maribora, Ljudski vrt. Plavanje: 9., 10. in 11. avgusta: plavalno prvenstvo Jugoslavije juniorjev, skakalno prvenstvo juniorjev in seniorjev im dam z deske in stolpa na »Mariborskem otoku®- Tenis: 11. avgusta: medmestni turnir reprezentanc Maribora in Celja na igrišču ISSK Maribora, Ljudski vrt. Veslanje: 10. avgusta: ob 18. prvenstvo Maribora na progi Klubska čolnarna MVK— Mariborski otok, 11. avgusta: ob 10. prvenstvo Dravske banovine na progi Fala (brod) Klubska čolnarna MVK (18 km). Table tenis: 11. avgusta medmestni turnir reprezentanc Maribora in Celja na. verandi pivovarne Union. Kolesarji: 4• avgusta: 151etni jubilej KK Peruna: medklubska kolesarska dirka na 24 km, start ob 9. pred restavracijo Spatzek obratna točka Zg. Kungota (Lavrenčič) cilj pTed gost. Babič v Krčevini. Ne zamudite! Motociklisti: 4. avgusta: 151etni jubilej M.K.K. Peruna: Medklubska dirka 22 km. Start ob 10- pred gost. Babič, Krčevina — obratna točka Zg. Kungota gost. Lavrenčič ciilj gost. Babič Krčevina. Ob 11.30 bo svečana povoTka skozi Maribor: Tomšičev drevored — Ciril—Metodova — Maistrova — Koroščeva — Vrazova — Gajev a — Stross-maverjeva — Koroška — Glavni trg — Kopališka — Aleksandrova do verande pivovarne Union, kjer bo svečana jubilejna 6eja KK Peruna. Naročite „JUTRO"! Službene objave LNP (Seja p. o. dne 24. t. m.) Potrdijo se sklepi predsedstva namesto nesklepčne seje dne 17. t. m. Določijo se tekme v nedeljo 38. t. m. v Ljubljani, igrišče Primorja ob 17.30 Primorje-Jugoslavija, dovoli se predtekma, službujoči Sancin, nadzor nad blagajno Dolenc, Primorje postavi 10 rediteljev. — V Celju, igrišče Atletikov ob 17. Atletiki-Krški SK, službujoči Mahkovec. Odobrijo se prijateljske tekme 28. t. m.: Mengeš-Domžale, Zelezničar-Slavija v Si-sku, Korctan-Bratstvo. — Železničar-Bewe-gung Gosting 4 avgusta v Mariboru. Odobri se turnir železničarskih klubov 10. in 11. avgusta v Mariboru s sodelovanjem mariborskega Železničarja. ZAK iz Subotice, ZSK Sarajevo in ZSK Zagreb ali Ljubljana. Dalje se odobrita medmestni tekmi 15. avgusta Maribor-Celje in 18. avgusta Celje^Maribor. Rezervirajo se termini: Dobrni v Trbovljah 31. avgust in 1. september t. 1.; Bratstvu 3. in 4. avgusta na Jesenicah; Lašl^mu 4. avgusta in se mu odobri prijateljska teik-ma s Trgovačkim SK iz Zagreba. Naknadno se odobrijo prijateljske tekme: LaiSko-Retje 21. t m., Mura-Sloboda Varaždim 21. t m., Reka-Primorje pomladita in Reka-Primorje rezerva 21. t m.; Reka st/ poziva, da poda o teh dveh tekmah poročilo. Prvenstvena tekma Svoboda - Mariborer Hermes se odgodi na poznejši čas. (Dalje.) Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Gospodična ieli znanja a starejšim gospodom. Dopise aa ogl. odd Jutra pod »Lepi dnevi«.' 167.18-31 stopnišče VII. 16762-23 Prazno sobo s hrano in postrežbo, ižče v-pokojenka. Ponudbe pod »l-dobno« na ogl odd. Jutra. '. 16550-33a Opremljeno sobo sončno, čisto, iščem s separatnim vhodom v Mižini tehnike s 1. avgustom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Akademik«. 16(731-33a Nemški kratkodlak z rodovnikom, leto star, ugodno naprodaj. Turk, Metlika. i67-i3-2<7 Kanarček je ušel iz Tavčarjem« ulice. Najditelja se prosi, naj pusti rwlov ■» ogl. odd. Jutra J6755-27 1 fnfed mestom In deželo posreduje Jntrov mali oglasnik inonnonnoconco 16741-20 16604-314 PRAVO ČUDO KIGIJENE je pralni tekoči lug »Perica«, ki najlepše očisti leseni kuhinjski pribor, pohištvo, tla, stopnice in hodnike ter vso posodo, iz kamna in cementa in vseh emajliranih posod. Obenem jih popolnoma razkuži. Stane samo Din 4.— za 30 litrov vode. Dobiva se povsod. Zahtevajte izrecno »Perica« tekoči pralni lug. Naročila za trgovce Telefon 35-65. — Glavna zaloga B. Hafner, Celovška cesta št. 61 -l« Izložbena stojala ln kovinske predmete nudi Krom Kovina, Ljubljana. T^rševa 34. 200-6. Več komadov poh»štvn ogodno prodam, dobro ohranjenega. žimnic. zaves, v narodnih vezeniih. porcelana vtd. Naslov v oel. odd. Jutra. „ Zveza kulturnih društev v Ljubljani naznanja žalostno vest, da Je nenadoma preminul njen soustanovitelj, odlični kulturni delavec ter dolgoletni odbornik, gospod BABO PAVLIC, gimnazijski direktor. Pogreb zaslužnega pokojnika bo v soboto, dne 27. t. m. ob s* uri popoldne iz hiše žalo-losti, Ciril-Metodova ulica štev. 13« na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnika ohranimo v trajnem spominu! Ljubljana, dne 27* julija 1935. ODBOR. Verbič Fani, roj. Koman, naznanjam y svojem imenu in v imenu svoje sestre, bratov in ostalih sorodnikov, da nas je zapustila nadvse ljubljena mama, stara mama, teta, tašča in svakinja, gospa Fani Koman, roj. Piškur, vdova strojevodje jož. žel. dne 26. t. m. ob % 4. uri zjutraj, po kratki in težki bolezni, previdena s tolažili svete vere. Pogreb bo v nedeljo, dne 28. julija 1935 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Cankarjevo nabrežje št. 1, na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, dne 26. julija 1935. Opozorilo ! Objave za nedeljsko številko naj bodo do 11. v redakciji ! Brez izjeme! Celjski teniški igralci v Ljubljani. Teniška sekcija S. K. Ilirije je povabila za jutri v goste celjsko teniško ekipo. Celjani nastopijo s svojimi najboljšimi igrači, tako da se obeta lepa in napeta borba. Začetek ob 9. na teniških igriščih Ilirije pod Cekinovim gradom na Celovški cesti. SK Olimp v Celju bo imel izreden občni zbor v petek 2. avgusta ob 20. v gostilni Kancian v Gaberju pri Celju. Na dnevnem redu je volitev novega odbora. V primeru nesklepčnosti bo občni zbor pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. Motokiub »Ilirija« poziva celokupno članstvo da se udeleži praznovanja, zaščitnika avtomobilistov in motooiklaistov sv. Krištofa jutri pri Sv. Duhu v Bohinju ob 11. dopoldne. Zbirališče v hotelu »Zlatorogr« med 9 in V*U uro dop. Od hotela »Zlatoro?« skupni odhod ob i/jH- k cerkvi Sv. Duha. ASK Primorje (nogometna sekcija) Ligi-no moštvo ob 20. pri Hafnerju. Strogo-obvezno in točno — za vse. S.T.K. MOSTE. — Drevi ob 20. strogo obvezen sestanek vseh nogometašev (verificiranih in neverificiranih). Opozarjajo ee člani, da bodo za igTanje tekem prišli ▼ po-štev samo oni, ki se bodo redno udeleževali sestankov in treningov. Treningi so za I. skupino v torkih in četrtkih, za II. skupino ▼ sredah in petkih. G. Th. Rotman: Pobegli cvetlični lonec Lahko si mislite, kako ponosna sta bila oče in mati, ko jima je sam župan sosednje občine pripeljal hčerki domov.Ves dan sta bila prebila v silnem strahu in groz nih skrbeh za naju. A zdaj je bilo vse dobro, in najino darilce so seveda vsi občudovali. In s tem — do svidenja! Upava, da vam je bila najina zgodba všeč! Konec LASTNIKOM AVTOMOBILOV. Ker je Vaš Čas ravnotako dragocen kakor naš, zato smo sklenili, da prekinemo z dosedanjo prakso pogajanja ter obračunavanja in odbijanja popusta po prejšnjih cenikih zILUZORNIMI cenami Iz tega razloga smo sestavili naš novi NETO cenik za gume tako, da nudi možnost vsakomur brez pogajanj, da pride v istini poceni do najboljše GUME ZAHTEVAJTE NAS NOVI NETO CENIK, KI VAM GA TAKOJ POŠLJEMO. W. H. S M Y T H W. H. S M Y T H MILOŠA VELIKOGBROJ 3 TEL- 23-379, 25-871 BEOGRAD GUNDtLICEVA BROJ 15 TEL. 27-82 ZAGREB v nevarnost strele Kako in zakaj trešči v letalo strela? - Kako bi se preprečile nesreče Pred kratkim so poročali, da je v letalo, s katerim se je vozil italijanski ministrski predsednik Mussolini, treščilo. Škode ni bilo druge, kakor da je omamilo radiotelegra-fista. Nekaj časa prej pa so poročali o strašni katastrofi, ki je zadela pri Rutbaju v Perziji veliko holandsko potniško letak) »Uiver«, ki je bilo na poti v Batavijo. Trije možje posadke in trije potniki so pri tem izgubili življenje, iz zgorelih delov ponesrečenega letala pa so sklepali, da je med nevihto nad tem delom Perzije vanj treščilo. Še kratko pred katasfrofo so Sili ž njega oddajali brezžična poročila. Pripomniti je še, da je šlo za letalo, ki je bilo vse iz kovine in ki je pokazalo izredno zmogljivost malo časa prej na slovitem tekmovalnem poletu iz Londona v Melbourne. Kako je torej z letali v primeru neviht? Lajiku bi se videlo, da jim preti se posebna 'nevarnost strele in da katastrofo naravnost neizbežno izzivaio. Temu pa v resnici ni tako. Pred vsem je treba ugotoviti, da jih blisk niti ne zadene, niti ne pridejo slučajno v progo bliska, ki jih potem s svojo ogromno električno silo razbije in zažge. Letalo povzroči marveč v nekih določenih zračno električnih okoliščinah trenutno sprožitev in tvori pri tem del tokovne proge. Kolikor je mogoče razvideti iz kakšnih sto dosedanjih podobnih primerov, nastanejo na letaju po blisku le majhne neposredne materialne kvare in ljudem se trajna škoda primeri le redko. Posredno pa pomenijo bliski le neko nevarnost, ki je dobro. da se je izogneš. Nevarno je vreme vetrovnih sunkov, ki so združeni s sodro, točo ali snežnim metežem. Sprožitev električnega toka se dogodi vedno po prevelikem naboju viseče antene za brezično napravo. Pri »Uiverju« je bilo prav gotovo tako, saj so ž njega, kakor omenjeno, še kratko pred katastrofo, oddajali brezžična sporočila. Po drugi strani pa so bili potniki in posadka v kovinskem trupu zavarovani kakor v nekakšni zaščitni kletki. Ni se Jim moglo zgoditi, da bi jih zadel električ- ni udarec. Letala, ki so napravljena iz lesa in kovine (kakor n. pr. omenjeno italijansko letalo) so v veliko večji nevarnosti, da jih blisk direktno poškoduje. Pred vsem se v notranjosti pokvari seveda brezzična naprava, prav tako električna svetlobna napeljava in vsakovrstne električne pomožne priprave. Kompas se zavoljo magnetizira-nja bližnjih železnih delov odkloni in ka-supajsod 9}si} ud os oj, ueuis ouaudBU ez nevarnosti zračne plovbe v nevihti, ki so vse bolj krive nesreč nego direktni stik z bliskom. Prav mogoče je. da izgubi vodja kontrolo in oblast nad letalom ter njegovim položajem, posebno če nastanejo po lek-tričnem udarcu še motnie v motorju ali če blisk za nekoliko trenutkov oslepi oči. To so bili menda pravi vzroki katastrofe bo-landskega letala. Da bi pa blisk naravnost uničil letalo, ki je bilo vsj iz kovine, je skoraj neverjetno. Z napravami, ki naj zaščitijo letalo in njegove notranje dele pred učinki električnega toka, bi lahko preprečili večji del takšnih nesreč. Pred vsem bi bilo treba v takšnih primerih potegniti visečo anteno vanj in jo nadomestiti s trdno, ki bi stala nad njegovim trupom. Najvarnejše je seveda, da se letalo, kolikor je pač mogoče, nevihte izogne, in to ne samo zavoljo ne-. varnosti po električnih udarcih, temveč dosti bolj zavoljo silnih zračnih gibanj, nevarnosti zaledenitve in mehaničnih učinkov toče. je zlat rudnik v svojo škodo Skromnost In nevednost starega lovca V bližini Beaver Lodgea ob jezeru Ata-ba.ski v Kanadi so začeli izkoriščati velik zlat rudnik, ki bo dajal tudi baker in radij. Družba, ki vodi to delo, bo imela ogromne dobičke, mož, ki je to bogastvo odkril, pa samo Škodo. Stari švedski lovec Gustav Nyman je odkril pred letom dn.i v tem kraju kremenčeve sklade, ki vsebujejo mrnogo zlata, a mož je bil geološko premalo podkovan, da bi to za gotovo vedel. Vzel je le nekoliko primerkov, ki jih je brez posebnega zanimanja shranil doma. Nekega dne je prišel k njemu neki iskalec zlata. Temu je povedal o svoji najdbi in mu pokazail primerke. Iskalec mu je takoj potrdil, da je v kremencu res zlato, a namestu da bi si Nvman takoj priskrbel dovoljenje za pridobivanje drage rude v revirju, ki ga je odkril, je še toliko časa cinoal, da so nekega dne priletela letala k jezeru Atabaski, v njih pa so bili inženjer- Elegantna dama psm^MP mmtmMmm* ^sli phh - - , -' i " ' f y?M | „ *v* ^* Lohengrina«, govornik je začel govor, ki ee je nanašal na neko ljubezensko zgodbo lz »Eddec, govorilni ztoori so bih za okvir temu govoru. Potem ženinu in nevesti v srebrnih skledah dali kruha (simbod Mi joče zemeljske sile) tn sorti (simbol čistosti), na kar sta prejela še prstana. S tem je bila ceremonija končana. Napredek v kinematografiji Govedo In pol V Burjatski Mongoliji gojijo dragoceno živino, tako zvane hajnake. Gre za križance med jaki in navadnim govedom. Haj-naska krava je povprečno za 45 kg težja od navadne krave, povprečna teža samca pa je 500 do 600 kg. Samica daje dnevno za 1.09 1 mleka več nego navadna krava in za 2.5 1 več nego jakinja. V mleku je tudi več tošče. Hajnaki so izredno močni. 550 kg težak hajnak z lahkoto vleče na tam običajnem vozu 1140 kg tovora, t. j. skoraj trikrat toliko, kolikor tamošnji konji. ADAM MILKOVIC Cesta, da, široka, tlakovana, na večer razsvetljena, kakor mogočna pošast se mi zdi, ki sesa v svoje osrčje tisoče, tisoče dan za dnem, noč za nočjo. Kakor živa reka se vije med visokimi belimi hišami, ponosnimi palačami in parki, dokler se ne izgubi nekje med razpadajočim obzidjem pa med tistimi črnimi barakami v predmestjih, kamor sega s svojimi zamazanimi rokavi, ki jih obdajajo tu kupi gramoza in smeti pa odprti kanali smrdeče brozge. Cesta, bela cesta, zatočišče brezdomcev, sprehajališče tistih, ki brezdorrstva ne poznajo. Na njej se srečavajo ljudje, tuji si po obrazu, tuji po srcu. Bogati hodijo mimo revnih, srečni mimo zapuščenih koliko boli. koliko Hede in koliko bogastva » molče srečava tod od zore do mraka, od mraka do dne! Po gladkem asfaltu hodijo zaprta srca: brez besede, brez pogleda se srečavajo potrta. žalostna življenja. Spominjam se človeka, ki je hodil vsak dan po eni in isti cesti, da, p^ eni m isti strani ceste. Kadar je prišel do predmestja, je vselei obstal, gledal počrnele barake, rdeče fabrike. pa spet krenil nazaj, tako ie hodil časih ves dan. kakor da išče nekoga. Bog ve Kg«, morda človeka ki bi mu dal blago besedo v teh bridkih urah, v teh težkih dneh ... Časih pa je nenadoma stopil v vežo v;soke hiše, se ozrl na to in na ono stran, potem pa boječe potrkal na vrata in s sklonjeno glavo poprosil: •Oprostite,* tako je vselej začel, «brez doma sem in brez zaslužka ...» Časih so se vrata pred njim že v naslednjem hipu trdo zaprla, časih pa je prejel miloščino in še to tako hladro, prisiljeno, da ga je še bolj zabolelo, še bolj. Vsakikrat mu je bilo težje pri srcu, prosjačemja ni bil vajen in sram ga je bilo. Nazadnje je trkal na vrata le še ob večerih, pa še tedaj si je prikrival obraz z dlanjo. V hl-dnih nočeh se je zatekal v zakotne ulice, posedal po postajnih čakalnicah in je tam čakal dneva, tistega belega dneva, ko bo hodil spet med liudmi no tisti široki, beli cesu Tam ne bo nihče slutil o njegovi bedi. o njegovi za-nuščenosti, nenoznan se bo spet predal živemu toku življenja, kjer bo hodil molče med onimi, ki iim ie cesta vs; nekaj drugega ko — dom... Dom, dai Kadar se siromni nanj, mu je zmerom še težje, saj so noči zunaj tako dolge, tako hladne, časih hodi ure in ure po mračnih cestah, šteje korake, minute in u.e in m's1i na dan. na solnčni dan... O da. o mraku pa poide na mračna ctp^išča, tam bo potrkal pri dobrih liu^h. da. da. Z.*dniič ie stal na stopnišču pred vrati prvega nadstropja. Od spodaj je zaslišal hupamje avtomobila, potem smeh po stopnicah. V rokah je držal skodelico prestane jedi, pa ga je .postalo sram. Obrnil se je k steni in čakal, da gredo mimo njega Po-lahko je zajemal in roka mu je podrhtevala. Oni, ki so šli razigrani po stopnicah, pa so nenadno obstali : a tujim človekom pre' vratmi. Kdo je ta človek? Česa išče tod? On pa se je počasi obrnil k njim, sram ga je bilo, pa si je z desnico prikrival obraz. »Oprostite,« je rekel, «brez doma »©m, brez zaslužka...» Gospod v belih rokavicah pa se mu je nasmehnil, stopil v predsobo in loputnil z vrati za seboj. Človek pred vrati pa je sklonil glavo kakor jo skloni človek pod teži i m udarcem. Potem je položil prazno skodelico na prag in si prikril oči z obema rokama. Hipoma se je zazdel se bolj zaipuščen, postalo ga je strah bodočnosti in samega sebe in ko je odhajal po stopnicah — si je nenadoma za-.aeiel. da bi uimrl... Od tega večera ga res ni bflo več na tisto široko, belo cesto. Kam je odšel? Kdo je bil, Bog ve! Bil je siromak — nikoli ni vprašal nihče zanj. nihče ga ni pogrešal... Inž. arhitekt Lucien Dodin iz Nantesa s svojim filmskim zaslonom, ki pomeni uspelo rešitev problema plastičnega filma Skrivnosti Velikonočnega otoka — ni Nova domneva francoskega ne kulture" na Mnogim bo znano, kolike preglavice so znanosti povzročile ogromne kamenite figure, ki stoje oziroma leže prevrnjene ob obali Velikonočnega otoka ali otoka Vaihu. Ta otok leži daleč v južnem Tihem morju in pripada Čile ju. Te figure so smatrali za sledove neke pradavne kulture, ki je nemara še starejša od egiptske in kitajske, tem bolj ker so na otoku tudi ostanki velikanskih kamenitih stavb in ker so odkrili na njem napise v pisavi, ki je še do danes niso mogli prebrati, a je čudno podobna pisavi neke predzgodovinske kulture v Indiji- Govorili so tudi o tem, da predstavlja Velikonočni otok zadnji ostanek nekakšne potopljene pacifiške Atlantide. Današnje prebivalstvo otoka, kašnih 400 duš, potomcev deportiranih zločincev in nekega izumrlega polinezijskega rodu, ne ve pTav ničesar povedati, kaj pomenijo tisti velikanski kameniti liki, zgradbe in napisi. Tem lažje se tedaj raziskovalci vdajajo vsakovrstnim domnevam. Te domneve po hoče razveljaviti francoski raziskovalec Metraux, ki se je s svojo francosko-belgijsko ekspedicijo vrnil v domovino. Metraux je prebil šest mesecev na otoku in razlaga njegove skrivnosti na dokaj preprost način. Da bi bil Velikonočni otok ostanek potopljene celine, o tem ni govora, morje je naokorg vse pregloboko. Izumrli rod domačinov ga je naselil šele v 13. stoletju in ta rod je postavil velikanske figure kot spomenike na grobove svojih odličnih mož — kakor je to navada po vsej Polineziji. Če so te figure še posebno velike, je to pripisati vulkanskemu kamnu, ki je na otoku posebno mehak in lahek, tako da ga ni bilo težko spraviti iz gorovja k obali in ga tu obdelavati. Ob koncu 18 stol- so figure še stale pokonci, potem jih je pač čas prevrnil, in polinezijski rod, ki je izginjal učenjaka o ostankih „dav otoku Vaihu pod vplivom mešanja z deportirane i, se ril brigal več zanje. Metraux je našel še enega, zelo starega možakarja, ki se je spominjal nekdanjih bogov, mešanci pa ne vedo mčo-sar več o njih. Tako bi sedaj vprašanje Velikonočnega otoka dobilo povsem drugačno lice. Seveda pa mora dobiti Metrauxova teorija prej svojo potrditev. Še vedno ostanejo n.pr. nerazrešljivi napisi ki so jih dobili na otok« in ki spadajo skoraj gotovo v starejši ča%, nego je naš srednji vek. Nove določbe za cerkveno poroko na Angleškem V Londonu bo v bližnjih dneh kongres anglikanske cerkve, ki bo med drugim razpravljal o novem postopanju pri porokah.. V bodoče bodo poročili v protestantskih cerkvah samo takšne pare, ki bodo te veroizpovedi in ki bodo zahajali redno k spovedi, ženin in nevesta bosta morala spovedi, ženin in nevesta bosta morala podati svečano izjavo, da se ne bosta dala pod nobenim pogojem ločiti, drugače bo duhovnik poroko odrekel. Na ta način hoče angleška cerkev s svoje strani zaustaviti epidemijo ločitev. Kandidata za zakon, ki se ne bosta mogla izkazati, da sta prava vernika in se držita cerkvenih dogem, se lahko poročita civilno, cerkev na noben način ne bo več podpirala s cerkveno porpko mlačnežev, ki so doslej reflektirali na cerkveno poroko samo iz oportunističnih razlogov. Zanimivosti iz vsega sveta Neki ameriška psiholog je po telefonski knjigi zbral imena sto mož in žema ter jim poslal po en dolar, češ, da je to povračilo za neko njihovo svoječasno previsoko plačilo. V nekoliko dneh je psriholog prejel 63 dolarjev nazaj o ugotovitvijo, da se je moral zmotiti. Iz tega mož sklepa, da so ljudje pretežno vendarle pošteni. V Lillu imajo posebno pokopališče za živali, ki so padle kot pomočnice svojih gospodarjev tihotapcev. Lansko leto so na meji v kakšnem mesecu carinski organi ustrelili do 60 psov. ki so hoteli steči čez mejo — s 50 funti tobaka v zavitku na hrbtu ... O 940 slovitih ameriških in angleških pisateljih pravi neka statistika, da so svoje glavno delo napisali med 45. in 59. letom. O nekih ribah iz Nila so ugotovili, da postanejo preko noči neužitne, če sije nanje mesečina. Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Sobota 27. julija Ljubljana 12: Pestra revija plošč. —» 12.45: Poročila, vreme. — 13: čas, obve« stila__13.15: Plošče. — 14: Vreme, spored, — 18: Veseli napevi za delopust, ia-vaja kvartet pihal, vmes plošče. — 18.50: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug). —* 19.10: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Naša pesem, peta in igrana. Sodelujejo: Tambura-ški orkester, Akademski pevski kvintet ia plošče. — 21.30: čas, poročila, vreme, spored. — 22. Lahka godba na ploščah, Beograd 16.20: Salonski orkester. —• 20: čelo. — 20.50: Operetna glasba. —■ 22.20: Lahka godba. — Zagreb 12.10: Plo-Š6e. _ 17.15: Godalni trio. — 20.30: Klavirski kvartet. — 21: Zvočna igra. — 22.15: Ruske romance. — Praga 19.30: Španske pesmi. — 20.10: Godba na pihala. _ 21.05: Iz čeških operet. — 22.45: Šra- mel kvartet. —Varšava 20.10: Lahka glas. ba. — 21.10: Praznik žetve. — 22.30: Plesna muzika. — Dunaj 12: Plošče. — 15.35: Orkester mandolin. — 16. — 16.55: Godba na pihala. — 19.35: Prenos operete. -— 22.45: Orkestralen koncert. — 24: Barska muzika. — Berlin 20.10: Iz starih in modernih operet. — 22.30: Zabaven program. — Miinchen 20.10: Spevo igra. — 23: Ples. Stuttgart 20.10: Pester večer. — 20.30: Ples. _ 24: Komorna glasba. — Run 20.40: Operni večer. ANEKDOTA Preveč v božjih rokah Vodja češkoslovške ljudske stranke moar signor Šra me k je znan po svoji šegavoeti, da mu v tem oziru ni zlepa kdo kos. Nekož je moral potovati v Brno na važno politično konferenco, pa je zamudil brzi vlak. Bilo je tudi dvomljivo, dali bd z avtomobil«« prišel se pravočasno, zato je njegov osebni tajnik predlagal vožnjo z letalom. >Tega pa že ne«, ee je branil minister Šnamek. »V tem primera bi bil le preveč v božjih rokah«. VSAK DAN ENA Znanost v vsakdanjem nar si pripravlja kavo za življenju: Lekar-zajtrk. (»Tidene Tegn«) urejuje Davorin Ravljea. - Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adoli Ribnika*. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Franc Jezeršek. - Za Ineeratn! del je odgovoren Alojz Noyak. ~ Val i I**!**