Q& noKem ietu Vsako novo leto pomeni neko prelomnico, čas, ko vsak pogleda nazaj na minulo obdobje in se zamisli v prihodnost, se vpraša, kakšna je perspektiva, kaj se nam obeta, kako bomo vozili. To je doba, ko analiziramo preteklost, iščemo napake in delamo načrte, kako naj bo v prihodnje, da nam bo boljše, da bomo uspešnejši in udarnejši. Ce se tako ozremo nazaj, moramo ugotoviti, da reforma ni šla mimo nas, da se je tržišče občutno zmanjšalo, da so pogoji za pridobitev posla bistveno ostrejši in težji. Opažamo vse značilne spremljevalce zahtevnejših pogojev: močnejšo konkurenco, več nelojalnosti, več rizikov, več nesolidnosti. Pogosto v takem boju ne i:emo, kje je še meja solidnosti, f ' j 1* ' A ™ ' ■ — Ipip - . ............'aJ Pogodbeni rok - faktor uspeha dela tehnični direktor inž. Alfred Petelin o eni izmed poglavitnih nalog v letu 1967 Tako kot mora celotno gospodarstvo iskati izhod v novih pogojih gospodarske reforme, mora tudi gradbeništvo premagovati razne težave, s katerimi se doslej običajno ni srečavalo. , Eden izmed najhujših problemov, j? prizadel predvsem našo stro-j.e brez dvoma zmanjšanje inve-^ •cijske potrošnje. Splošno varče-®nie pri novem investiranju ni sa-,°. občutno zmanjšalo števila novih . jektov, ki jih investitorji oddajajo v gradnjo — poostreni kreditni |°goji silijo tudi k cenejši in hitrej-v. gradnji, da so vložena sredstva ii'Op rej e prično vračati tistemu, ki „ ,'e vložil. Ostra konkurenca med ste, enin?i podjetji, ki imajo pro-kapacitete in ponujajo pri raz-sih vse večje ugodnosti za inve-dli °rt® ,v obliki kratkih rokov, kre-po.OVv j*'zkih cen itd., še zaostruje J, l0zai-. Tudi mi prevzemamo vedno ec objektov, pri katerih nudimo n, ?go ugodnosti v obliki plačilnih aJsav. gradnje »na ključe ipd. P? Pritegnemo investitorja '3»' roki gradnje. ali krat- ,Tako postaja gradbena doba va-_ ? .taktor, ki dostikrat odloča že v1 lzbiri najugodnejšega izvajalca, Pa veže tudi interes izvajalca atriega, saj mu omogoča pri svojem Poslovanju hitrejše obračanje vlo-'enih finančnih sredstev in s tem sV-S/e(*no tudi zmanjševanje režij-sk'h stroškov. Skrajšanje gradbenega roka je torej važen element pri uspešnem uveljavljanju na tržišču in omogoča: — ugodnejše ponudbene pogoje pri pridobivanju dela, — konkurenčnost pri ostrih licitacijah, — zmanjšanje režijskih stroškov gradnje in nižjo lastno ceno objekta, — hitrejše obračanje vloženih finančnih sredstev pri gradnji za trg in s tem povečano realizacijo pri isti kvoti vloženega denarja, — realnejšo ponudbo pri objektih, prevzetih »na ključ« ter manjši rizik sprememb cen pri takih delih. Pri tehtanju raznih ponudb s strani investitorja, ima ponujeni rok za predajo objekta vse večji pomen. Sloves podjetja kot solidnega poslovnega partnerja in dobrega izvajalca, ki je brez dvoma izredno važnosti za uveljavljanje na .tržišču, pa je vse bolj odvisen od točnega izpolnjevanja terminskih obveznosti, ki jih prevzemamo z gradbenimi pogodbami. U RUŽITEV: DS & Si S IT g.S IL Kakšna so mnenja glede nameravane združitve PE Ljubljana ln Zalog. . Na seji upravnega odbora podjetja .bilo dogovorjeno, naj tehnična 'Uzba prouči in pripravi predlog za morebitno združitev PE Ljubljana in alog. Vsekakor obstajajo razlogi, ki sovore za združitev, kakor so tudi azlogj( k, govore proti njej. Ne-°mno pa bi že s samim postopaj* združevanjem služb obeh po-vnih enot marsikaj pridobili, kar le seveda odvisno od obojestran-7 eSa zaupanja in medsebojnega ra-mevanja. Kakšno je torej mnenje terZa-C*et’*1 en°L ki so najbolj zain-un e?.lrane in ki ga je treba vsekakor postevati — to je edini in pogla- vitni namen pričujočih prispevkov. Pred leti, v obdobju konjukture v sradbeništvu, ko je bilo povsod dela °v°lj, še preveč, in ko je gradbeno odstvo Ljubljana izvajalo dela sko-1 izključno na območju mesta lubljane, gradbišče Zalog pa v oko-,C1 Ljubljane, je bil obstoj dveh po-°vnih enot v ljubljanskem bazenu ^.vzdržen, čeprav je že takrat prišla do kolizij (pogovori v zvezi z n adnjo atomskega reaktorja). A A & Lsp&ŠM 196% DS IN UO PODJETJA * SINDIKALNI ODBOR PODJETJA * CENTRALA PODJETJA * UREDNIŠTVO GRADISOVEGA VESTNIKA Lahko rečemo, da smo v zadnjem času zopet dosegli nekaj zelo lepih uspehov na tern področju in si povečali ugled pri investitorjih s hitro gradnjo in točnim izpolnjevanjem pomembnih obveznosti. Naj navedem samo objekt »Teol«, ki ga je gradila PE Ljubljana, skladišče »Prehrane« v Ljubljani, ki ga je gradila PE Ljubljana okolica. »Skladišče Tl«, ki ga je gradila PE Koper itd. Hitra in kvalitetna gradnja bosta glavna argumenta v konkurenčnem boju. ki bosta za marsikaterega investitorja odločilna, da zaupa delo nam tudi. če zaradi specifične orga-niznmie ne bomo mogli nuditi najnižje prodajne cene za objekt. Prav ta organizacija pa nam mora omogočati graditi hitreje in kvalitet-neje. Hitra gradnja in izpolnjevanje terminskih obveznosti je nu jnost in v našem interesu je. da to čimprej spoznamo in se tega tudi držimo. Ing. A. Pcteln kje ekonomski limit, ki še zagotavlja primerno življenje kolektivu podjetja. Pri tem velja ta konstatacija tako za nas kot za druga podjetja. Tržišče je postalo arena, kjer se kot gladiatorji borimo za drobne zmage, za majhne uspehe. Zato je razumljivo, da moramo biti na take boje pripravljeni. da moramo pogledati, kako se bomo usposobili tudi na takem trgu doseči primerne rezultate. Mislim, da je pri tem. nesporno, da je treba težišče vseh naših naporov usmeriti navznoter, v naše lastne vrste, v našo lastno organizacijo. Ce pa to ugotavljamo, če vemo, na katerem področju so največje rezerve, če vemo, da so v nas samih, potem je prav, da se jih lotimo vsi skupaj in takoj. Najprej se bomo morali boriti za naš ugled na vsakem objektu, pri vsakem investitorju, pri vsakem stiku z merodajnimi ljudmi zunaj podjetja. To pa bomo dosegli predvsem s kvalitetnim delom, z izpolnjevanjem postavljenih rokov in seveda tudi s čim krajšimi roki. V sami hiši bomo morali bolj izpopolniti našo organizacijo, uvesti sodobnejše metode dela, doseči primerno elastičnost naših operativnih enot, zagotoviti hitre intervencije v interesu celote, vedeti, da mora ime »GRADIS« predstavljati pojem našega velikega in solidnega, nečesa kar nekaj pomeni in velja. Ce bomo v tem smislu učvrstili naše vrste, nam bo pogled v bodočnost mirnejši, manj bo negotovosti in skrbi. Taki bomo lažje uspevali pri novih delih in investitorjih, lazširili bomo obseg naših del tudi preko meja republike, s tem pa dali možnosti za večji zaslužek vsem članom našega delovnega kolektiva. Z željo za mnogo uspehov v poslovnem letu 1967, želim vsem sodelavcem srečno novo leto! M m mm Hi Ing. Hugo Keržan Predvsem pa gre za to, da z objavo stališč v našem glasilu prispevamo k temu, da se stvari razbistre, še preden pride do končne odločitve samoupravnih organov podjetja, ter da tako omogočimo slehernemu članu kolektiva — pa ne le neposredno prizadetih ampak tudi drugih — da o tej stvari povedo svoje mnenje. S tem bi zagotovili demokratičnost izmenjave mnenj, hkrati pa tudi omogočili, da se v tej razpravi opozori na tiste stvari, ki bi morda nanje ne mislili, če bi se stvari lotevali ka-binetsko, se pravi zgolj v ozkem krogu. Gradis je v Ljubljani šibak Posredujemo naš prispevek k razpravi v podjetju o združe-Vanju gradbenih poslovnih enot v ljubljanskem bazenu. Do prvih resnih nasprotij je prišlo, ko je podjetje zadolžilo gradbišče Ljubljana-okolica za izgradnjo stanovanjske soseske v Jaršah, ki leži v neposredni bližini centralne betonarne ljubljanskega gradbenega vodstva. Poslovna 'enota Ljubljana je imela takrat dokaj močan sektor stanovanjske gradnje v Šiški, kjer je za-(Nadaljevanje na 2. strani) ' ;.V jMtSj ši Mu oy til j a i y a i sif p n 3 11 tw 3i r,.Clto. do delovodij, seveda tudi ■>« je nasmejano pristavil. »Če bi 'neb toliko lesa kot blata, bi ga . v Sloveniji dovolj. Enkrat so 1 celo čevlji ostali v blatu.« zaslužek? *akolo okrog 155.000 din. Res ; ’ ,n'v.Ril° slabo, delali smo in tudi ' .'žili. Žena se je plače že vna-rej veselila in jaz tudi. i Včasih smo bili tudi dobre volje živi ne sai samo enkrat •Gradisov vestnik« izdaja delavski Svet podjetja Gradis. Ureja ga Uredniški odbor. Odgovorni urednik U°jze Cepuš. — Trska tiskarna »To-6eta Tomšiča« v Ljubljani. —Izhaja mesečno Sektorski vodia Jože Grebenc stoji pred nami, mislim, da letos največji nanovo zgrajeni objekt v vsej svoji veličini. Sama hala valjarne je dolga 181,90 m in široka 108,5 m. Sestavljena je iz štirih vzporednih dvoran in vsaka je široka po 27 metrov. V vsaki dvorani ho tekel žerjav z nosilnostjo 45 ton. Z montažo ločnih nosilcev smo ■ pričeli 15. julija. To so členkasti ločni nosilci, sestavljeni iz dveh delov. Razpon je 26,80 metra. Kompleten nosilec je težak 10 ton. Nosilec smo dvignili z žerjavi. Zadnji nosilec smo položili 13. novembra in ta dan spustili tudi oba žerjava. Delavci so bili pridni, saj smo objekt kljub raznim problemom dokončali mesec dni pred rokom. Vse delo je bilo oddano v akord, včasih smo delali tudi po 12 ur. seveda pa smo imeli proste sobote. Sicer smo jo pa kar dobro izvozili,« je sklenil pripovedovanje sektorski vodja tovariš Jože Grebenc. »Pa še to zapiši,« je dejal. »Pohvaliti moram še vse tesarske in montažne skupine, betonerje, žele-zokrivce in seveda tudi tesarje iz Škofje Iioke, ki so mnogo pripomogli, da je bil objekt pravočasno pod streho.« Nova valjarna aluminija v Slovenski Bistrici je že pod streho Gradbena dela na industrijski hali v »Impolu« v Slovenski Bistrici so že pri kraju. Novi stroji, ki sukcesivno prihajajo iz Amerike, se že deponirajo pod streho 20.000 m2 velike hale. Na tem ogromnem prostoru je vgrajeno 45.000 ton armature, nekaj čez 5000 m3 betona, 25.000 m2 opaža, vgrajenih pa je tudi nešteto žuljev naših delavcev, ki so v sorazmerno kratkem roku kvalitetno dokončali to veliko delo! Nova valjarna je v bistvu razši-Jttev obstoječe valjarne pločevine 'a trakov, ki bo za samo podjetje *°t za celotno družbo ogromnega Pomena. Z novo moderno proizvod-nJo, ki bo stekla-že prihodnje leto, sc bodo na tržišču pojavili še boljši1 in kakovostnejši izdelki tako ooma kot v tujini. Ura je bila že skoraj dve, ko sva sc s šoferjem Petrom ustavila pod streho velike hale. Veličasten je Pogled iz enega konca hale na dru-Scsa, na lepo izdelane stebre iu no- sdce ter streho, ki je pokrita iz pločevine, pravkar uvoženo iz Italije, 'okrivanje strehe so prevzeli naši K[0»v~ - : -• • 1/"Z~X \f '1 I I • 1 leparji iz KO Maribor, katerih kvalitetno delo prav nič ne zaostaja Za inozemskim. Žerjavov ni več na gradbišču, le Pri osamljenem igličastem dvigalu sta Viktor Vrečar in Anton Kos na- S Sektorski pripoveduje... »Rojstni datum te velike hale je september 1965. Ta mesec smo začeli z izkopi in utrjevanjem komunikacijskih poti. Zaradi velikega blata in ilovice smo lahko temelje kopali samo čez zimo, ko je zemlja zmrznila. Zemljo smo večinoma izkopali s stroji. Teren je zelo težak, podtalna voda je bila visoka. Iz vsake najmanjše jame smo morali črpati vodo. Štiri velike črpalke so noč in dan obratovale. S polno paro smo začeli meseca marca. Na objektu sta bila dva žerjava »Liehheria« in vrsto druge mehanizacije. Ko smo zabetonirali temelje, so se začele prve težave. Enkrat ni bilo cevnih odrov, drugič je zmanjkalo betonskega železa itd. Toda vse to je že zgodovina. Danes In kaj pravi zidar Štefan »Spomladi sem bil na tečaju za prekvalifikacijo zidarjev v tesarje in to mi je zelo prav prišlo. Skoraj vse leto sem delal pri tesarskih delih, ki jih na tem objektu ni bilo malo. Organizacija dela je bila v. redu in kdor je hotel, je zaslužil. Kdor pa je imel .žulje pod pazduho’, pa tega ni dosegel. Težko je naše delo, toda če ga z veseljem opravljaš, vse hitro mine. Imeli-smo velike zastoje zaradi pomanjkanja tega ali onega, toda klonili nismo nikoli. Osem let sem že v podjetju in rad bi ostal še v prihodnje.« Anton Horvat, delavec, je prišel iz Ptuja. V podjetju je že 15 let. Med gradnjo je opravljal najtežja delaj »Po štirje smo dvigali več kot 200 kg težke hrastove pragove za postavitev žerjavne proge,« je dejal tovariš Horvat. »Najhuje pa je bilo, ko smo kopali temelje. Večkrat je kdo padel v blato in vodo in tudi danes, ko kopljemo novi kanal, ni nič boljše. Ilovica nikakor noče z lopate. Res je danes težko za denar, posebno še za nekvalificiranega delavca, toda v primerjavi z drugimi podjetji je pri Gradisu še najboljše,« je dejal tovariš Horvat. Take in podobne izjavo smo dobili tudi od drugih graditeljev tega velikega objekta. Toda več o tem ne moremo pisati, lahko jim za te velike uspehe samo čestitamo. Lojze Cepuš h razmišljanje o delitvenih razmerjih UL Zelo važno, če ne najvažnejše, je oblikovanje osebnih dohodkov (OD) ali kot se še izražamo — nagrajevanje po delu, V tem delu menimo obravnavati prav to problematiko. STROŠKI CENTRALE PODJETJA še prej pa nekaj besed o poslovanju centrale podjetja. Mnogo se govori o stroških, ki jih povzročajo centralne službe kot o (pre) velikem, (pre)malo analiziranem ali celo nepotrebnem bremenu, ki ga morajo nositi PE. Mišljenja so različna, ker so različna gledanja o pomenu posameznih služb in ker se ne ve dovolj o dejanski teži stroškov. Na kratko: stroški centrale, brez režije podjetja, tj. brez raznih obresti, znašajo 11 % (polovica so materialni stroški centrale, polovica pa OD centrale) vseh režijskih stroškov podjetja vključno z režijo enot ali 2,5 */• od vrednosti proizvodnje. Želimo razpravljati zlasti o OD delavcev centrale. Ti znašajo 5,5 •/• vseh režijskih stroškov oziroma 1,2 % vrednosti proizvodnje. Za zmanjšanje teh stroškov — absolutno in relativno — sta dve hkratni poti. Prva je organizacijske narave, druga pa je odvisna od spodbudnega nagrajevanja. Doslej so vsi delavci centrale stimulirani po treh vidikih. Vodilni delavci kot organizatorji, večji del delavcev po posebnih pravilnikih za delo po učinku, preostali čel pa po subjektivnih ocenah. — Podobno so nagrajeni tudi umski delavci na PE Sedanji način ima to hibo, da delavci centrale (pa tudi umski delavci PE) niso posebej stimulirani za zmanjšanje materialnih stroškov režije; za zmanjšanje porabe papir la, oču vanje inventarja, stroškov poštnega in telefonskega prometa itd. Taka stimulacija je možna, če bi morala delovati vsaka služba centrale v okviru predračuna. Stimulacija te vrste pa ne pomeni samo prihranka na materialnih stroških, marveč tudi na OD Zakaj bi npr. še vnaprej prejemalo določeno kvoto OD 10 delavcev, če pa enako delo lahko opravimo denimo 9 delavcev za višje OD ali celo 8 delavcev za kvoto OD za 9 delavcev? Menda ni treba posebej poudariti večjega pomena svetov delovnih enot strokovnih služb. Razmisliti je torej ali ne kaže poslovanje posameznih služb in centrale v celoti vezati na predračun? Pa ne samo centrale, marveč tudi poslovanje vseh uprav PE! PRAVIČNE DELITVE OD NI Zelo važno vprašanje v narodnogospodarskem pomenu, pa tudi v statističnem pomenu v merilu podjetja je — kolikšen del dohodka (ali ostanka dohodka) je nameniti za sklade in koliko za OD. Doslej smo si to razmerje nekako normativno predpisovali. V prihodnje pa tega razmerja ne bi vnesli v pravilnik. Zakaj? Osebne dohodke želimo formirati po načelu nagrajevanja po delu. Mimogrede, nagrajevanje po delu ne pomeni, da kdor dlje dela (opravi več ur), več zasluži. Ne, to je nagrajevanje po času Nagrajevanje po delu pomeni, da zasluži več oni delavec, ki ustvari več rezultatov dela. Mi bi zato morali govoriti o nagrajevanju po delovnih rezultatih Vendar, če poznamo omenjeno razlikovanje, lahko še naprej govorimo o nagrajevanju — po delu. Če imamo oziroma ko imamo uporabne normative, potrebujemo samo še ustrezne cene, da si izračunamo — delovne rezultate. OD vsakega delavca je le njegov delež, s katerim je sodeloval v ustvarjanju teh rezultatov. Tako nekako piše v vseh (samo)-uprav-nih aktih tja do naše ustave. Problem nastane ravno v določitvi tega deleža. Če bo delež pravilno in pravično določen, potem lahko rečemo, da nagrajujemo po delu. Ko pravimo — delovni rezultat, ne mislimo samo na obračun po normi ali samo na delitev po uspehu OE, toliko manj na obračun po času, marveč mislimo na vrednostni (finančni) rezultat najmanj PE, sicer pa podjetja kot celote. Nagrajevanje po delu torej vključuje sestavljeno obraču navanje vseh možnih oblik nagrajevanja. Se do nedavnega smo bili negotovi: ali obračun po normi ali po uspehu OE. Besede ali ni, obstoja samo beseda in! Prej ko nadaljujemo, omenimo še eno teoretično misel. Pravične delitve OD ni! Eden je samski, drugi ima številno družino, tretji je invalid in star, četrti neizučen, peti priden za dva v dobesednem pomenu itd. Kako naj upoštevamo, seve če kličemo na pomoč pravico (v socializmu), vsa ta različna izhodišča glede potreb in zahtev naših delavcev? To je Dvajset let sodelovanja pri podjetju ALOJZ GRMOVŠEK ANICA LENSCAK JOŽE KLEMENČIČ praktično mogoče samo v družbi, ki bo lahko nagrajevala po potrebah. Predvideva se, da bo to v komunizmu; danes je to težko reči. Mi bomo poskusili tako. v samski delavec ne bo dobil ' "*it-venega dodatka, delavec s števi' no družino bo dobil otroški -'o-datek, invalid pomoč, star delavec stalnostni dodatek, neizuče-nemu bomo omogočili izobraževanje, pridnemu bomo z večjim razponom poskušali dati primerne OD — in tako naprej. Kljub temu raje ne bomo več govorili o pravični delitvi, marveč le o pravilni delitvi, ki je sicer še vedno nepopolna, pa zato edinr. mogoča. ANALITIČNA OCENA Kako torej pravilno določiti de lež OD vsakega delavca? Prvi pogoj je analitična ocena delovnih mest. Uporabiti menimo znanstvene dosežke drugih na tem področju, nadalje nomenklaturo (seznam) vseh poklicev in seveda dosedanje stanje, To bo sila zahtevna in obsežna naloga strokovne narave, ki jo menimo opraviti v teh mesecih, najkasneje pa do februarja 1967. S pomočjo take ocene bomo dobili vrstni red delovnih mest po zahtevnosti — ne glede na določene ljudi. To bo ogrodje. Nanj bomo zvrstili vse naše delavce To bo delo posebnih komisij vsake PE. Gre za analitično ocenjevanje delavcev. Brezosebni zidar bo imel npr. po oceni delovnih mest določeno število točk. Naš Martin Plajba pa bo po posebnih kriterijih — glede na svoje delovne vrline in zmožnosti dobil spet svojo določeno število točk. Ce bo podpovprečen, pač manj, ker pa je Martin nadpoprečen, bo dobil več, kot znaša število točk za poprečno oceno delovnega mesta (brezosebnega) zidarja. Razpon navzdol in navzgor, namreč njegovo velikost, bedo določali kriteriji iz analitične ocene delavcev in komisije PE. Zdaj potrebujemo še vrednost točke. Izračunali jo bomo s pomočjo analitičnih podatkov poslovanja podjetja. Te bomo primerjali s prejšnjim obračunskim obdobjem in s podatki drugih sorodnih podjetij. Določeval bi jo praviloma enkrat letno, ob začetku sezone. Tedaj razpolagamo s podatki za nazaj ter so nam delno že jasni obrisi obsega del (letni načrt) za naprej. Načelno naj bi se gibanje OD skladalo z gibanjem produktivnosti Drugo načelo: naši OD — in seve delovni rezultati — naj bi bili vedno nad poprečjem gradbenih podjetij. Stane Uhan (Se nadaljuje.) IVflil BEZJAK odhaja v zaslužen jitikoj Od nas odhaja v zaslužen pokoj višji gradbeni delovodja Ivan BEZJAK, ki je bil člana našega kolektiva od osnovanja »Gradisa« v Mariboru pa do danes. Za ugoden razvoj naše enote je tov. Bezjak sam mnogo pripomogel. Ko še nismo imeli potrebnih sposobnih delovodij, smo delovodja Bezjaka določili za vodstvo najzahtevnejših objektov. Povsod je naše želje in zahteve v polni meri izpolnil. Ves čas je bil vzor vestnega, energičnega in discipliniranega voditelja svoje skupine. Koliko požrtvovalnosti, dela in uspeha je prispeval kolektivu, je razvidno iz dolžine spisa objektov, ki jih je dogradil ali odločilno sodeloval pri izgradnji: most v Petanj-cih, most v Melju pri Mariboru, razne zgradbe Tovarne avtomobilov, hala A in hala B ter drugi razni objekti v Kidričevem, cevarna, Montal in nova valjarna v Impolu, skladišče tovarne železniških vozil in skladišče poljskih pridelkov ter drugi objekti v Mariboru, farma bekonov v Ptuju, povečanje tovarne dušika v Rušah, obnova Elektrarne v Fali ter še mnogo drugih zgradb, v glavnem zelo važnih za lastnike, kakor tudi za »Gradis«. Vse te stavbe so bile zgrajene solidno, kvalitetno, v pogodbenem roku, finančno uspešno ter v splošno zadovoljstvo investitorjev. Z njimi si je »Gradis« pridobil ugled. Delovodja Bezjak ni bil samo strokovnjak temveč je bil tudi dober tovariš in dober učitelj. Iz svojih skupin je vzgojil več dobrih delovodij in delavcev. Njemu smo dodajali mlade delovodje, da jih je uvedel in izbrusil. S svojimi izkušnjami in vedno dobrimi nasveti je mnogo koristil vodenemu tehničnemu kadru na gradbiščih in v vodstvu enote. Zavoljo svoje poštenosti, skromnosti, znanja m prizadevnosti je bil delovodja Bezjak v našem kolektivu zelo priljubljen in spoštovan ter iskan sodelavec ter bomo njegov umik iz aktivnega dela težko občutili. Zahvaljujemo se mu za vse, s čemer je prispeval k razvoju in uspehu našega podjetja ter mu želimo, da bi zaslužen počitek užival v zadovoljstvu. Kolektiv »Gradisa« v Mariboru Po podatkih o izvršitvi plana v 11 mesecih sklepamo, da bo plan podjetja dosežen — saj še manjka en mesec in pol do konca leta, za izvršitev plana pa nam še manjka 9 %. A. Uspeh podjetja Realizacija se je v novembru izboljšala za 0,3 V« in je skupni mesečni plan dosežen 100,6 Vo. gradbena dela so dosežena 101,6 Ve, medtem ko z obrtniškimi deli ne dosegamo mesečnega kumulativnega plana za 7,5 Vo, predvsem na račun tujih storitev v Škofji Loki in v Projektivnem biroju. B. Uspeh gradbenih PE Planski pokazatelji gradbenih PE kot celote so boljši kot v obratih, saj so vsi razen obrtniških del pozitivni. Skupni mesečni kumulativni plan so presegli za 2,2 Ve, samo gradbena dela za 3,7 Vo medtem ko z obrtniškimi deli ne dosegajo plana za 2,6 %>. Od gradbenih PE sta pod skupnim planom samo PE Maribor in PE Ljubljana okolica. Pri gradbenih delih pa PE Maribor (za 3.0°/») in PE Jesenice (za 0,4 Vo). Pri obrtniških delih ne dosegajo plana PE Maribor (za 6,0 Vo), PE Celje (za 7,4 "A) in PE Ljubljana okolica (za 27,0Ve), Uspeli obralov Uspeh obratov je slabši kot uspeh gradbenih PE. Obrati kot celota so s skupno realizacijo za 2,9 Vo pod planom, lastne storitve so dosegle 97.8 Ve plana, medtem ko so litje storitve (LO Škofja Loka in Projektivni biro) 'a 58,3Ve pod planom. Skupni linančni plan ae obsegajo SPO Planski barometer za november 1966 (-11,3 V.), OGP (-9,1 Ve) in Projektivni biro (— 9,4 Ve). C. Produktivnost in efektivne ure Kumulativni mesečni plan efektivnih ur so presegle PE Celje, Koper, SPO in LO Škofja Loka, medtem ko vse ostale PE niso dosegle planiranih efektivnih ur, Najboljši pokazatelj porabljenih ur ima PE Maribor, saj so realizirali komaj 69,4"/« predvidenih efektivnih ur, medtem ko so z realizacijo le malo pod planom. Zalo ima PE Maribor tudi najboljši pokazatelj produktivnosti 139,8 Vo (gradb. realiz./efckt. ure). Zelo dobro produktivnost izkazuje tudi PE I ‘iihljana okolica (+ 34,6 V«) slediio Projektivni biro (+22.5 V.), Koper H- 16.2 Vo) itd. Najnižjo produktivnost pa izkazuje SPO — 3,4 Vo planirane. R. M. A. Gradbišča Planski pokazatelji ••Gradis- Gradbene PE skup. Ljublj Marib. Celje Jes Ravne L), okel. Koper Realizacija za Skupna dela 100,6 102,2 101,0 96,5 102,3 107,7 102,8 98,1 122,6 jan.-nov. gradbena dela 101,6 103,7 101,1 97,0 106,2 99,6 103,8 115,3 126,2 1966 obrtniška dela 92,5 97,4 100,3 94,0 92,6 133,8 100,3 73,0 105,9 Letni plan plan v Vo 95,5 90,9 87.9 92,0 88,6 91,2 91,0 93,2 92,5 a) skupna dela realizacija v Ve 91,0 92,9 88,8 88,8 90.6 98,2 93,6 91,4 113,5 + ali — + 0,5 + 2,0 + 0,9 - 3,2 + 2,0 + 7,0 + 2,6 - 1,8 + 21,0 b) gradbena dela plan v Vo 90,4 90,9 88.2 92,0 88,0 92,3 91,9 91,2 92,5 realizacija v Ve 91,8 94,3 89,2 89,3 93.4 91,9 95,4 105,1 116,7 + ali — -f t ,4 + 3,4 + 1,0 - 2,7 -t- 5,4 — 0,4 + 3,5 + 13,9 + 24,2 c) obrtniška dela plan v Ve 91,0 90,9 87,0 92,0 90.0 88,0 88,9 96,4 92,5 realizacija 87,4 88,5 87,2 86,5 83,3 117,8 89,1 70,3 98.0 + ali — - 3,6 -2,4 + 0.2 - 5,5 — 6,7 + 29,8 + 0,2 25,3 + 5,5 Produktivnost plan 16,97 14,40 15.08 14,30 12,65 13.84 13,79 14.43 18,38 jan.-nov. realizacija 19.47 17,38 17,32 19,99 13,33 15.26 15,14 19,42 21.36 Ve 114,7 120,7 114.9 139,8 105,4 110,3 109,8 134,6 116,2 Efektivne ure plan v Ve 90,4 90,9 87,5 92,0 90,5 91,5 92,7 89,8 92.5 jan.-nov. realizacija v Ve 80,0 78,1 77,0 63,8 91,1 82,6 87,7 76,9 100,5 + ali — 110,4 — 12.8 -0,5 28,2 + 0,6 - 8,9 -5,0 — 12,9 + 8.0 B Obrati Planski ookazatelji Realizacija za jan.-nov. Letni plan Produktivnost jan.-nov. Efektivne ure jan.-nov. -n Hš Š* SPO C g! KO Maribor 5 5 OGP L Skupna dela gradbena dela 112,3 90,9 90,6 97,1 88,7 103,0 103,2 113,8 90,9 118,1 97,8 88,7 103,0 103,2 obrtniška dela 59,3 — 32,9 41,7 — — — plan v Vo 90,6 89,5 94,2 90,5 94,0 84,0 83,0 realizacija v Ve 101,7 81,4 85,4 91,0 83,4 86,8 87.7 + ali — + 11,1 - 8,1 — 8,8 + 0,5 - 10,6 + 2,6 + 2,7 realizacija 19,90 24,20 18,36 24,43 31,16 22,99 22,45 plan 21,59 26.41 22,49 24,90 26,99 25,15 23.83 V. 108,5 109,1 122,5 101,9 86.6 109.4 106.0 plan v Vo 90.9 89,1 88.9 89,0 91.0 87.7 85.0 realizacija v Ve 95,3 74.2 85,7 85,4 93,1 82,6 82,8 + ali — + 4,4 - 14.9 — 3.2 - 3,6 + 2,1 -5,1 - 2,2 »jtssg^:itoBia»ffira-3&žgmiMgE»gM3KaKai^T3{ggg!a^zi£&uta^^^ ,>--•■,■ v,.- ?„•£ '-:$&• ~ '*^cw .^ggsiwsm?^wž»i^^ RAZPRAVLJAL Na redni seji dne 25. 11. 1966 je delavski svet podjetja obširno obravnaval poročilo o obračunu poslovanja podjetja za dobo od 1. januarja do konca septembra letošnjega leta. Obseg skupno opravljene proizvodnje je bil v skladu s predvidevanji v gospodarskem načrtu, je pa nekoliko nižji od enake dobe v prejšnjem letu. Kljub temu da se je zmanjšalo število zaposlenih, pa je povečan dohodek na enega, kar kaže na porast proizvodnosti in zniževanje stroškov poslovanja. Pri vseh enotah niso bili doseženi pozitivni uspehi, čeprav ne bi bilo mogoče povsem trditi, da si kolektivi teh enot niso prizadevali, da bi v poslovanju uspeli. Ugotovljene so bile številne objektivne težave, vendar se med letom take enote ne bodo sanirale. Dolžnost njih .je, da do konca leta ukrenejo vse, da bodo svoj slab rezultat popravile, pri tem je pa delavski svet naročil drugim enotam, da si medsebojno pomagajo in tako skupno prebrodijo težave, ki jih narekuje tržišče. Pri obravnavi analize režijskih stroškov, ki je prikazala ne samo podatek tekočega leta temveč tudi primerjave s prejšnjim letom in predvidevanje v gospodar- skem načrtu za letošnje leto, je delavski svet ugotovil nezadostno skrb za znižanje režijskih stroškov. Ni mogoče pričakovati bistvenega izboljšanja v tem pogledu, če ne bomo pristopili k temeljitejši spremembi notranje organizacije poslovanja in združiti tiste službe v podjetju, kjer je to mogoče, da delo ne bo onemogočeno. Ker sta obširno anketo glede ureditve organizacije poslovanja že obravnavala upravni odbor in komisije delavskega sveta za perspektivni program in razvoj ter gospodarski načrt, je delavski svet odložil obravnavanje tega vprašanja na naslednjo sejo, ko bodo izpolnjene naloge, ki jih je upravni odbor s tem v zvezi na’ožil strokovnim službam in komisiji. Potrebni so določeni preriznejsi in jasnejši predlogi, da bi se lahko odločili za organizacije poslovanja, zlasti za aktivno sodelovanje vseli članov delovne skupnosti v obravnavi tega perečega vprašanja. V zvezi z opravljanjem investicijskih del v tujini je delavski svet sklenil, da se podjetje registrira pri okrožnem gospodarskem sodišču za samostojno opravljanje zunanje trgovinskih poslov. Doslej nam opravlja admini- sirativiio-tehiiična dela in finančne obračune zastopniško podjetje za opravljanje zunanje trgovinskih poslov v našem imenu. Po spremenjenem zakonu o prometu blaga in storitev s tujino je možna lastna registracija tudi proizvajalnim gospodarskim organizacijam, in to v okviru predmeta poslovanja, za katera so registrirana v domovini. S tem bodo znižani stroški, ki jili sedaj plačujemo zastopniku, da za nas opravlja določene posle. Delavski svet je nadalje sklenil, da o roči del sredstev sklada skupne porabe pri kreditni banki kot depozit na dobo 5 let. da s tem dobimo približno dvojni znesek posojila. Tega bi uporabili za nakup dvosobnega stanovanja v Mariboru in za gradnjo samskega doma v Celju. Znano je, da novi zakon o zdravstvenem zavarovanju ne predvideva povrnitve stroškov na račun socialnega zavarovanja za zdravljenje v klimatskih zdraviliščih, zato je delavski svet priporočil enotam, naj tistim članom kolektiva, katerim je po zdravniški oceni nujno potrebno takšno zdravljenje, prispevajo določeni del k stroškom. Dodal pa je, da je treba že s preventivnimi ukrepi zmanjšati nevarnost obolenj. Potrebno je urediti samske domove in izboljšati delovne pogoje na izpostavljenih delovnih mestih, kar vpliva na zdravje in na nadaljnjo delovno sposobnost. Z. R. V Jugoslaviji je v družbenem sektorju zaposlenih letos 70.000 *3«di manj kot v lanskem letu in 20.000 manj kot v letu 1964. Šte-Vl,° zaposlenih se je glede na prejšnje leto povečala za novih 25.000, a vseh nezaposlenih je po nepopolnih podatkih nekaj preko 265.000. j načrtih, ki jih je pripravil J e?ni zavod za gospodarsko plani-v?,ni°. se bo v prihodnjem letu šte-3 o/ zaPoslenib i '°» kar več. l)o povečalo za 1,5 do r pomeni okrog 65.000 ljudi I oda hkrati predvidevajo- da . Prihodnje leto 177.000 oseb di-pnuralo na II. in III. stopnji. Ne->a.l teh strokovnjakov se bo seveda r Postilo, toda število tistih, ki , o i pl omami v žepu borijo za službo, bo vedno večje. se vstop Pismo bralca 20 let v pod eliu I rslo let je za nami, odkar smo začeli kovati pri Gradisu. Če se spomnimo na leto 1946, kako težko je bilo naše delo, se lahko danes vprašamo, da sojo iz nič nekaj ustvarili in postavili na noge. Začeli smo graditi delavnice. Poslooni prostori so bile majhne barake, po dvorišču so se kopičili kupi blata, da skoraj ni bilo mogoče opravljati del, katerih se nismo smeli ustrašiti. Proa delavnica naše mehanizacije je bila skromna šupa, o kateri nas je poleti preganjal dež, pozimi pa smo se bali, da nas ne zasuje sneg. Tako smo se prebijali mi, Prvi gradisooci na čelu z našimi voditelji, ki so tudi o hudih urah sodelovali z nami. ' ehko je bilo treba potrpljenja in marsikatera grenka ura ‘n heseda je v tem času padla. ' endar smo sooje delo opravljali vestno in dobro. Če pogledamo resnici o oči in drug drugemu, pa le vidimo uspehe, da navedem nekaj resnice iz naše preteklosti 20 let nazaj. Pa začnimo kar po Drsti, kje so raztreseni naši žulji, kje so Pretekla naša leta in kje so ostale naše moči. Leta 1946 1.1, sem se vključil o delovno razmerje pri podjetju Gradis. jP°j poklic sem začel opravljati kot strojnik. Naše delo je oečina potekalo na terenih, od katerih bi jih le nekaj omenil: regulacija Mure (Bistrica), unost Petajnci, Litostroj, HC Medoode, HC Žirovnica. Železarna Jesenice, HC Savica, HC Mariborski otrok, HC Vuzenica, skakalnica Planica, Kidričevo, tovarna aluminija, TAM Maribor. Metalna Mari-Ijor, tooarna dušika Ruše, HC Craoograd, Otiški orli gramoznica, Ravne na Koroškem, Mežica rudnik svinca, cesta Pod-°elka. In od začetka do konca aofo ceste Ljubljana—Zagreb ln še orslo nenavadnih gradbišč. Kljub tej dolgi dobi in dolgemu sodelovanju nisem zasluzil časti 10-letnika, čeprav jih bom pri Gradisu napolnil 21 let. iVe gre se tukaj za neko čast, katero bi človek iskal, tu *aže naša preteklost, da smo res trdi člani našega kolektiva. Ali je naš pravilnik o deliloi spominskih daril pravičen? Avgust Filipič bmo torej pred vprašanjem, kako združiti novo rigorozno ekonomsko politiko z zakonsko pravico do dela? Rešitev je verjetno samo ena, to je v večji produktivnosti, ta bo, vplivala na višje dohodke. Visoki osebni dohodki omogočajo povečanje produktivnih delovnih mest, delo v več izmenah, delo za kvalificirane in visoko kvalificirane kadre, kar zopet vpliva po drugi strani na razvoj terciarnih služb, ki jih sedaj precej manjka. Seveda pa to ni edina rešitev iz sedanjega položaja, treba se bo tudi bolj obrniti na tuja tržišča (Nemčija, Avstrija, Libija). t In kako je v Ljubljani Prej navedena dejstva nam potrjujejo tudi podatki Zavoda za zaposlovanje v Ljubljani. Samo v Ljubljani (za druge zavode nimamo podatkov) je število brezposlenih občutno naraslo, in sicer 50.6.1965 do 51.10.1966 od 491 na 1462 brezposlenih. Torej za več kot 500 %>. Spremenila se je struktura brezposlenih. Namesto nekdanjega odstotka večinoma iz različnih vidikov problematičnih interesov iz časa polne zaposlenosti izpred reforme, nastopajo sedaj pošteni delovni ljudje, ki jim je dogajanje po reformi, brez njihove subjektivne krivde onemogočilo dotedanje delo. Strokovna struktura brezposlenih kaže na konjunkturo na določenih poklicih, kakor tudi na hipertrofijo določenih poklicev, seveda se ti po- datki nanašajo samo na Ljubljano. Največ brezposlenih je nekvalificiranih in priučenih delavcev, sledijo poklicne šole (779), s srednjo šolo (347). Sorazmerno dosti je tudi strokovnjakov s končano višjo ali visoko šolo (195). Kakšne so perspektive? Čeprav perspektive gradbeništva niso najbolj rožnate, v našem podjetju ne obstaja bojazen, da bi morali odpuščati delavce, temveč celo obratno, dobrih kvalificiranih in visoko kvalificiranih strokovnjakov bo še vedno primanjkovalo. Kljub temu pa se moramo zavedati resnosti položaja ter vsak na svojem delovnem mestu dati, vse od sebe. , Prihodnje leto bo še vedno primanjkovalo tesarjev in železokriv-cev, s tem ko se pri ostalih poklicih že pojavlja hipertrofija. In naše rezerve? — 296 vajencev raznih strok, — 25 štipendistov na gradbeni fakulteti, — 1 štipendist na strojni fakulteti, — 1 štipendist na ekonomski fakulteti. — 12 štipendistov na gradbeni srednji šoli, — 5 štipendistov na ekonomski srednji šoli, — 8 štipendistov na gradbeni delovodski šoli, — 3 štipendisti na administra- tivni šoli, 22 lesarjev v enoletni šoli za odraslo. — 12 želczokrivcev v enoletni šoli za odrasle. Za prihodnje leto bomo organizirali še po 2 razreda tesarjev in že-lezokrivcev. Vse to so naše mlade rezerve, ki se bodo prej ali slej vključile v kolektiv in za katere bo treba najti poklicu primerno delovno mesto. L. C. Prvi sadovi enoletne šole Pestra gradbena sezona je za nami, Morda bi rekli, da je šla mimo kot vse druge do sedaj. Vendar pa ni tako. Bila je prva po reformi, poleg tega pa so bili tudi novi udeleženci-tečajniki Gradisove enoletne šole za strojnike Fantje, kateri so prišli iz raznih krajev v šolo in v naš kolektiv, so imeli vsi enako željo, da bi si pridobili poklic, v tem primeru poklic strojnika. Nekateri so že imeli poklic, vendar ta ni bil perspektiven, drugi so zopet bili brez njega. Skrita želja vsakega posameznika je bila, da uspešno konča šolo ter nastopi kot praktikant na enem ali drugem stroju. Nekaj strojev so imeli možnost videti, brž ko so stopili na dvorišče naših remontnih delavnic. Med šolanjem pa so imeli še več možnosti, ker je bil praktičen pouk na strojih, ki so še takrat bili ali v skladišču ali v popravilu. Pri praktičnem pouku so se tečajnikom odkrivale skrivnosti delovanja pogonskega stroja ter njegovih sklopov. Že med šolanjem so se tečajniki po tihem odločili, s katerim strojem bi najraje delali po šoli. Že v samem začetku šole je bilo opravljeno testiranje. Ob prvi selekciji se je pokazalo, da pač določeni fantje niso imeli pogojev za sprejem v šolo. Ker je bil čas šole razdeljen tudi na obdobja ali šolske konference, se je že ob prvi konferenci občutilo, da program šole ni bil lahek, vmes je posegla ponovno selekcija, zaradi česar so se vrste redčile. Vsi, ki so dokončali šolo, so bili več ali manj razporejeni na take stroje, na katere so želeli. Danes jih že srečujemo na gradbiščih kot samostojne strokovnjake za krmilnimi napravami raznih gradbenih strojev. Kakor so se v šoli razlikovali po znanju, tako danes del teh ljudi vidno izstopa s svojo marljivostjo, vestnostjo ter znanjem pri delu. Razen tistih, ki so v šoli pri teoretičnem pouku prednjačili, se je nekaj ostalih, ki jim je sicer teorija malo delala preglavice, v praksi prav dobro odrezalo. Na gradbiščih se pogosto slišijo pohvale za posamezne tečajnike od strani delovodij ali sektorskih, ki so drugače zelo skopi s takimi izjavami. Torej ti ljudje so se vživeli v naših kolektivih, razumejo potrebe dela, za kar izkoriščajo pridobitve v teoriji in jih uveljavljajo na delovnem mestu. Zadovoljstvo je torej ne samo na gradbiščih, kjer ti ljudje delajo, ampak je s tem tudi zadovoljna matična enota ter vrsta ljudi, ki se je trudila v poučevanju in organizaciji šole. Uspe- Sklcp o prenehanju dela delavcu brez njegove privolitve ne more sprejeti pristojni organ v delovni organizaciji za tiste delavce, ki so člani delavskega sveta ali upravnega odbora podjetja, ne pa tudi za člane svetov delovnih enot in njihovih upravnih odborov; Po določilih 103. člena 2. odstavka temeljnega zakona o delovnih razmerjih ne sme skleniti delovna organizacija, da preneha delovno razmerje zaradi ukinitve delovnega mesta ali zmanjšanja števila delavcev na delovnem mestu oziroma trajnejšega zmanjšanja obsega poslovanja podjetja tistemu delavcu, ki je izvoljen za elana delavskega sveta podjetja ali upravnega odbora podjetja, Ta omejitev ne velja za delavce, ki so člani delavskega sveta enote ali upravnega odbora’ omote’ oz. drugih organov upravljanja." Ali se sme dati posojilo delavcem iz sklada skupne porabe za nakup stanovanja od privatnika ali za adaptacijo stanovanja, ki je v družbenem ali privatnem lastništvu? Ne! Po 59a členu zakona o sredstvih gospodarskih organizacij je določeno, da smejo gospodarske organizacije iz sredstev skupne porabe dajati posojila svojim delavcem za gradnjo ali za nakup stanovanja od gospodarskih organizacij. 1 o- pomeni, da se sme posojilo odobriti samo, če delavec gradi stanovanje za sebe oziroma želi kupiti že izdelano stanovanje, vendar samo od gospodarske organizacije, ne pa od privatnika. Tudi besede »za gradnjo* pomenijo, da se sme posojilo dajati samo, če se stanovanje na novo zgradi, nikakor pa ne za preureditve, adaptacije in podobno ne glede na to, ali je stanovanje v družbeni ali privatni lastnini. Pri razporeditvi delavca na drugo delovno mesto brez njegove privolitve je potrebno da obstaja pogoj »zahteva delovnega procesa«. Po 30. členu (1. odstavka) temeljnega zakona o delovnih razmerjih lahko delovna skupnost razporedi delavca tudi brez njegove privolitve na delo na drugo delovno mesto v isti ali drugi delovni enoti v podjetju, če pogoji, kateri se zahtevajo za to delovno mesto, ustrezajo strokovnim in drugim delovnim sposobnostim delavca. Proti takšni odločbi lahko delavec ugovarja samo, če premestitev ne bi bila opravljena zaradi »zahteve delovnega procesa«. AIOVOLETAJI S E STA AJ e k POSLOVAJIH E/NOT hi enoletne šole so sedaj vidni, pri dobljene so določene izkušnje ter ne bi kazalo zanemariti takega načina kadrovanja v podjetju, čeravno del teli kadrov običajno ob prvi priliki zapusti podjetje. Fluk- tuacija bo vedno uian jšn ker so pogoji vedno slabši, torej kadri se bodo ustalili in končno bo prišel čas za prehod na specializacijo na strojih. Ludvik Suajder Ura je natanko polnoč. Veliki urni kazalec je pokril malega in se zapičil v številko dvanajst. Luč je ugasnila, nastala je tišina. Cez nekaj trenutkov se je luč zopet prižgala. Srečno novo leto, zadoni po vsem svetu. Tako se ponavlja leto za letom vsi želimo drug drugemu obilo sreče, zvrhan koš zdravja, mir in seveda še tisoč dru-6ih_ stvari. Pa poglejmo, kaj si želijo naši člani kolektiva ob novem letu. Vsakega smo vprašali za tri želje: kaj si osebno želi v letu 1967, kaj želi podjetju in kaj poslovni enoti. Albin Pernat, KV ključavničar, KO Maribor. Osebna želja: Stanovanje v bližini delovnega mesta (na delo se vozi iz Ptuja), ostati v podjetju še v prihodnje. Za podjetje: »Gradis« kot celota naj bolj upošteva kovinske obrate. Na splošno pa, Štefan Gjerck Pa sindikat: Da bi se zbudili iz zimskega spanja ter več razumevanja vodstva za sindikalno delo. Štefan Gjerek, visoko kvalificiran zidar iz PE Maribor. Osebna želja: Dokončati hišico ter da mi podjetje omogoči vpis v delovodsko šolo. Za podjetje: Da bi čim boljše gospodarili ter več zaslužili. Albin Pernat Ela Zdovc da se še v večji meri angažiramo v tujini. In v enoti: Zamenjati stroje, ki so že izrabljeni, da bi bilo naše delo še kvalitetnejše, končno, da se tudi naša enota pojavi na tujem tržišču. Ela Zdovc, tajnik sindikalne podružnice Celje. Osebna želja: Lepo stanovanje. Za podjetje: Več sodelovanja. V enoti: Več dela ter da bi končno prišli na zeleno vejo. V enoti: Še naprej delati pod tem vodstvom ter da ostanejo do nas delavcev tudi v prihodnje taki odnosi kot so bili doslej. Nadalje želim, da bi si naša enota s kvalitetnim delom pridobila še večji ugled, kot ga že ima. Alojz Grmovšek, šofer SPO Ljubljana. Osebna želja: Da bi se obe hčerki pridno učili ter dokončali študij. Prihodnje leto grem v pokoj. Zato bi želel letos čimveč zaslužiti ter si tako dvigniti popreček za pokojnino. »Gradis«; Da bi bilo boljše kot doslej ter da bi tudi mi gradbinci končno našli svoje mesto bolj proti vrhu gospodarskih panog. Za enoto: Obnoviti avtopark ter šoferjem nuditi možnosti ve"iih zaslužkov. Jože Bukovec, betoner Ma-ribir. Osebna želja: Udobno stanovanje — sedaj stanuje z družino in starši v mali sobici 4X4 ter veliko zdravja. "Gradis«: 19 let je pri podjetju in ponosen je na »Gradis«, zato želi še nadalje ostati v podjetju. Na splošno si želi čim več dela doma in v tujini. Za enoto: Letos smo bili zadovoljni. Želim, da bi bilo tako še prihodnje leto. Nadalje si želim lep zaslužek, pri delu pa nove projekte, tako da bi tudi mi v Mariboru gradili poceni stanovanja. Alojz Turel, gradbeni delovodja iz PE Ljubljana. Osebna želja: Da bi zdrav in zadovoljen dočakal 25-let- Jožc Bukovec Alo;-' Turel nico »Gradisa; in s tem tudi svoj srebrni jubilej pri našem podjetju. Za podjetje: Pri bodočih licitacijah bi želel, da naši predstavniki izlicitirajo dela tako, da bo »Gradis« glavni izvajalec del in ne kooperant. Vse enote pa naj se v prihodnje še bolj strnejo in se borijo za skupne cilje »Gradisa«. Za enoto: Da bi delavci boljše zaslužili ter da bi si naša enota s svojim kvalitetnim delom pridobila še večji renome v Ljubljani, prav tako, da bi kadrovanje mladih strokovnjakov v prihodnjem letu posvetili več pozornosti. Rajko Zupančič, sekretar podet.ia. Osebna želja: čimveč zdravja, da bi lahko z enakim elanom n.r'«’i»val delo. Za »'djii.ic- Da bi ostalo v celoti enotno in združeno premagovalo vse težave, ki nam jih narekuje reforma in drugi vzroki, ter da br končno uredili tako notranjo delite'/ dohodkov in osebnih dohodkov, ki bi bilo v splošno zadovolj' stvo celotnega kolektiva. Za enoto: Da bi centralo13 službe bile vedno nosilci vse' ga napredka ter da bi s svojim kvalitetnim delom v celoti izpolnjevale tiste naloge, z® ka^e-e so r.ostavl :ene. jaže riovvat, kvalificiran strojnik, Ljubijana-okolica. • Za Gradis si želim, da bi v letu 1967 vsi skupaj dobro stali. Ampak, da ne bo pomote, ne mislim, da bi nas morali skupaj združevali, marveč le to. da bi vsem enotam dobro šlo.« Za našo enoto pa si želim, da bi imela v letu 1967 čim več dela in tudi čim več denarja.« »In še moja osebna želja-' Želim si v letu 1967 stanovanje. Stanujem z družino v skromnem enosobnem stano- Rajko Župančl* vanju. lic vem, če bo moj® osebna želja uresničena. Zdi se mi. da je to bolj velika želja kot pa verjetnost. Morda pa bom slednjič le prišel do večjega stanovanja čez dve ali tri leta. Za prihodnje leto m' bolj s-1puo - USPEH CELJSKIH G Kolektiv celjske poslovne enote je predal za dan repnMike Halozam nov pomemben objekt Letošnje šolsko leto so otroci iz Majšperka in okolice pričeli pouk v novih, svetlih prostorih osnovne šole paviljonskega tipa, ki jo je gradila celjska poslovna enota. Po adaptaciji stare šole, ki jc v sklopu šolskega kompleksa, in del na ureditvi okolice, je bila v novembru svečana otvoritev, katere se je udeležil tudi pomočnik sekretarja za prosveto in kuturo Pohvalne besede u kvanieu izvedenih del so bile plačilo gradbincem za naporno in forsirano delo. Novi šolski kompleks predstavlja za ta kraj veliko pridobitev, saj so imeli do sedaj pouk samo v neprimernih prostorih stare šole, v nekaterih razredih tudi v štirih izmenah. Kolektiv celjske poslovne enote se ob tej priložnosti zahvaljuje za vso pomoč, ki jo je nudila uprava šole, in za sodelovanje predstavnikov občinske skupščine Ptuj, saj je bilo mogoče samo ob uspešnem sodelovanju in pravočasnem reševanju problemov med gradnjo zgraditi šolo v razmeroma kratkem roku. Kot najuspešnejšemu kooperantu pa izreka priznanje celjska poslovna enota izvajalcu elcktroinsta- SRS Boris Lip'<ž<č v poznem ^U je bilo mogoče v letu 1965 izvršiti samo pripravljalna dela, z izgradnjo nove šole pa se je pričelo šele gradbeno sezono v letošnjem letu. Kljub težkemu terenu, razsežnosti gradnje in odvisnosti v pretežnem delu od uspeha koordinacije izvajalcev obrtniških del je (»noti uspelo, da se je šolski pouk v letu 1966 že pričel v novem objektu. V sklopu gradnje je enota prevzela še adaptacijo stare šole v vrednosti ca. 46 milijonov S din ter zunanjo ureditev in odvodno kanalizacijo v vrednosti ca. 20 milijonov S din. Zaradi pogojev oddaje del za fiksno ceno ni bilo mogoče enoti uveljaviti podražitev cen materiala in povišanja plač, kar je vplivalo na »Generalni štab«. Od leve proti desni: vodja gradnje Janko Šafarič, predstavnik ObS Ptuj Jožica Čarman, delovodja Anton Petrovič in nadzorni organ Miloš Jerman Kolektiv lesnega obrata Škofja Loka je sodeloval mi eradnii s 50 milijoni S din finančni neuspeh pri lej gradnji in lacijskih del 1MP Slovenske Konjice. In zakaj je celjska eriola prevzela dela na področju poslovne enote Maribor? Zaradi dokončno odločitve o prekinitvi gradn je EK K v Velen ju in SUT I AIKE v Oliškem vrlin po reformi v lotu 1965 je bila poslovna enota Celje v zelo kritičnem poležani z angažiranjem svojih kapacitet. Sporazumno s poslovno enoto Maribor se je celjska enota udeleži1.' licitacije za izgradnjo osnovne Za izdelke kovinskih obratov v Mariboru vlada veliko zanimanje — predvsem za 250- in 500-litrsko protitočne mešalec in za asfaltne baze. Zato ni nič čudnega, če imajo proizvodnjo za vse prvo polletje prihodnjega leta že zasedeno Del trakta osnovne sole v Majšperku šole v Majšperku. V ostri konkurenci in s pogojem oddaje del »jut ključ« je bilo tlelo prevzeto za 16" milijonov S din. Zaradi pričetka del s tem tudi na nižje osebne dohodke celjskega kolektiva. Toda prav v tern primeru je poslovna enota (Je- jo ponovno dokazala, da je pravočasna in dosledna izpolnitev pogodbene obveznosti podietjn osnovna naloga, za izpolnitev katere ne sine; jov plivziti tudi morebitni neugodni finančni pogoji. v r 2. SESTAVINE BETONA 2,1 Cement Vrste cementa lahko glede na njihovo aktivnost porazdelimo v več vrst po hidrata-tdjski toploti, ki jo cement razvija prvih 72 ur pri 4- 5° C, Ta razvrstitev je podana v naslednji tabeli: (Nadaljevanje) 3. KOLIČINA VODE IN CEMENTA Za zimsko betoniranje moramo posvetiti količine dodane vode več skrbi kot pri betoniranju v drugih letnih časih. Vodocementni V faktor, to je razmerje — mora biti čim niž- Klasifi- kacija cementa Vrsta cementa Hidratacija toplote pri 4- 5° C v prvih treh Opomba dneh Q 55 hitro vezoča — super cement . ... 50 < Q 45 normalno vezoča . . . 40—50 Q 35 počasi vezoča . . . . . . 30—40 Zmerna toplota Q 25 Zelo počasi vezoča . . . . 20—30 Majhna toplota samo za delo velike količine betona Zgornja razvrstitev cementov pa ne velja za aluminatne cemente (Lafaige cement). Uporaba teh cementov je omejena na nekatere posebne primere, ker zaradi rekristali-zacije izgubi na trdnosti. Prav tako se pri aluminatnih cementih doseže veliko slabša zaščita armature proti koroziji. 2,2. Mineralni agregat Mineralni agregat, ki ga uporabljamo za beton, ne sme vsebovati zrn, ki pri mrazu razpadajo, kar je še posebno važno za betone, ki so izpostavljeni velikim temperaturnim razlikam. Prav tako ne sme mineralni agregat vsebovati snovi, katere zadržujejo vezanje cementa. Te snovi so npr. razne organske snovi. Seveda ne smemo pozimi dodajati dodatkov, ki zadržujejo vezanje. Ti bi bili pri nizkih temperaturah zelo nevarni. 2,3. Voda Voda mora ustrezati normalnim zahtevam, to se pravi, mora biti čista in brez organskih Primesi. 2,4. Dodatki je in je pri tem priporočljiveje zvečati količino dodane vode. 4. GRETJE MATERIALA 4,1. Koliko naj ogrejemo material Vedno se moramo pri svežem betonu izogniti visokim temperaturam, ker se trdnosti betona lahko znižajo zaradi nepravilnega vezanja cementa, zaradi izgube potrebne vode ali zaradi prehitrega krčenja betona. Da bi se izognili tem nevšečnostim, priporočajo naslednje temperature, do katerih so posamezne vrste materiala lahko ogrevane: a) mineralni agregat ne sme biti ogret na več kot 100° C, b) temperatura vode ne sme biti večja kot 60« C, c) temperatura betona naj med mešanjem ne prekorači vrednosti: Vrsta cementa...........Q 33 Q45 Q 55 Temperatura betona med mešanjem v "C ... . 30 25 20 Dodatke, ki jih dodajamo betonu, smemo uporabljati le, če jih dobro poznamo. Predvsem ne smejo zadrževati vezanje cementa P*'i njzkih temperaturah; dalje ne smejo zmanjšati vodne prepustnosti betona, niti ne smejo povzročiti korozije — rjavenja armature. \ se dodatke je treba preiskati, tako + I~o*pmPera*uri. + 20° C kot pri temperaturi 3 C, pa tudi s predpisano, z dvojno in s Polovično dozo. , ,(e .je predlagana uporaba več dodatkov hkrati, se morajo preiskati tudi take kombinacije dodatkov. Uri zimskem betoniranju smemo uporabljati le pospeševalce in aeratorje. 2,41. Pospeševalci V običajnih dozah skrajšajo uporabljeni Pospeševalci čas do začetka vezanja cenien- a, zvečajo trdnost betona in hidratacijsko oploto v prvem času strjevanja. Dodatek Pospeševalca lahko zniža končno trdnost be-ona za do 20%, poveča se krčenje betona 1 , ,e hktrična prevodnost prav tako pride r , o tudi do tako imenovanega cvetenja etona na njegovih površinah. Iz teh razlo-speševc fa*° ko^e’ omejimo uporabo po- . Pospeševalci ki vsebujejo kloride, poveča-možnosti za korozijo armature. Pojav ko-kJ1JC i,e odvisen še od vrste cementa, vrste tonskega železa in izpostavljenosti atmosferskih vplivov. 1 ospeševalci, ki vsebujejo kloride, niso priporočljivi za armirano-betonske konstruk-..P. v nobenem primeru pa jih ne smemo 1 i a Dl jati pri prejnapetih konstrukcijah. 2.42. Aeratorji Aeratorji povečajo odpornost betona, ki se tur 0 .večkratnih spremembah tempera-m,’ tJ‘ Pr' večkratnem zamrzovanju in od-nrzovan," konstrukcije. Ti dodatki hkrati izboljsajo tud! vgraditev svežega betona, dne / .takesta betona nc sme biti p0 28 tom l,rJ;IanJa ma?/ša ^ 85 % trdnosti betona, ki je pripravljen brez dodatka aera- n°je betona Jl nekoliko povečajo krče- Zn prejnapeti beton lahko uporabimo aera-rorje le. ce ti ne vsebujejo kloridov. V betonu je lahko 4 do 6«/0 zračnih mehurčkov. Večji odstotek zračnih mehurčkov Je lahko le takrat, kadar je maksimalni pre-toer mineralnega agregata majhen. ^ajugodnejša količina zračnih mehurčkov v betonu: v % od prostornine betona je odvisna tako od količine dodanega cementa °t od maksimalnega premera zrn mineral- HCCtl JIlTrorrnln D°za cementa kg/m1 got. betona 200 250 300 350 400 450 4,2. Temperatura betona Če poznamo temperature sestavin betona, lahko določimo temperaturo betona To s pomočjo grafikona v sliki I. Če se temperatura cementa razlikuje od temperature + 5° C, la h 'o popravimo dobljeno temperaturo mešanice tako, da vzamemo kot osnovo razmerje: dvig (padec) temperature cementa za 10° C ustreza dvigu znižanja temperature betona za 1«C. 5. KRITERIJI ZA RAZOPAŽENJE S počasnejšim strjevanjem betona pozimi moramo biti pri vsakem delu konstrukcije gotovi, da bo ta prevzela predvideno obtež-oo z upoštevanjem določene stopnje varnosti. Pri razopaženju in odstranitvi podpor morajo betonske konstrukcije prevzeti svojo lastno težo. Znatne sile se lahko pojavijo v konstrukciji zaradi premaknitve ali neenakomernega posedanja temeljev. Te vertikalne kot horizontalne sile lahko nastopijo zaradi delovanja ledu v temeljih. Pri večnadstropnih zgradbah moramo k lastni tezi dodati še težo lesa in drugega materiala, ki smo ga pridobili pri razopa-zenju. K tej obtežbi moramo največkrat pridati se tezo zgornjega stropa, ki se prenaša na razopazem del po podporah. Napetosti, ki nastopijo v betonu zaradi prezgodnje obremenitve, ne smejo biti večje kot nek določen odstotek trenutne trdnosti, ki jo ima beton med razopažanjem. , .k,PPriča<^se moramo tudi, da je beton dobil ze tolikšno trdnost, da se konstrukcija ne bo pretirano deformirala. Odstranitev opaža povzroči pri betonskih konstrukcijah največkrat poleg obtežbe hitro temperaturno spremembo, ki omogoči nastanek razpok zaradi temperaturnih razlik v betonu. 5,1. Trdnost betona pri razopaženju , T.rrklost. betona pred razopaženjem naj-tm il .,Ug,0t0,vl™ JESENIČAN svoje delo širi na Gorenjsko celo: Bled. Begunje, dol do Kranja vse uspešno šef poganja Zdravo jasno: skrb primarna mu je vedno železarna. Mi želimo še nadalie mu dobička in medalje, dokler vodi nam DS. vzgled nam mora bili res! KOPER, kar se tiče dela, ni reforma prizadela, dosti v luki in Salari naš nam kolektiv ustvaril Tudi nove perspektive za enoto so vabljive! Mi bojimo se le io, da PE prešibka bo. da ob gradnji bo skladišč radi rokov velik vrišč! CELJE leto je minilo malo nalog si dobilo, mnogi, lepi so objekti nam oslali kot projekti! Kakor to slabo se čuje, nihče naj ne obupuje, perspektivno že sedaj se zboljšuje položaj! Z delom prišel bo polet, z niim uspeh, dobiček spel! M ARI BOR za industrijo močno kaže simpatijo pa navkljub reformi išče tam hvaležno si torišče. Ko tako si prizadeva, posel mu lepo uspeva, vendar nekaj le ga moti, nekaj mu je skoz' napoti: Kot se dela še dobijo, pa dobički le plahnijo! V RAVNAH pravega poleta skoro ni bilo pol leta. pa le skromni rezultati se v bilanci dajo bratil Ko že skrb nas vse navdaja, nov polet se tam poraia, vsi postali bolj so pridni, hitro so uspehi vidni! Ko jih firma občuduje — tam že višek se splačujel Kdor sodobno naj gradi, vse mu stroj naj naredi. Pa zato naš SPO jedro firme vedno bo! Kakor to lepo se sliši, mno^o ie teza” n te’ hiši, še do danes ta obrat si ne more nrav post'at'1 Čim h! s •■obe stregel zfluho, vsem PF. bi hib v poeubvl Sosed SPO - KO ni navdušen prav močno, ko predlaga za rešitev vseh težav se zdaj združi teol da se višek mu nabira, da si vsak bo nov kvartal eno plačo še dodali V ŠKOFJI LOKI lansko leto z robo je bilo napelo! Težko pač ta naš obrat brez lesa zna trgovat’ in uspehu bolj pomaga dobro založena žaga! Nas le cene še morijo, I o ponudbe se krojijo, kajti redko se zgodi, da tesar kaj popusti! Zdaj ob koncu še BIRO cilj naj naših misli bo! Ni se nam preveč razširil, o mnogem se celo umiril, novi šef in starešina ve. kaj znači disciplina! Tudi zmanjšal za tretjino kader je, ga dal v tujino, da nabere novo znanje, si učvrsti blagostanje! Nas le čudi. da promet z manj ljudmi ie večji spel! A Vse domače smo obrali vsakemu oceno dali. zdaj čez mejo še pogled, na devizni čudni svet! Mnogo je razlogov proti, mnogo je razlogov za, a besedo vendar zadnjo, tu podjetje naj ima! Mariborski nam KO redko pride pod roko. vse napake vsaka graja v mejah se drži okraja! Vendar eno le nas veže: Ko n jih glas n L jubljano seže, vemo kakšna bo vsebina: Spet nam manjka pločevina! Lep obral naš OGP v slavo in reklamo je; od votlaka do garaže kupcu se izbira kaže! Nove še izdelke išče, da jih vrže na tržišče, n:r reforma ga ne stiska, ve on. kje denar pritiska, pa tako vse kalkulira, Kamor šle so nam enote, niso delale sramote, tudi zunaj naš emblem ni za tujca več problem! Vsi vedo, kaj naši znajo, da bogate skušnje imajo, da porabni so za ose, kar iz naše stroke je! Ko nam za ugled skrbijo, misli naše k njim letijo: Kakor marke so privlačne, lepe hiše so domačne! lJa smo j)ii kraju, je pesem izpela, hitro prijadrali h koncu smo leta! Vse smo obdelali, vse smo obrali, dobre in slabe strani pokazali! Kakor pa kaže seda j perspektiva, mnogo se lepša bodočnost odkiiva, dela prevzeta so zagotovilo, da preskrbljeni za prvo smo silo! Če pa tako je. vsi skupaj krenimo, naše se barke trdno oklenimo. Novo naj leto prinese procvit. in pa po možnosti — večji profiti >'VCtPU«SK PoVToPko^ ^OO -2^i UO podjetja SKLEPI V. redne seje upravnega odbora podjetja z dne 24. it I96S 1. Sklepi zadnje seje so bili izvršeni, oziroma je bilo podano poročilo o izvajanju, ki se vzame na znanje. 2. Na vprašanje tehnične službe — strojni sektor, kako je tolmačiti 3. odst. 5. sklepa IV. redne seje upravnega odbora podjetja z dne 19. 10. 1966 glede načina obračunavanja »izpadlih« strojev, ki se vodijo v SIP, sprejme upravni odbor naslednje: »študija o najemninah strojev težke mehanizacije« je bila v celoti prevzeta in s tem tudi način, da se stroški za tiste stroje, ki ne morejo obratovati v primerih, naštetih pod poglavjem 10. »Stojnina strojev — a), b) in c) (stran 25 »Študija o najemninah strojev) obremenjujejo v breme režije podjetja. Za pravilnost ugotavljanja omenjenih primerov imenuje upravni odbor naslednjo komisijo: tov. Vinko Brglez, Anton Martinšek in Janez Zupan. 3. Upravni odbor sprejme na znanje poročilo o delu v zvezi s spremembo organizacije poslovanja v SPO in KO Ljubljana ter pooblašča tehnično službo podjetja, da na podlagi sprejetih smernic sestavi končni predlog organizacijske sheme obeh obratov, jo predloži v obravnavo organom upravljanja v obratih in skupaj s sprejetimi pripombami predloži upravnemu odboru podjetja v potrditev do konca decembra 1966, 4. Komisija DSP za perspektivni program in razvoj podjetja ter letni gospodarski načrt naj dokonča analizo, ki je bila sestavljena na podlagi ankete o organizaciji poslovanja podjetja in dokončno besedilo predloži na razširjeni seji konference šefov. Sklepi organe« samoupravljanja Tehnična služba naj vzporedno pripravi tehnično osnovo za predlog združitve poslovnih enot na ljubljanskem področju. Delo po tej točki sklepa mora biti izvršeno najkasneje do konca tega leta. 5. Upravni odbor podjetja predlaga delavskemu svetu podjetja v potrditev periodični obračun za tričetrtletje 1966. 6. Od 1. januarja 1967 dalje veljajo za kovinske obrate v Ljubljani in Mariboru kal-kulacijski faktorji za posamezne delavnice v višini, kakor jo predvideva tabela v koloni 11 gradiva, ki je bilo predloženo upravnemu odboru v obravnavo pod št. 40/0-li/g($ 107, razen faktorja za remont, ki se odobri za oba obrata enako v višini 3,10. 7. Do 31. 12. 1966 obračunava SPO storitve avtoparka enotam v okviru podjetja po dosedanji tarifi (od N din 3,96 do 50,97 za t/km). Od 1. 1 1967 dalje do 15. marca 1967 obračunava SPO prevoze enotam v okviru pod. jetja po dosedanji kalkulacijski tabeli tj. od N din 4.37 do 56,52 za t/km. Eventualne razlike, ki bi nastale zaradi spremenjene stopnje amortizacije in drugih sprememb, ki bi vplivale na kalkulacije, se bodo poračunale od 1. 1. 1967 dalje. Od 21. novembra 1966 do nadaljnjega se za kalkulacije prevozov v ponudbah gradbenih del upošteva kalkulacijska tarifa po tabeli tj. od N din 4,44 do 62,77 za t/km. 8. Predlog komisije za notranjo delitev o spremembi višine terenskega dodatka in nadomestila osebnega dohodka za začasno premestitev na nižjo delovno mesto (člen 53 pravilnika o delovnih razmerjih) se da v obravnavo delovnemu kolektivu. 9. Osnutek pravilnika o ugotavljanju učinka dela organizatorjev proizvodnje se predloži delovnemu kolektivu v Obravnavo. 10. Odobri se uporaba privatnega osebnega vozila v službene namene tov. ing. Stanislavu Perčiču in Jožetu Bertonclju do 300 km mesečno, tov. Janezu Zupanu pa do 500 km mesečno. 11. Na podlagi prošnje tov. Staneta Uhana za priznanje selitvenih stroškov iz Maribora v Ljubljano sklene upravni odbor, da so Izpolnjeni pogoji iz pravilnika o povračilu selitvenih stroškov in se bodo stroški povrnili v višini, ki jo pravilnik predvideva. 12. Odobri se službeno potovanje na Češko za 7 dni tov. ing. Branku Vasletu, ing. Jožetu Uršiču in Jendi Stovičku zaradi strokovnega ogleda peletizacije in uporabe poliestrov. Predsednik UOP: Lado Janžekovič DS podjetja SKLEPI v. rednega zasedanja delavskega sveta podjetja z dne 25. 11. 1966 1. Sklepi prejšnjega zasedanja so bili izvršeni. Glede nadomestila osebnega dohodka za prve tri dni izostanka z dela zaradi bolezni, naj se do konca leta izdela pravilnik in pri tem upošteva, da nadomestilo ne bo manjše od 50 •/« osnove. 2. Poročilo overovatelja zapisnika se vzame na znanje, 3. Poročilo predsednika upravnega odbora podjetja se vzame na znanje in potrdi. 4. Potrdi se periodični obračun za tričetrt-letje 1966. Enote, ki po periodičnem obračunu niso krile izplačanih osebnih dohodkov, med letom ni mogoče sanirati. Dolžnost vseh poslovnih enot in obratov je, da ukrenejo vse potrebno za doseganje pozitivnega rezultata in si morajo glede prevzemanja dela druga drugi pomagati. 5. Sprejme se predložena analiza režijskih stroškov podjetja s priporočilom vsem enotam, da posvetijo še večjo pozornost vprašanju režijskih stroškov. 6. Soglasno se sklene, da se analiza ankete komisije za perspektivni program in razvoj podjetja ter letni gospodarski načrt ne obravnava, ker je upravni odbor podjetja sprejel določene sklepe v zvezi s to anketo. Rezultat bo delavski svet podjetja obravnaval, ko bodo izpolnjene naloge, ki jih je sprejel upravni. odbor podjetja,- 7. Sprejme se sklep o razširitvi predmeta poslovanja podjetja za opravljanje poslov v zunanjo-trgovinskem prometu. Podjetje bo opravljalo posle v zpnanje-trgovinskem prometu v mejah poslovnega prometa, za katerega je registrirano v notranjem prometu pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani. Investicijska dela v tujini bodo obsegala: izdelovanje investicijskih programov in tehnične dokumentacije za investicijske objekte in investicijska dela, izvajanje vseh vrst gradbenih in drugih podobnih del; izvajanje vseh vrst instalacijskih, montažnih in de-montažhih del ter del, s katerimi se vzdržujejo ih remontirajo industrijske naprave; zagon naprav ali opreme zgrajenih objektov; graditev kompletnih objektov in dobava kompletne opreme zanje; nadzorstvo nad izvajanjem objektov in del; strokovno pomoč v poslovanju zgrajenih objektov; druge posle v zvezi z izvajanjem investicijskih del v tujini. 8. Pod tč. I) osnovne registracije podjetja, vpisane pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani se na koncu doda: ...»in izdelkov«. Obral v Škofji Loki izdeluje tesarske in mizarske izdelke tudi za druga gradbena in ostala podjetja po naročilu v specialnih izvedbah. 9. Tov. ing. arh. Milanu Arnežu se dovoljuje odsotnost z dela po 77. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih (prečiščeno besedilo Ur. 1. SFRJ št. 43/66) za čas od 7. decembra 1966. do 1. decembra 1970 zaradi odhoda v Libijo v okviru mednarodne tehnične pomoči. 10. Za izvedbo analitske ocene delovnih mest se imenuje naslednja komisija: Stane Uhan kot predsednik, Mila Capuder in Ciril Marolt kot člana. Komisija naj že začeto delo nadaljuje tako, da bodo črpane osnove iz sedanje situacije zaposlenega kadra pri podjetju po enostavnejši metodi. Usmerjanje dela komisije se poveri tov. Ing. Dragovanu Severju. Delo komisije mora biti opravljeno do konca februarja 1967, Za hitro izvedbo naloge sme komisija po potrebi pritegniti še zunanje sodelavce ali sodelavce iz podjetja. Do naslednjega zasedanja delavskega sveta podjetja naj komisija pripravi predračun stroškov v zvezi z izvedbo analitske ocene delovnih mest. 11. Odobrijo se posojila za individualno m stanovanjsko gradnjo z rokom odplačila 15 let in 2 •/• obrestne mere naslednjim prosilcem: N din a) Štefka Pavlek, OGP Ljub. 20.000,00 b) Stanislav Žnidaršič, OGP Ljub. 20.000,00 z možnostjo črpanja v okviru razpoložljivih sredstev, ki jih ima enota v svojem skladu skupne porabe. N din c) Franc Merhar, centrala . . . . 10.000,00 d) Lucija Košir, centrala .... 10.000,00 Pri odobravanju prošenj za posojila bo komisija dosledno upoštevala določila pravilnika in nepopolne ali neskladne prošnje s pravilnikom zavračala. 12. Za sodnika-porotnika pri Višjem gospodarskem sodišču v Ljubljani se imenuje tov. ing. Alfred Petelin 13. Na številne prošnje in priporočila klimatskih zdravilišč glede dajanja prispevkov Članom delovnega kolektiva, ki so potrebni klimatskega zdravljenja, priporoča delavski svet podjetja, da enote omogočijo iz svojih sredstev zdravljenje tistih članov enote, ki po zdravniški presoji nujno potrebujejo takšno zdravljenje. Urediti je treba samske domove in izboljšati pogoje na izpostavljenih delovnih mestih, kar vpliva na zdravje in nadalje na delovno sposobnost. S preventivnimi ukrepi je mogoče preprečiti bolezni bolj učinkovito. Služba HTV na centrali naj pregleda naselja in urejenost delovnih pogojev ter da svoje poročilo na prihodnji seji. 14. Iz sklada skupne porabe se oroči: v kreditno banko v Mariboru kot rokovni depozit a) 87.433 N din za dobo 5 let in 1 ®/e obrestno mero s pogojem, da si pridobimo pravico do kredita v višini 145.722,00 N din za Kovinske obrate Maribor za nakup dvosobnega stanovanja ob Korčetovi ulici; b) 576.000,00 N din za dobo 5 let in 1 •/• obrestno mero s pogojem, da si pridobimo pravico do kredita v višini 960.000,00 N din za gradnjo samskega doma v Celju. 15. V Kreditno banko in hranilnico v Ljubljani se namensko vloži 10.000,00 N din za dobo 5 let in 1 7o obrestno mero za tov. Vido Potrpin s tem, da se bo po 10 mesecih pridobila kredit v višini 15.000,00 za nakup stanovanja. 16. Potrdi se odprodaja osnovnih sredstev po predlogu komisije za odprodajo osnovnih sredstev z dne 1. 6. 1966 z osnovno vrednostjo 358.731,45 N din in sedanjo vrednostjo 96.156,55 N din (seznam je priložen zapisniku). Overovatelja: Predsednik DSP: ing. Saša Škulj 1. r. Franc Vovk 1. r. Mitja Smole 1. r. UO KO SKLEPI V. redne seje Upravnega odbora Kovinskih obratov, Ljubljana z dne 23. 11. 1966 1. Predlog za zmanjšanje režijskih stroškov v obratu naj izdela gospodarsko finančni sektor do prihodnje seje. 2. Na eni prihodnjih sej UO naj se obravnavajo vprašanja organizacije dela, nezainteresiranosti in neznanja delavcev. 3. Sprejme se odgovor na predlog analitičnega oddelka centrale za faktor 1967. 4. V prihodnjem mesecu naj se izvršijo izvršijo izplačila, ki so nastala v zvezi z dodatkom na stalnost. plačila, ki so nastala v zvezi z dodatkom na stalnost. 5. Prosta sobota 10. 12. 1966 naj se prenese na ponedeljek 28. 11. 1966. 6. UO sprejme na znanje rezultate razpisa prostih delovnih mest. 7. Spominska darila delavcem, ki so zaposleni pri podjetju 10, 15 ali 20 let, se podelijo na slavnostni seji DS obrata v petek 25. 11. 1966. Predsednik UO: Franc Plešec DS OSP SKLEPI V. redne seje delavskega sveta »Gradis« Obrata gradbenih polizdelkov z dne 17. U* 1966 ob 12 uri v sejni sobi obrata 1. Vzame se na znanje delitev dohodka P° fakturirani in po izvrednoteni proizvodnji per 30. 9. 1966. 2. O novem stimulativnejšem načinu obra- bi M čunavanja akordov se seznani kolektiv, istočasno pa prenese na komisijo DSP, da o tem Predlogu razpravlja in kasneje prilagodi te-interno zakonodajo. 3. Sprejme se na znanje poročilo tov. Stoika o nadaljnjem delu v OGP. 4- Delitev HTV osebnih zaščitnih sredstev Se opravlja preko delovodij OE. 5- Komisija za akorde se zadolži, da strojnikom na strojih za izdelavo betonskih cevi izenači tarifne postavke. 6- Iz sklada skupne porabe se odobri za individualno gradnjo tov. Štefki Pavlek in tovarišu Stanetu. Žnidaršiču posojilo v višni 20.000.00 N din. 7- Stanovanje v bi. J-5 I. nad. 2 + 1 sob-n° " 59,81 m2, ki je bilo z odločbo centrale dodeljeno tov. Francu žužku, se prenese tov. Stefana Zvera, skladiščnika v OGP. Prav tako se prenesa stanovanje v bi. I- nad. — 1 sobno, v izmeri 40,03 m2, z odločbo dodeljeno Rudiju Krakarju, na Mar-tlna Lončarja — KV strojnika v OGP. 9- Ds pooblasti stanovanjsko komisijo, da ahko vsako prosto stanovanje takoj dodeli naslednjemu prosilcu po rang listi in o tem Poroča na naslednji seji DS. 10* Odstopna izjava tov. Alojza Remca iz stanovanjske komisije se vzame na znanje er se na njegovo mesto imenuje tov. Nika Longo. Overovatelja: Predsednik DS OGP j Prane žužek Jenda Stoviček Ivan prah DS KO SKLEPI delavski svet Kovinskih obratov, Ljublja-nt je na svoji XIV. redni seji dne 9. 11. 1966 sprejel naslednje sklepe: t* Antifoni, ki jih je nabavilo podjetje, se Morajo uporabljati. Enosobno stanovanje v Novih Jaršah se dodeli Jani Šeligo, po plačilu samoprispevka. Podjetje »Saturnus« Ljubljana naj plača samoprispevek za stanovanje Milana No-Vlnca> ki mu je bilo odobreno. 4- Komisija za stanovanjska vprašanja si ogleda hiše, ki jih izdeluje »Jelovica« Škof-^a Loka. Istočasno pa je potrebno pregle- dati možnosti postavitve montažnih hiš v okolici Ljubljane pri Zavodu za urbanizem. 5. DS vzame na znanje sklepe UO in DS podjetja. 6. DS vzame na znanje poročilo o delu UO obrata. 7. Potrdi se poročilo o tričetrtletnem poslovanju obiata, obenem pa se vzame na znanje poročilo o poslovanju podjetja v istem razdobju. 8. Vzame se na znanje poročilo o poteku letne inventure. 9. Izplača se stimulativni del OD, ker ni bilo v vseh mesecih letošnjega leta za to razpoložljivih sredstev. Obračun se izvrši za dejansko opravljene ure. 10. S centralo podjetja in SPO se doseže sporazum za vpis rezervnih delov TAM Pionir in Caterpillar D 7, D 8 in nakladač v vrednosti 292.786,93 N din. 11. Iz sklada skupne porabe se izplača sindikalnemu odboru obratov znesek 1.428,00 N dinarjev za stroške športnih iger. 12. Zavrne se ponudba Gospodarskega razstavišča Ljubljana za udeležbo na sejmu »Varilna tehnika«, 13. Sprejme se v remontn^ delavnice 6 vajencev-strojnikov za dobo 6 mesecev, ki nam jih bo napotil Center za izobraževanje podjetja. Nagrade izplačuje Center, ki preskrbi vajencem tudi stanovanje in uredi prehrano. UO KO SKLEPI Upravnega odbora z dne 4. 11. 1966 1. Sklepi zadnje seje UO so izvršeni ali pa so v delu. 2. Faktor za leto 1967 se potrdi naknadno, ko bodo znani že vsi podatki. Za obračun naj služijo dejanski OD 'posameznih delavcev na uro in ne kalkulativne ure. 3. Do prihodnje seje UO mora komercialna služba napraviti predlog za znižanje stroškov režije. 4. Analiza skrajšanega delovnega časa se vzame na znanje, 5. Organizira se cepljenje proti influenci. 6. Od podjetja Varnost Ljubljana se zahteva analiza o zvišanju plačila vratarske in čuvajske službe. Potrebno je dobiti soglasje o zvišanju plačila podjetju Varnost tudi od centrale podjetja In SPO Ljubljana. 7. UO vzame na znanje sklepe DS podjetja o spremembah pravilnikov. 8. Na prihodnji seji UO se mora obravnavati analiza tričetrtletnega poslovanja obratov. Predsednik UO: Franc Plešec UO PE SKLEPI L izredne seje upravnega odbora gradbenega vodstva Ljubljana z dne 16. 31. 1966 1. Odobri se ocena organizatorjev proizvodnje za tričetrt leta 1966 upoštevajoč pri tem korekture ocen. ki jih je izvršil uprav ni odbor. Predsednik UO gradb. vodstva Ljubljana: Franc Zorko DS PE SKLEPI III. redne seje delavskega sveta gradbenega vodstva Ljubljana z dne 16. 11. 1966 1. Ugotovi se, da so bili sklepi zadnje redne in izredne seje izvršeni. 2. Sprejme se na znanje poročilo o tričetrt-letnem obračunu proizvodnje, poročilo o analizi režije v podjetju in poročilo o analizi skrajšanega delovnega časa. V zvezi s skrajšanim delovnim časom je predlagati centrali podjetja, da skliče sestanek predstavnikov ljubljanskih poslovnih enot, na katerem bi na podlagi dosedanjih Izkušenj gradbenih podjetij ponovno vzeli v pretres skrajšani delovni čas v ljubljanskem bazenu in določili delovni čas za 1. 1967 v pogojih 45-urnega delovnega tedna. Naroči se upravnemu odboru gradb. vodstva, da pripravi do naslednje seje konkretni predlog za znižanje režijskih stroškov na gr. vodstvu upoštevajoč pri tem v 1. 1967 enak obseg del kot v 1. 1966. 3. Sprejme se na znanje poročilo o izpol- nitvi plana do 15. 10. 1966 in poročilo o angažiranosti gradb. vodstva v 1. 1967. V zvezi z izpolnjevanjem planskih nalog se izreče javna pohvala gradbiščnim kolektivom za uspehe, ki so jih dosegli pri gradnji skladišča TEOL in jjri gradnji KOLEK-TORJA. 4. Prošnja zidarja Malije Marciuša za dodelitev sobe v delavskem naselju je odstopiti r rešitev upravnemu odboru Uprave del. laselij in samskih domov. 5. Prošnjo Mladena Novakoviča za dodelitev družinskega stanoavanja bo lahko del. svet obravnaval samo, če se imenovani vključi v varčevalno akcijo pri komunalni banki in zaprosi del. svet za dotacijo, kajti gr. vodstvo ne razpolaga s prostim družinskim stanovanjem. Predsednik DS gradb. vodstva Ljubljana: Maks Urbanija DS Ravne SKLEPI V. redne seje DS PE GRADIS RAVNE, z dne 18. 11. 1966 1. DS PE potrdi delitev gibljivega dela v znesku 12. milj. S din. 2. DS PE osvoji predlog, da se ponedeljek dne 28. 11 1966 ne dela in nadomesti z že opravljenimi urami (45-urni delovnik). 3. DS PE sklene, dasevsoboto dne 26. 11. 1966 razdeli plača, z delom preneha ob 11. uri dopoldne in z zakusko ter primerno slavnostjo za praznik »29, NOVEMBER« po sektorjih konča delovni dan, 4. Kadrovska služba naj pripravi razpored za 45-urni delovnik, začenši s 1. 12. 1966 s tem, da se eno soboto dela do 11. ure, zadnja po izplačilu pa bi bila prosta. 6. DS PE sklene, da se delavcem odobri zimski dopust le v soglasju s tehničnim kadrom, kar je naravno povezano z organizacijo dela. Kolikor bodo vremenske razmere pokazale, se z izvajanjem začne 15. 12. 1966. Kadrovska služba naj pripravi razpored. 6. DS PE potrdi plan investicij za leto 1967, Višino posojila za individualno gradnjo se določi ob zaključnem obračunu za leto 1966. 7. DS PE vzame na znanje, da se delavska menza v starem delavskem naselju (Ob Suhi) z 15. 12. 1966 ukine. Za razliko cene v hrani se za člane sektorjev, ki so do sedaj bili odvisni od tujih obratov družbene prehrane tj. Žerjav in Orna določilo: a) za delovišče ŽERJAV prizna dodatn. 20 odstotkov teren, dodatka in brezplačno stanovanje v baraki (urejeno); b) za delovišča ČRNA prizna dodatn. 30 % teren, dodatka (urejeno). Temu primerno se za vse sektorje na Ravnah prizna dodat. 20 e/o terenskega dodatka. Dodatek na TD prejmejo le upravičenci do terenskega dodatka, in to z dne 16. 12. 1966, ko preneha delavska menza z obratovanjem. Upravi delavske menze se pismeno sporoči, da bloke za hrano izda le do 15. 12. 1966. 8. DS PE ugodi prošnji tov. Staneta Uhana s tem, da prevzame stroške na novo nabavljenega bojlerja in montažo GV Ravne, če bo izpraznjeno stanovanje zasedel član kolektiva GRADIS Ravne. V nasprotnem primeru mora zadevo urediti z novim stanovalcem sam. 9. Interesentom posojila za individualno gradnjo za leto 1967 se naroči, da si pravočasno priskrbijo potrebno dokumentacijo. 10. Prošnjo Jožeta Gorjupa in Marije za sobo se odloži do časa, ko bo zadeva aktualna, oziroma se odstopi stanovanjski komisiji. Predsednik DS PE: Milan Majžir DS Zalog IZVLEČEK SKLEPOV IV. rednega zasedanja DS Gradbišča Zalog z dne 7. 12. 1966 1. Vsi sklepi zadnjega zasedanja so bili izvršeni. 2. Sprejme se poročilo šefa komercialne službe PE za čas januar—oktober 1966. 3. Odobri se izvršeno izplačilo OD od 1. 5. do 15. 9. 1966, ki je bilo izvršeno zaradi uspešnega zaključka del na sektorju Yulon in Prehrana. Za izplačilo se odobri že obljubljena korektura norm in akordov za čas od 1. 5.—15. 9. 1966 v višini 5,6 ®/o doseženih efektivnih osebnih dohodkov. 4. DS v celoti sprejema in odobrava poro- čilo šefa, ki se nanaša na dosedaj izvršene naloge in angažiranost PE za leto 1967. 5. DS PE Zalog odklanja vsako sugestijo o združitvi z GV Ljubljana. DS PE tolmači gospodarsko reformo v smislu, da se ukinejo enote, ki ekonomsko ne opravičujejo svojega obstoja, kar konkretno za enoto Zalog ne pride v poštev. Z zapisnikom tega zasedanja je poleg uprave podjetja tudi seznaniti predsednika DS podjetja Gradis. 6. Zavrnejo se prošnje za odobritev dolgoročnega posojila s tem, da jih prej preveri komisija, ki jo je imenoval DS poslovne enote, prosilce pa pozove, da prošnje izpopolnijo z ustrezno dokumentacijo, ki je predvidena s pravilnikom podjetja. Komisija mora ustrezno poročilo predložiti DS PE do naslednjega zasedanja. 7. Šefu PE se naroča, da napravi vse ustrezno za sprostitev finančnih sredstev v višini 16 milijonov S din, ki so bila poprejšnja angažirana za gradnjo samskega doma s tem, da se ta sredstva koristijo za odobravanje posojil članom kolektiva za gradnjo individualnih hišic oz. za nakup družinskih stanovanj članom kolektiva PE Zalog. 8. Zavrne se prošnja tov. Cerima Osman-čeviča za dodelitev družinskega stanovanja v naselju Zalog (barake), ker ni zato nobenih pogojev. Overovatelja zapisnika: Nada Sulič 1 r. Bruno Colovini 1. r. Predsednik DS: Ing. Niko Burnik 1. r. DS Uprave DS Uprave stanovanjskih hiš in stano.it I. redna seja dne 28. X. 1966 Člani DS Uprave so se sestali na prvi seji in sicer: kot zastopnik stanovalcev: tov. Albin Be-čer, tov. Jože PukšiČ, tov. Silva Slambergar kot zastopniki GIP »Gradis« tov. Osvin Novak, tov. Stane Simeonov, tov. Janez Plemelj kot delovni člani Uprave tov. Rajko Šale-har, tov. Helena Žigon. tov. Jožica Berčič (opr. odsotna) 2*4 Soglasno je bil izvoljen kot predsednik DS note tov. Albin Bačer za njegovega namestnika pa tov. Jože Pukšič. DS enote je prejel naslednje sklepe: l: Potrdi se dosedanje delo uprave, ki naj s svojim delom nadaljuje v istem smislu kot dosedaj' -do konca leta 1966. Za leto 1966 pa se mora izdelati plan investicijskega vzdrževanja. 2. Stanarina, ki je glavni vir dohodkov uprave, se deli po naslednjem ključu: 50 °/e za amortizacijski sklad 25 */.o investicijsko vzdrževanje 15 ®/o vzdrževanje in upravljanje 10 •/» za upravo Ce se bo pokazala potreba po drugačni delitvi, bo DS enote ta ključ spremenil. 3. Razlika med v letu 1965 določeno akontacijo na stanarino in stanarino določeno z novimi odločbami v letu 1966 se bo obračunavala: za Ljubljano in ostale kraje od 1. IV. 1966 dalje za Maribor pa od 1. VI. 1966 dalje. Kjer je, bila akontacija višja od novo določene stanarine, se razlika obračuna v korist nosilca stanovanjske pravice od 1. I. do 31. III. 1966 (npr. Jesenice). 4. Gospodarsko finančna služba naj enkrat mesečno poroča upravi o gibanju finančnih sredstev in sicer: a) Dohodki (stanarina in drugo) b) Dohodki dotacij (subvencija) c) Stroški upravljanja in vzdrževanj. č) Razpoložljiva sredstva Iz poročila naj bodo razvidni tudi OD uslužbencev enote. 5. Uprava mora upravljati tudi posamezna stanovanja poleg drugih, ki jih je DSP vložil v stanovanjski sklad uprave. 6. Stanovalcem, ki do sedaj kljub večkratnim opominom, še ne plačujejo stanarine upravi, se bodo v treh mesecih od dneva sprejetja tega sklepa odpovedala stanovanja. 7. Novo zavarovanje stanovanjskih objektov ih stanovanj se naj izvrši od 1. I. 1967 dalje. 8. Sprejet'je pravilnik o okvirnih normativih za najkrajše trajanje elementov in opreme in o tehničnih normativih za vzdrževanje ih investicijsko vzdrževanje. Ta pravilnik je v skladu z odlokom Mestnega sveta Ljubljana od 19. 10. 1966 in velja za celotno stanovanjsko področje uprave. 9. Predsednik DS enote naj pri UO podjetja reši vprašanje delovnega mesta upravnika, ki je sedaj le vršilec dolžnosti. 10. Stanovanjske pogodbe, katerih osnove so nove stanovanjske odločbe se morajo skleniti z nosilci stanovanjske pravice do 31. XII. 1966. 11. Zaklonišče v stanovanjski hiši Ljubljana, Endliharjeva ulica 14—16 se uporabi za skladišče uprave. 12. Zaradi hitrejšega poslovanja in preprečevanja škode se izda za področje Maribor, za zelo nujne primere tov. Pukšiču, z žigom uprave opremljen blok »Naročilnice«. 13. V stanovanjskih hišah, kjer so stanovalci navezani le na električno energijo in nimajo štedilnikov na trdo gorivo ali plin, se takoj izvrši dvotarifna instalacija na stroške uprave vključno z nabavo preklopne ure. Dovod do stanovanja in dvotarifni števec se nabavi na račun stanovalcev. Ostali stanovanjski objekti bodo prišli postopoma na vrsto. 14. Določi se plača za snažilke, in sicer v stanovanjskih hišah z nad 10 stanovanji neto novih din 5.00 od stanovanja. V stanovanjskih hišah z manj kot 10 stanovanji pa naj določi plačo uprava po svoji uvidevnosti. Ta plača velja od 1. 10. 1.1. dalje. 15. V letu 1967 se bo sestavil načrt o možnosti razširitve stanovanjskega sklada, o združevanju sredstev za nabavo novih stanovanj, o morebitnem najemanju bančnih kreditov za razširitev stanovanjskega sklada. Overovatelja: Predsednik DS enote: Osvin Novak 1. r. Albin Bačer 1. r. Janez Plemelj 1. r. Uprava domov SKLEPI sedmega rednega zasedanja UO enote uprave delavskih domov in naselij Gradis Centrala Ljubljana z dne 11. 31. 1966 1. Ugotavlja se, da so sklepi zadnje seje izvršeni. 2. Ugotavlja se, da je poslovanje uprave domov pozitivno v času od 1. I. do 30. IX. 1966 ter se obračun sprejme in potrdi. 3. Namesto proste sobote dne 10. XII. 1966 se dela, prost pa je dan 28. XI. 1966. 4. Glede kraje v delavskih domovih in naseljih pa je sprejet sklep, da se vsa namenoma narejena Škoda oceni in izterja. To velja tudi za kurjavo. 5. Glede pogodb o stanovanju tujih stanovalcev je sprejet sklep, da se mora od vsakega stanovalca izterjati vnaprej za en mesec. Ce ne plača za en mesec vnaprej, naj se mu stanovanje odreče. To velja samo za tuje stanovalce. 6. Priznajo se nadure upravnikoma domov Zrimšku in Mlakarju za čas kurjenja peči Izven redovnega časa, ko je kurjač odsoten. 7. Ker je material družinskih barak večinoma že prodan, se sklene, da se naj odpove voda, »Snaga«, dimnikar in zavarovanje in o tem obveste stanovalci, kateri si naj sami urede ta vprašanja. 8. Za 50-letnico kurjača Aleksa Ciglerja naj se kupi nagrada po pravilniku. Isto velja za Breznika, ki je upokojen. 9. Bogosav Sišič, ki stanuje v baraki za samske delavce z družino in do sedaj ni plačeval kurjave, elektrike itd., naj si sam kupi kurjavo in plača elektriko in vodo, oziroma naj si postavi števec. Najemnino pa plačuje mesečno po 50.00 N din. 10. Na prošnjo delavca Marcijuša, naj bi mu dodelili sobo v družinskih barakah, se sklene, da se mu naj proda taka soba, ki jo stanovalci sami ne marajo kupiti. Predsednik UO: Grilc Ivan UO Škofja Loka SKLEPI V. seje upravnega odbora Gradis LIO Škofja Loka, ki je bila dne 20. 10. 1966 1. Neizvršen sklep pod točko 1. 4. seje upravnega odbora se rešuje v sodelovanju Ilovarja Leopolda in Cegnarja Franca. Za realizacijo tega sklepa se pa zadolži tov. Ilovarja. 2. Tov. Kalan, kadrovski referent, naj angažira predavatelje za seminar v mesecu decembru za člane samoupravnih organov. 3. Upravni odbor potrdi predlog ocenitve vodilnega in administrativnega osebja LIO po internem pravilniku. 4. Upravni odbor izvoli člane inventurnih komisij za popis sredstev na PE LIO, ki se začne 15. 11. 1966. Vsem članom komisij je potrebno vročiti odločbe o izvolitvi. 5. Dne 22. tm. se skliče tehnični sestanek, kjer se sprejmejo potrebni sklepi v zvezi s tekočo problematiko v proizvodnji LIO. 6. Višji šoli za organizacijo dela v Kranju se sporoči, da na njihov razpis za seminar o organizaciji priprave dela po sistemu »RE-FA« prijavljamo tov. Demšarja Antona in ing. Cegnarja Franca. Overovatelja: Predsednik UO LIC Jože Cremožnik Franc ing. Cegnar Maks Bogataj KO Maribor SKLEPI V. redne seje DS poslovne enote »Gradis« KO Maribor, dne 28. 10. 1966 1. Sprejmejo in potrdijo se sklepi 7. redne seje UO PE. 2. Sprejme in potrdi se obračun za mesec september 1966. 3. Komisija nadaljuje delo po vprašanju analize v obračunski enoti »kleparska«. 4. V bodoče se ne prične z delom na gradbišču, preden ni povsem urejena organizacija dela. 5. Število produktivnih delavcev se dopolni do planiranega števila (142). 6. Imenujejo se komisije za redno letno Inventuro pod tč. 6 dnevnega reda. Zapisnikar: Stropnik Valter, s. r. Overovatelja: Masten Valter, s. r. Cervek Imre, s. r. Predsednik DS PE: Roš Zdenko, s. r.