Izhaja vsak ponedeljek zjuiraj Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6illi Posamezna št. 1 Din, mesečno, če se sprejema list v upravi, naroč- llprava: Kopitarjeva ulica št. 6/1* Telefon št. 3487, inlerurhan 3487 nina 4 Din, na dom in po pošli dostavljen list 5 Din. Celoletna naroč- Poštni čclt. račun, C/ubl/ana 15.179 RoKoplsi se nc vračajo nina SODin, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Inserall po dogovoru Ielejon štev. 2549 Vprašanje poljskega koridorja Razpoloženje v Nemčiji — Poljsko stališče Pariz, 29. jun. m. Anketa . Malina o izgledih združitve evropskih držav se nadaljuje s poročilom iz Varšave. Največji del tega članka se bavi z razpoloženjem v Nemčiji. 1'oro-ročevalec »Matina« je v Berlinu in drugih nemških mestih ugotovil, da ined nemškim narodom samo neznatna manjšina misli na revauš-no vojno, da precej večje število, skoro večina Nemcev zahteva mirno revizijo mirovnih pogodb, da pa vsi Nemci, katerikoli stranki pripadajo, tudi najbolj iskreni prijatelji miru, smatrajo, da je prvi predpogoj za trajen sporazum odstranitev poljskega koridorja. Ugledni nemški politiki so francoskemu dopisniku dejali, da bi se Nemčija in Francija mogli v vseh spornih vprašanjih sporazumeti šele, ko bo zaceljena : odprta rana koridorja.. Poljska lahko dobi druga jamstva za svojo varnost, ampak zareza skozi nemško deželo, katero tvori ko- ridor, mora izginiti. Temu nemškemu nazira-nju stoji nasproti mnenje, ki so ga poljski ministri. politiki in domoljubi precej enodušno izrazili. Incidenti ob meji vznemirjajo Poljake kot znak nemškega razpoloženja. Za te incidente ne delajo odgovorne nemške državne vlade. Tudi priznavajo, da poljski uradniki niso bili brez vsake krivde. Vendar pa opozarjajo na dejstvo, da so pri štirih incidentih izgubili svoje življenje trije Poljaki, medlem ko ni bil ubit noben Nemec. Med obmejnim prebivalstvom so Nemci razširili mnenje, da bi Poljska rada dobila Vzhodno Prusko. Ta trditev je nesmiselna, zakaj v nobenem resnem poljskem listu ni bilo govora o taki politiki. Še bolj nesmiselna pa je nemška taktika, ki gre za tem, da bi se incidenti pomnožili m poostrili in da bi se na ta način dokazalo, da so sedanje mejne razmere nevzdržljive. Polj- ska rabi koridor, če noče postati odvisna od Nemčije, vendar čc hočejo Nemci, kakor je njihova pravica, dobiti koridor nazaj, potem morajo skušati, da z legalnimi sredstvi uresničijo svojo željo, ne pit z incidenti. Matinc podpira to naziranje s trditvijo, da bi imela od gospodarskega zbližanja med Francijo in Nemčijo v prvi vrsti koristi Nemčija. Za Francijo ie posebno vprašanje varnosti zelo važno. Sporazum z državo, katero vladajo pristaši Hitlerja, bi Francoze več stal, kakor bi jim koristil. Mirna izmenjava misli med Francijo, Nemčijo in Poljsko bi bila zaželjona, vendar bi se moralo to nanašati samo na gospodarske stvari. Važnih mejnih izprememb si pa Evropa še nc sme dovoliti, čeprav je italijanski zunanji minister Grandi v Varšavi z ozirom na poljsko vprašanje izjavil, da pogodbe nc morejo trajati večno. Nemci o konferenci Male antante Berlin, 20. jun. ni. Nemški diplomatski krogi izjavljajo, da jili je presenetilo, ker konferenca Male antante v Štrbskem Plesu ni zavzela mnogo pričakovanega ostrega stališča proti restavraciji Habsburžanov na .'ladjarskem. Zadovoljili so se samo z ugotovitvijo, da je stališče Male antante dovolj pojasnjeno že s prejšnjimi izjavami. Tudi uradni komunike nič ne omenja te zadeve. Iz komunikeja glede Briandovih predlogov o Panevropi sklepajo nemški diplomatski krogi, da ne bo sledil skupen odgovor, ker se ni dosegla nameravana enotna fronta s Poljsko. Oficijelno utemeljujejo ločeno postopanje s leni, da to odgovarja dosedanji tradiciji. Mala antanta bo tudi glede posameznih vprašanj sporočila svoje pomisleke. Prvotno češkoslovaško stališče, da se ti pomisleki ne prijavijo, je naletelo na odpor Romunije in zato ni prodrlo. Revolucija v Boliviji Buenos Aircs, 29. jun. AA. Po vesteh iz estaških krogov je bil umorjen v La Pazu bivši nemški general Kundt, glavni poveljnik vladnih čet. Ncwyork, 29. jun. AA. Po poročilu iz Li-me je prispela iz Aracha brzojavka o tem, da je nemški general Kundt, šef generalnega štaba bolivijskih čet, mrtev. La Paz, 29. jun. x. Včeraj se je sestavila nova vlada, ki jo tvorijo izključno častniki, ki so vodili vstajo. V borbi v La Pazu je bil ubit general Kundt. Misli se, da so bolivjski ministrski predsednik Siles in njegovi ministri po- i begnili v Brazilijo. Buenos Aires, 29. jun. x. Veliko število po- \ litičnih izgnancev je odšlo v Bolivijo, med njimi ; Saavedra, bivši predsednik bolivijske republike in Saez, bivši vojni minister. Prijet tat Dunaj, 29. jun. AA. Korbiro poroča: Dunajsko redarstvo je prijelo Vladimirja Karlo-viča, ki ga išče belgrajska policija radi tatvine 25.000 dinarjev. Umor italijan. častnika v Albaniji Tirana, 28. jun. m. Včeraj je bil italijanski poročnik Giuseppe Chiesti. inštruktor na tu-kajšni vojaški šoli, ko se je hotel na niotornein kolesu peljati v Skader, od nekega mohame-danca umorjen. Žrtev bodo z velikimi slovesnostmi pokopali. Tirana, 29. jun. ni. Umor italijanskega že-nijskega poročnika Giuseppe Chiestija je povzročil tukaj veliko ogorčenje. Poročnik Chiesti je bil inštruktor na albanski častniški šoli in je svojo službo nastopil šele pred nekaterimi dnevi. Ker bi se imela častniška šola preseliti v kraljevo vilo v Široki, ki jo je dal kralj Zogu v ta namen na razpolago, se je Chiesti podal tja, da bi ukrenil vse potrebno za preselitev šole. Ko se je na niotornein kolesu vračal, ga je neki Islam Salik Grozdani iz Dibre umoril. Kljub takojšnjemu zasledovanju se je morilcu posrečilo pobegniti čez pet kilometrov oddaljeno mejo. Oblasti so uvedle strogo preiskavo. Riin, 29. jun. p. Ko so v Skadru zvedeli za ta dogodek, so zastopniki vseh oblasti in tnnogi ugledni meščani odšli na italijanski konzulat in izrazili sožalje. Cim je dobila vlada v Tirani obvestilo o umoru, je imela sejo, nakar je zunanji minister Fico v imenu vlade odšel na italijansko poslaništvo in tam izrazil sožalje in obžaloval dogodek. Obenem je Fico poslal italijanski vladi brzojav, v katerem je obžaloval /.gubo Chieste in izrazil zahvalo Italiji, ker je poslala svojega organizatorja v Albanijo, da jo povzdigne v vsakem pogledu. Prav tako je albanski poslanik Gemil Dino obiskal italijansko zunanje ministrstvo in v imenu svoje vlade ponovil izraze sožalja. Kralj Alimed Zogu je v svojem brzojavu Mussoliniju izrazil sožalje iu naglasil, da bo nova žrtev ustvarila nove zveze za večje prijateljstvo med Italijo in Albanijo. V Skadru se je vršil pogreb Chieste. Bataljon albanske vojske z godbo in zastavo je pod poveljstvom generala Aranitasa izrazil čast mrtvemu italijanskemu častniku. V katoliški cerkvi je bil rekvijem. Poslovilne govore so imeli general Aranitas, dalje župan skadr-ski, italijanski generalni konzul in italijanski I polkovnik Miniutti. Nato so truplo prepeljali j v Drač, odkoder ga jc danes posebna italijan-: ska ladja prepeljala v Italijo. I Prof. Josip Zidanšek f I Maribor, 20. junija. Vedčijo s«> vrsle starejše generacijo lav.m-tinsko duhovščine. Za Markom Toniažičein, dekanom kozjanskim, in stolnim prost o m lavantinskiir dr. Martinom Matekom je šel danes ob 10 dopoldne v vernost popularni in ljubeznivi profesor mariborskega bogoslovja Josip Zidanšek. Pokoijni Zidanšek se je rodil dne 4. marca 1858 v Spita ličil pri Konjicah. Po dovršenih srednješolskih študijah je vstopil v mariborsko bogoslovje in bil 20. julija 1883 posvečen v mašnikn. Od septembra 1883 p.* do junija 1884 je kaplnnoval v Slovenski Bistrici, nato pa je [»ostal dvorni kaplan do I. aprila 1889. ko je postni profesor mariborskega bogoslovja. Predaval ijc sv pismo novo zaveze iu |>odajnl bo goslovcem mestoma sicer težko snov na zelo nazoren način, radi česar jo pri bogosloveih užival veliko priljubljenost. 40 let je poučeval na mariborskem bogoslovju, dokler ni novembra 1929 stopil v zasluženi pokoj. Vzporedno pa jo šlo njegove delovanje kot vodja malega semenišča, ki mu jc bil v času od aprila 1889 pn do avgusta 1923 j>od ravnatelj oziroma ravnatelj. Prof. Zidanšek se je udejstvoval ludi kot pi-satelij. Med drugim je izdal »Jeruzalemskega romarja': ter sv. pismo nove zaveze prvi del, dočim i je drugi del pripravil v rokopisu z.a tisk. i Pokojni prek Zidanšek je bil v vsem sv o j en bistvu vseskozi samonikel duh, ki je ohranil svežino in prožnost še v dobo preko sedmerih kri ' zev. Kol profesor bogoslovja iu dolgoletni ravnatelj dijaškega semenišča je vzgojil celo vrsto gr» ' nerncij klerične, pn ludi Inične inteligence v In-vantinski škofiji (kot ravnatelj dij. semenišča). V ' Mariboru pa e rudi svoje živahne družabnosti užival v vseh krogih velik ugled in spoštovanje. Veliki so uspehi, ki jih je dosegel pokojni prof. Zidanšek kot vzgojitelj in učitelj srednješolske ter bogoslovne mladine. Vse lo njegovo skoraj [»olstoletno vzgojevnlno delovnnje pa se je vršilo 1 vseskozi suh speeie neternitatis . Prof. Josip Zidanšek je mrtev. Jutri, v t orel ' 1. julilja ob 15 bo pogreb iz hišo žalosti v Rndlovi ' ulici 15. Vsi, ki so ga poznali in vzljubili, gu bode j ohranili v hvaležnem trajnem spominu. Nemčija svobodna Danes zapusti nemška tla vrhovni poveljnik francoskih čet v doslej zasedenem ozemlju Berlin, 29. jun. m. Izpraznitev tretje cone in s tem popolna osvoboditev doslej še zasedenih delov Porenja bo jutri izvršena. Dopoldne bo zadnja parada francoskih čet v Mainzu, nakar bo opoldne poveljujoči general francoskih čet, Guillauniat, mesto zapustil. Nato bodo še zadnjo francosko zastavo na francoskem glavnem stanu v Mainzu in na hotelu VVilhelma v Wiesbadenu, kjer je bila nastanjena zavez niška porenska komisija, sneli in razobesili nemško. Nemške državne železnice so dale francoskim oblastem na razpolago dovolj prevoznih sredstev, tako da se odvoz francoskih čet lahko vrši nemoteno in po načrtu. Velik del čet je ž.e odpotoval. Še pred par leti je štela francoska armada v Porenju 125.000 mož. V mestu Lan-dau je prišel na pet prebivalcev en vojak. V svetovnem kopališču je bilo 11700 mož, v mestu Germersheini, ki šteje 3300 prebivalcev, je bi-| lo 2040 vojakov. Odhod čet se je izvršil v treh i etapah. V soboto dopoldne so izročili nemškim j oblastem francosko vojaško sodišče in vojaško .ječo v Mainzu. Uslužbenci sodišča so se odpeljali v Francijo. Še viseča postopanja proti francoskim vojakom bodo končali v Franciji, razna postopanja proti nemškim obtožencem pa so bila ustavljena. Revolucija v Boliviji. Komaj je pred nekaterimi dnevi izbrut ita v Boliviji revoltn, ki je biln naperjena proti prodiranju ameriškega kapitala, se nahaja sedaj vsa dežela v novi revoluciji. Predsednik republiko Siles (nn levi) je zbežal v ameriško poslaništvo, da ga ne bi ujeli vstaši. Nemški šel generalnegn štaba bolivijske armade, general Kundt (na desni) pa je bil ujet in so ga vstaši, kakor poročajo najnovejšo vesti, umorili. Slika v sredi; Parlamentarno poslopje v La Pazu. glavnem mostu Bolivija. Briand bo posredoval v maUeškem. vprašanju Rim, 29. jun. p. Osservatore Romano poroča, da bo skoro prišlo do povoljne rešitve malteškega vprašanja. Francoski zunanji ministe: Briand jc prevzel vlogo posredovalca v tem sporu in sicer po objasniineni obisku, ki sta ga v tem oziru pri njem napravila angleški ambasodor in papeški nuncij v Parizu. Španski odgovor na Brmndov predlog Madrid, 29. jun. m. Španska vlada je izročila tukajšnjemu francoskemu poslaništvu svoj od govor na Briandov predlog glede Panevrope. Španija ne more dati brezpogojnega pritrdila ker je tesno zvezana s špansko-ameriškimi deželami, tako da ne more pripadati organizaciji, ki bi le vezi kakorkoli omalovaževala. Španijj. bi tudi ne pristopila 1; nobeni grupaclji držav, ki bi bila naperjena proti eni ali več državam. Evropska unija ne sine imeti nobenega »proti ■ pomena. Dalje ne sme kratili suverenitete udeleženih držav. Henderson za splošno razorožitev London, 29. jun. ni. V svojem govoru prei' delegati Splošnega sveta Ligo /.veze narodov ie izjavil Henderson: Splošna razorožitvena no godba za omejitev in zmanjšanje vsakovrstnega oboroževanja se lahko in tudi mora skleniti. Sedaj jo preteklo skoro II let, odkar so nemškemu narodu obljubili, da bo njegovi razorožitvi sledila tudi razorožitev zmagovitih držav. Cas je zrel za dejanje, ki naj predstavila vanj prvi korak do izpolnitve te obljube. Mi siru-odločni, s potrpežljivostjo, pa tudi vztraino voditi še nadalje svojo politiko. Komunistične demonstracije v New Jorhu Newyork, 29. jun. A A. Danes je prišlo d« spopada med tukajšnjo policijo in komunisti. Borba je trajala 15 minut. Več oseb je bilo ranjenih. Komunisti so namreč prišli pred generalni konzulat velike Britanije, da inanil«-i stirajo proti angleškemu režimu v indiji. Vsesokolski zlet Belgrad, 24». jun. AA. Pri šlafetnih tekih ta ilovaiisko prvenstvo so bili doseženi tile rezultati: štafeta flanov 4X100: Prva: Češkoslovaška •okolska 5lafi>la v 45.6 sek.; druga: pol,teka sakol-gka štafeta v 4<3.2 sek.; tretja: jugosloveuska sokol-*ka šla Pela v 16.8 sek; četrta: ruska sokolska štafeta v 40 sek. Štafeta članic 4 X 75: Prva: češkoslovaška sokolska štafeta v 42 sek.; druga: jugoslovenska štafeta v 43.'2 sek.; tretja: poljska štafeta v 45 sek. Belgrad, 29. jun. AA. V današnji sokolaki po-vorki po glavnih belgrajskih ulicah je bilo veliko »okolskih /.ustav. V povorki je svitalo mnogo sokol-ei.ih glasb in fanfar. Na čelu povorke so nosili pre-nrasno zastavo, ki jo je včeraj Nj. Vel. kralj poklonil save/.u Sokola kraljevine Jugoslavije. V povorki (tami so nosili 143 zastav, vrhu tega je imela vsaka Kmečka sokodska četa svojo posebno zastavo. Reis ul ulema Magtajič BunjpJuka, 20. jun, p. Reis ul ulema Hadii Hnfis MaglaiUč bo 1. julija odpotoval v Belgrad, Ker se 3. julija prične zasedanje kurije za končno veljavno sestavo ustave muslimanske verske zajed-nire. Maglajič se bo preselil obenem z rodbino v Belgrad. Muftijskl urad pa ostane v starem kraju. Slavke na Španskem Madrid. 29. jun. A A. Iz Saragose poročajo: Tu so razširjene vesti o tem, da bodo delavci jutri proglasili generalno stavko. Guverner je Izdal naredbo, naj bo vojska v pripravljenosti za vsak primer. Madrid, 29. jun. A A. Po poročilu iz Bil-bao-a se je delavstvo velikih topiluic že vrnilo na delo. Oblastva se nadejajo, da bo dosežen »porazum tudi z onimi delavci, ki še stavkajo. Madrid. JO. jun. p. Obstoja velika nevarnost, dn jutri izbruhne občna stavka po vsej Španiji. Notranji minister je izdal pokrajinskim guvernerjem nalog, da ukrenejo vste potrebno zn slučaj stavke. Spopad ob lurško-perzijshi meji Aueora 29. juniju, z. Vojna letala so pognala na meji v beg oboroženo tolpo razbojnikov, ki je ropala po obmejnih vaseh. Te tolpo so hotele tudi nahnjskati ljudstvo, da bi se uprlo režimu. Misli dp, da so lo bivfti pristaši Abdul Hamid«. Vlada je izdala stroge ukrei>e. da se prepreči vsik prehod iz Perzije na Turško na nedopuščen način. Mišja nad!oga v Zabajkaliji Parit. 29. junija, ni. Ruski list >Vozrozdenijes prinaša vest o novi veliki nesreči, ki je zadela za-bajkalsko oblast v Rusiji. Neizmerno število miši jc preplavilo tamkajšnja polja iu v pravem pomenu be rde uničilo vso žetev. Listi z Daljnega Vzhoda prinašal,« podrobne opise le strašne katastrofe. Kmetje, ki so prišli na polja delat, so opazili na njivah iu polih ogromno množino miši. Miši se iliso bab' niti človeka niti konja in so Sle v velikih nun /.inali kar inirno naprej. Prestrašeni kmetje so zajMidili v dir konje, ki so instinktivno razumeli ta redek |>ojav in so zdirjali z vozovi, uničujoč s svojimi kop^i na tisoče miši. Miši so prišle od spvera in so se polagoma selile na jug. Ko so se po treh dneh miši oddaljile, so ugotovili, da so vse setve do korenin uničene. Povsod naokoli pa so ležale cele gomile miši, ki so najbrže poginile od neke bolezni. Ugotovili so, da so šle miži vzdolž ob levi obali reke Argune in da so na nekaterih mestih poskušale priti čez reko, pri čemer jih tje silno veliko poginilo. Kmetje so se odločili, da se proti mišim bore s poplavo. Toda njihova borba je bila radi ogromnih množin miši brezuspešna. Ko so se kmetje o tem prepričali, jih je prevzel tak strah, da so se cele vasi vzdolž reke Argune izselile. S tem nenavadnim pojavom so se začelii baviti tudi učenjaki, ki mislijo, da je selitev miši izzval glad. Kmetje trdijo, da prerokujejo miši glad, kar :je v ostalem čisto razumljivo, ker so nenasitni glo-davci na svojem potu požrli v M setev. Komunist — vodja banditov Po večmesečnem, trudapolnem zasledovanju se je berlinski kriminalni policiji posrečilo izsledili veliko razbojniško in morilsko tolpo, ki je že lo let vznemirjala Nemčijo in Poljsko. Voditelje totpe, je policija že pol ovil a in jih prepeljala na berlinsko policijsko predsedstvo. Banditom pripi--oi jej o številne umore. Med drugim gre na njihov račun tudi umor prekupčevalca Lorenza in ravno tako tudi umor nekega člana Stahlhelma.'. Vrhovni vodja tolpe je neki Šervinsky. Šervinsky si je leta 1915, ko so maršir&le nemške čete skozi Polj-ako, nabavil avstrijsko častniško uniformo in ustanovil vlomilsko organizacijo, ki je kmalu štela 15 članov. Ti so med vojno na Poljskem izvršili vse velike denarne vlome. Ko so po končani vojni poslala tolpi tla nn Poljskem prevroča, je svoje delovanje prenesla na Nemčijo. Cela vrsta Poljakov je prišla tedaj s ponarejenimi potnimi listi čez mejo. , Zasledovanja so se začela že pred nekaj meseci. Najprej se je policijii posrečilo, da je v neki vasi pri Berlinu prijela dva vlomilca, ki sta se imenovala Muha in Janovsky. Policija je ugotovila, da je Janovsky identičen s Hervinskvm. Oba bnn-dita so odposlali na Poljsko, kjer sta radi tam izvršenih umorov preljela precej visoko kazen. V teku preteklega tedna pa se je policiji posrečilo prijeli še ostale člane tolpe. Tudi politični oddelek berlinske policije se je pričel baviti natančneje z osebo Šervitiskega. Ugotovili so, da je igral pni berlinskih komunistih zelo važno vlogo in da je pri številnih napadih na njihove politične nasprotnike sodeloval ž njimi roko v roki. Prišlo je tudi na dan, da je bil Šervinski glavni krivec, umora nekega rStahlhelmovca« v Budtovu. lljete ban-dite tudi oftitno sumijo, da so enega izmed svojili tovarišev, nekega *Mašinskega, radi tega, ker je preveč vedel o njihovih zločinih, zvabili v bližini Soldina v gozd in ga tam ubili. Zasledovanja in preiskave berlinske policije se še vedno nadaljujejo. Verjetno ie. da bodo prišli na dan še novi zločini te tolpe, ki so ostali v 'iadnjih l»tJh «e-jKjjasnieni., Boj med režimom in opozicijo na Poljskem Varšava. 29. jun. AA. Danes dopoldne se je vršil v dvorani starega gledališča v Krakovem kongres levičarskih in centrumaških strank, ki mu je predsedoval vodja poljske slranke »Vizoljenje g. Roga. Po govorih in manifestacijah za predsednika sejma Daszinskega je kongres sprejel resolucije, ki se v njih zahteva, da naj sedanji režim likvidira, da naj se sejmu vrnejo njegove pravice in da naj poda predsednik republike ostavko. Po sprejemu teli resolucij Je bil na nekem krakovskem trgu miting. Udeležili so se ga tudi dedegati iz nolranjosli države. Red in mir nista bila kaljena. KraJkov, 29. jun. x. Veliko zborovanje poljskih delavskih in kmečkih strank v Krakovu za demokracijo in proti sistemu Pilsudskega je poteklo do sedaj zelo impozantno in mirno. Oblasti so skušale motiti prihod z dežele s tem, da mnoge avtobuse, s katerimi so se vozili udeležniki, niso pustile voziti dalje, češ, da imajo vozovi tehnične napake. Organizacije so dobile tudi na .stotine ponarejenih brzojavk, v katerih so bili |>odpisi znanih socialističnih voditeljev in s katerimi so se delavci pozivali, naj se zborovanja ne udeležijo radi izdaje kmetov, nasprotno pa so pristaši kmečkih strank dobivali brzojavke, s katerimi so jih huj-skali proti delavcem, češ, da ni6o držali besede. Na zborovanju so prvič govorili skupno bivši stari nasprotniki, kakor bivši ministrski predsednik in znani voditelj kmetov VitoJ, bivši notranji minister Tugut ter predsednik socialistične stranke iu bivši prosvetni minister Barlicki. Vsi so govorili za skupen program. Prisotni zastopniki strank so zastopali skupno okoli 5 milijonov volilcev. Na kongresu so prirejali odsotnemu sejmskeniu maršalu Daszynskeniu, ki je poslal pozdravni brzcijav, viharne ovacije. Od drugih pozdravnih brzojavk je omeniti brzojavko 88 poljskih poslancev kot izraz njihove simpatije za boj za demokracijo. Govorniki so ostro nastopili proti vladi Pilsudskega in državnemu predsedniku. Sedanji režim so primerjali režimu pod vlado treh držav, ki so Poljsko razdelile. Končno je bila sprejeta soglasno resolucija, s katero zahtevajo odstop državnega predsednika, ki se je uklonil diktatorični volji Pilsudskega. Sklenilo se je, da bodo porabili vsa sredstva proti kakemu državnemu udaru. Pozvali so svoje pristaše, naj se upro terorski oblasti. Protiustavna vlada odvezuje državljane njihovih dolžnosti. Mednarodne pogodbe lake vlade ne morejo bili obvezne za državo. Krakov, 29. jun. A A. Kot odgovor na kongres levičarskih strank v Krakovem je vladni blok organiziral celo vrsto shodov po vsej Poljski, kakor tudi v Krakovem samem. Teh shodov se je udeležilo kakih 30.000 oseb. V sprejetih resolucijah obsojajo udeleženci kongres levičarskih strank ter izrekajo spoštovanje in zvestobo predsedniku republike Mošickemu in maršalu Pilsud-skemu. • 9 Spor med Italijo in Francijo poostren Rim, 29. jun. x. Spor med Italijo in Francijo se je včeraj šele poostril. Ministrski svet je namreč sklenil, da se do sedaj različno stopnjevani prometni davek zviša na enotno vsoto 1 in pol odstotka. S tem se bo dohodek zvišal za okoli 700 milijonov lir, od katerih se bo 500 milijonov takoj porabilo zn izredno potrebe narodne obrambe, in sicer 300 milijonov ia vojsko, 100 milijonov za mornarico. 80 milijonov 7.a zrakoplovstvo. 20 milijonov pa za nadaljnjo oborožitev narodne milice. Ostalih 200 milijonov se bo razdelilo za javne zgradbe in za hitrejšo železniško zvezo med Bo-logno in Firenzo, za poljedelske kredite in za zasilna dela pozimi. 16. kongres hotjševikov Moskva. 29. jun. in. Tc dni je bil v Moskvi otvorjen 16. vsezvezni kongres ruske komunistične stranke. Že precej časa pred pričetkoni je bila ogromna dvorana velikega gledališča do zadnjega kotička napolnjena. Ob četrt na 6 se je pojavil na tribuni Kalinjin, ki ga je vsa dvorana burno pozdravila. Kalinjin je pozdravit delegate v imenu centralnega odbora komunistične stranke. Po burnem aplavzu je Kalinjin otvoril kongre* in po dvorani so zaorili zvoki internacijonale. V predsedstvo kongresa je bilo izbranih 40 članov. Ko so čitali Stalinovo ime, je vsa dvorana vstala in mu priredila burne ovacije. Po Stalinovem prihodu je kongres pristopil k delu. Sprejel je dnevni red. podal političuo poročilo, organizacijsko poročilo, poročilo revizijske komisije in centralnega izvršilnega odbora stranke, poročilo delegacije Vsezvezne komunistične stranke z referatom o izpolnjevanju petletnega industrijskega načrta, o gibanju kolhozov in razvoju poljedelstva, dalje o nalogah profesionalnih zvez v rekonstruktivni periodi in končno o volitvah v centralne ustanove stranke. Nato so zaprosili za besedo predstavniki raznih delavskih skupin. Govoril je predstavnik pro-letarskega rdečega tiska, za njim zastopnik moskovskih delavcev in še drug>i. Pozdravili so kon- gres in objavili svoje uspehe v produkciji. Vsi govorniki so se strinjali /, generalno linijo stranke iu zahtevali še nadaljnjo borbo proti desničarskim in levičarskim opozicijonalcem. Burno so bili pozdravljeni zastopniki 900 kolhoznikov s severnega Kavkaza in predstavniki udarnega kolhoza »Ljenin-ski pul . Za tem je govoril poveljnik rdeče vojske na Daljnem Vzhodu BlUcher, ki je pozdravil kongres v imenu delavsko kmečke rdeče vojske in je končal z besedami: sRdeča vojska stoji čvrsto na straži sovjetskih meij in odbija vse napade.« Za Blii-cherjem so govorili še delegati rdečega baltiškega brodovja, ki so prepričevali kongres, da stoji rdeče brodovje vdano na strani generalne linije stranke. Po teh govorih je Kalinjin zaključil prvo sejo. Pred začetkom kongresa so bile vse ulice okoli velikega gledališča, v katerem se vrši kongres. preplavljene z delavstvom in uradništvom. ki } je demonstriralo. Plakati demonstrantov so bili polni gesel, ki so pozdravljala kongres, obsojala desničarske oportuniste in levičarske odpadnike in odobravala tempo pri izvajanju petletnega načrta. Na kongres so pripeljali v spremstvu delegacije prvi traktor, ki je bil izdelan v stalingradski tovarni. Poklonili so ga kongresu v dar. Številne žrtve kopanja Sava zahtevala letos že četrto žrtev Ljubljana, dne 28. juniju. Številni kopalci, ki so sc danes vrnili s Save v Ljubljano, so prinesli v. mesto iudi vest, da jc Sava zopet zahteval« novo žrlev iu da so pri Jezici potcynili iz Save novega utopljenca, že četrtega, ki ga je letos Sava zahtevala. lltopljcnec ic živinski prekupčevalec Andrej Otrin iz Spodnje Siškc. 2e v soboto zjutraj so našli pri Tacnu vso njegovo obleko, moško kolo in legitimacijo. To je nekdo takoj odnesel Otrinovi ženi v Spodnjo Šiško. Vsa v strahu za očeta ic Otrinova družina preživela dan: žena in tri majhne hčcrkice v starosti 2 in pol, 5 in 6 let. Danes, v soboto popoldne so sc podali tacenski ribiči s čolnom in r. drogovi po Savi navzdol iskat Otrinovo truplo. Med tem pa so ga ljudje žc našti pri Jezici. ' Nekoliko pod novim Stirnovim kopališčem, tam, kjer glavni tok Save zavije z desne na levo stran struge in jc v sredi struge velika sipina, na levi strani pa globoko korito, polno nevarnih vrtincev. Na tei sipini jc stal okrog 2 popoldne losip Hcbck iz Šiške in lovil ribe. Približno ob pol 3 ic opazil, da nese Sava truplo s seboj. Ribič je izpustil trnek, sc sklonil, zgrabil za truplo in ga s precejšnjimi napori spravil na sipino. Takoj nato se jc zbralo okrog trupla vse polno kopalccv. Med ljudmi, ki so prihiteli pogledat utopljenca, sta bila tudi iežen-ski župan g. Sever in njegov sin, občinski tajnik, ki sta takoi pieskrbcla za krsto in prevoz trupla v mrtvašnico. lltopljcnec jc bil visok človek z rdečimi lasmi, oblečen pa je bil Ic v dolge spodnje hlače. Na Jcžici niso nič vedeli, da Taccnci iščejo Otrinovo truplo. Tudi med prisotnimi ni bilo sprva nobenega, ki bi utopljenca poznal. Kmalu pa so pripluli s čolnom Taccnci, ki so spoznali Otrina. Poklicana ie bilo tudi Otrinovo žena, ki je morala z žalostjo pritrditi, da jc pokojnik res njen mož. Nesreča je tem hujša, ker ic bil Otrin rednik družine, ki bo sedaj brc/, očeta. Otrina bodo pokopali v ponedeljek no pokopališču pri Složicah. * Tudi iz drugih krajev države prihajajo vesli o nesrečah pri kopanju. Težko, da bi bilo v tako zgodnji kopalni sezoni kdaj žc toliko žrtev kopanja. Tako poročaio iz Velikega Bečkercko, do jc v Bečcju utonil 17 letni sladoledar Bebi Amctovič, ki sc jc z nekim prijateljem kopal na prepovedanem mestu. Voda jc na tistem mestu piccei globoka in Ametovič se ic kmalu začel potapljati. Njegov prijatelj ga jc skušal rešiti, pri leni pa bi sam kmalu utonil in se jc le s težavo rešil. Nekaj ur pozneje jc Bcčcj zahteval drugo žrtev. 23 letni prometni uradnik Marjan Brankov ic zašel v globoko vodo in ker ni znal dobro plavati, je kmalu utonil. V vasi Srbska Pečica jc v reki Bosni utonil osemletni deček Ignjat Malcnovič. Ker ie Bosna radi silnega deževja močno narasila, njegovega lrupla šc niso našli. V vasi Ljubačevu, okraj Banja Luka, sta Utonili v neki mlaki dve lOlcfni deklici. Pasli sla na paši svoje ovcc in ker jima jc postalo vroče, sta sc šli kopat v bližnjo mlako, ki jo ljudstvo imenuje iezero, ker jc to edina voda v tamkajšnjem planinskem kraju. Prijeli sta se za roke in šli v vodo. Naenkrat pa sta izgubili tla in sc začeli potapljali. Na pomoč jima jc priskočila neka perica, ki jc slučajno tam prala. Toda ludi ta bi utonila, če bi jc pravočasno nc izvlekli ven kmetje, ki so kopali na bližnjem polju. Dcklici pa sta bili žc obe mrtvi, ko so ju potegnili na suho. Iz Šabca poročajo, da je tam utonil v Savi Paja Bogdanovič. Truplo ufopljenca jc Sava vrgla na suho žc čez četrt ure. Nu mestu, kjer jc utonil Bogdanovič, sc vsako leto pripeti kaka nesreča. Zborovanje gradbenih delavcev Zagreb. 29. jun. z. V Olimp-kinu so imeli delavci gradbene stroke zborovanje, ki so se ga udeležili tudi delavci iz Belgrada. Poudarilo se je, da je potrebna za delavce gradbene stroke čim močnejša organizacija, ker žive v preceij težavnih življenjskih razmerah. Za nizko plačo morajo delati 10 do 14 ur na dan. Poleg tega so še radi nezadostne varnosti izpostavljeni raznim nevarnostim. lj Kare I pri materi Kralj Biikarešt, 29. jun. p. Po poročilih listov bo kralij Karel obiskal le dni v Bnlčiku kraijico-nniler Marijo. V Balčiku bo ostal dva dni. Ljubljanska kronika Proslava Vidovega dne Na primeren patriotičen način ie Ljubljane proslavila Vidov dan. Že na predvečer praznika SO zavihrale državne zastave. Zjutraj ob pol 9 se j9 vršila na vojaškem vežbališču pri I). M. v Polju velika vojaška proslava, katere so se udeležili dl-vizijski poveljnik general Sava Tripkovič, ban ing. Dušan Sernec in več predstavnikov civilnih oblasti. Za pokojnike, ki so žrtvovali svoja življenji v borbi za osvoboditev in zedinjenje so bile opravljene službe božje. Nalo je divizijski poveljnik pr*« gledal čete: zbrane so bile vse vojaške edinief ljubljanske garnizije s pomožnimi četami. Po pregledu se je vršila velika vojaška parada, pri kateri so se vse čete sijajno izkazale. Ob 10 se je vršila v stolnici slovesna služb« bežja, ki jo je daroval koadjulor dr. (iregor Rol« man, prisostvovali pa so jI vsi odlični civilni hi vojaški dostojanstveniki, častniški zbor, rezervni častniki in ostalo občinstvo. Med službo boljo so bile trgovino zaprte, sicer pa so po uradih iu po obratih razen v tiskarnah, delali ves dan. * Na Vidov dan so po šolah razdelili niludln! »pričevala. To je bilo veselja, pa ludi žalosti, kako! je pač bilo spričevalo. In pa izvestja, v katerih je bilo napisano vse, kdo je i/.delal z odliko in kdo jo navadno, kdo ima ponavljalni izpit in kdo je padel. Takale izvestja so povzročila ponekod mnogo jeze. Če je imel človek na Vidov dan čas in je šel malo po mestu, se je kar čudil kako polne so slaščičarne (Novotny, Zalaznik iu druge) samih študentk in majhnih študentov (večji so šli raje v Itake skrite krčme). Slaščičarne so lako prodale mnogo sladoleda, tort in piškotov mladini, ki se jc hotela zadnj' dan v šolskem letu posladkati za grenkobo, užit« pri učenju. Sicer pa je bilo ta dva dni, v soboto in v nedeljo, v Ljubljani prav prijetno. Kar v dveh farah smo imeli žegnanje: pri Sv. Petni in v Trnovem. Na obeh krajih so nacvrli za nedeljo obilo flaneatov, bobov in pripravili še drugih prijetnih reči, da so bili Ljubljančani iz ostalih štirih far, ki so prišli v prvi dve v gosli, dobro poslreženi. Kriminalna kronika je bila ob teh dveh dnevih prazna in ne beleži nobene večje afere, 19-letno dekle, Marcela Zupanova je prišla v Ljubljano iz Ornivic pri Brezjah. V soboto zvečer je na Napoleonovem trgu naenkrat omedlela in se pri padcu celo potolkla. Reševalni avto jo je prepeljal v bolnišnico. Baje je omedlela zaradi posledic. ki jih čuti vsled operacije slepega črevesa pred dvema mesecema. * V gostilni pri Soči' je nastal žc v nedeljo po polnoči velik pretep. V tem pretepu jo je izkupil najbolj 40-letni čevljarski mojster Jože Pavlin iz Šelenburgove ulice. Nekdo mu je namreč prebil žilo veno na desnem sencu. Pavlin je pričel strašno krvaveti. Ves trud ljudi, da bi mu ustavili kri, je bil brezuspešen. Bil je poklican reševalni avto, ki je moža odpeljal v bolnišnico. Pavlin jc imel vso obleko popolnoma krvavo, pokrvavil je tudi reševalni avlo. V bolnišnici mu je zdravnik ustavi? kri, vendar je Pavlin zaradi velike izgube krvi pre-cej oslabljen. * Kap je zadela v soboto zjutraj občinskega svetovalca g. Jožeta Rutarja. Prepeljali so ga z reševalnim avtomobil Jin v bolnišnico. Gosp. Ru-tarju, ki se, hvala Bogu. počuti že boljše, želimo, da bi čimprej popolnoma okreval. I. drž. deška meščanska Šola v Ljubljani. Vpisovanje 7.a šolsko leto 1930-31 bo v pcmdeljek 30. 1. in. in v torek 1. julija, vsakokrat ob 8 do 12 dopoldne. — Ravnateljstvo. Vozniki in sprevodniki ljubljanske cestni železnice so se pojavili v novih uniformah. Nove uniforme so iz sivega blaga, podobne onim carinskih uradnikov. V novih uniformah so uslužbenci prav lični. Uniform še nimajo vsi, zlasti ne oni na dolenjski progi, pa ludi ti jih dobe tc dni. Kopalci ta dva dni niso prišli povsem na svo; račun. Vreme je bilo namreč pretežno oblačno, ka» pa ni oviralo ljudi, da ne bi šli v velikih množicah na Savo, Soro in Ljubljanico. V soboto okoli 6 zvečer se je vi i I nad mesto močan naliv, ki je trajal precej dolgo, pa tudi v nedeljo popoldne j? deževalo. Moderne smrtne bolezni V berlinskem zdravniškem listu je znani zdravnik in profesor na berlinski univerzi Lazarus napisal članek, v katerem trdi, da se je slika smrtnih bolezni v zadnjem času zelo izpremenila. Nisc lo več nalezljive bolezni, ampak lokalne, popolnoma druge bolezni, kakor n. pr. bolezni v krvotoku, bolezni srca in živcev. Od leta 1927 je v Nemčiji umrlo na jetiki, gripi itd. 173.550 oseb, dočim je radi raka in lokalnih bolezni umrlo 370.000 oseb. Ker jc umrljivost radi raeijonalne borbe proti nalezljivim boleznim vedno manjša, umirajo tudi starejše esebe v vedno večji meri na lokalnih bo leznih. Ljudi nad 40 leti napadajo zlasti srčne bolezni in rak. Po 40. lelu umrje vsak šesli človek radi srčnih arterij in vsak deseli od raka. Ker se v slučaju pravilne diagnoze morejo v začetnem stadiju vse te bolezni ozdraviti, predlaga profesoi Lazarus obvezen zdravniški pregled vseli oseb, starih nad 40 let. Pregled naj bi se vršil v posebnih zdravniških zavodih, ki bi bili opremljeni z najmodernejšimi instrumenti. S tem bi vsaka država zelo mnogo prištedjla, ker bi z zdravljenjem zmanjšala izdatke Za bolne državljane. Roman slepcev Pred dvema letoma je ruski pisatelj Vasili1 Rjazancev izdal roman o slepcih, ki tedaj ni vzbudil posebne pozornosti, šele sedaj se je kritik* posvetila tej knjigi in jo cenila kot senzacionalno delo. Knjiga pretresava radost in bol grozote it> lepote sveta slepcev. Vse osebe, ki nastopaja v romanu, so slepe in njihova psihologija je mojslrske opisana. Slepci, ki so slepi od rojstva, se ne čutijo nesrečne. Tema, ki jih obdaja, se jim zdi popolnoma naravna. O vidu govore kot o vzporedni stvari. Samo oni, ki pozneje oslepe, so nesrečni, i Rjazanceva knjiga vsebuje mnogo novih odkritij, posebno kar sc tiče liubezui slepcev, Mariborska nedelja Maribor, 29. junija. Vidovdanski praznik se je ludi v Mariboru obhajal na zelo slovesen način; obdravska preslo-lica si je odela praznično lice. Z državnih in zasebnih poslopij so vihrale državne trobojnice. Dopoldne se je ob 8 vršil poslroj mariborske garai-zije na tezenskem vežbatišču, nu kar (je po spominskem obredu sledila defilacija pred mestnim poveljnikom generalom Ž. Stanisavljevičem. Ob desetih je bil v stolnici slovesni rekvijent, ki ga je opravil stolni župnik in kanonik Franc Moravec in ki so mu prisostvovali predstavniki civilnih in vojaških oblastev ler raznih korporacij. Na posameznih šolah se je vršila razstava pismenih izdelkov in ročnih del, ki so bila predmet zanimanja zlasti staršev učencev in učenk. Vsi, ki so poselili le razstave, so imeti priliko, prepričali te o lepili sadovih, ki jih rodi liho in neumorno iolcko delo. * Ob pol 12 pa se je na Pristanu vršil svečan krst in blagoslovitev prvega motornega čolna na Dravi, ki jc pri krstu dobil ime »Maribor . Ob tej priliki »e (je obralo na pristaniškem mostičku, okrašenem jn (taljšanoni. obilo odličnih gostov, ki so prisostvovali svečanemu aktu blagoslovitve »Maribora«, ki /o bffl ves v zastavicah vseh mogočih držav. Navzoči so bili med drugim zastopnik okrožnega inšpektorja Matija Malešič, major Mičič kot zastopnik mestnega poveljnika generala Ž. Sta-risavljeviča, okrajna načelnika dr. Ipavic in dr. Hacin, podžupan dr. Lipold, načelnika okr. ce*l-rega odbora Franjo Žebot, finančni inšpektor Sedlar, upravnik glavne carinarnice D. Bognar, insgr. I. Vreže za »Aeroklub , A. Ose t za Tujskopro-melno zvezo, zastopniki tiska in drugi vabljeni gostje. Uvodoma je v imenu korporacije »Dravska plovba« pozdravil dr. Šnuderl navzoče goste s toplimi besedami, na kar je stolni župnik F. Moravec ob asistenci izvršil blagoslovitev motornega čolna. Kumica inž. Keršičeva pa (je v smislu staroslav-nih tradicij razbila ob prednjem delu »Maribora iašo šampanjca. Dr. tJnuderl je nato v svojih izvajanjih označil velik pomen blagoslovitve in kr-»titve prvega motornega čolna na Dravi, zlasti s »tališča tujskoprometnega razvoja. Slove«iost blagoslovitve in krstilve se je vršila ob ogromni udeležbi občinstva, ki se je bilo zbralo na Pristanu; ob otvoritveni vožnji, ki se je je udeležilo preko 50 povabljenih gostov, pa so vseskozi do Mariborskega otoka pozdravljale Maribor množice občinstva na drž. mostu in dravski brvi ter vzdolž ob desnem bregu in zgoraj na levem bregu ob Ruški cesti in studenškl strani. Po 25 minutah je Maribor pristal ob jirislajališču pri Mariborskem otoku, kjer se je nato vršil banket. Z iskrenimi in toplimi besedami so pozdravljali podjetnost inž. Kenšiča in dr. Feldmana i>odžupaii dr. Lipold, dr. Travner za Zgodovinsko in Muzejsko društvo ter major Mičič za vojaško oblast in želeli novemu podjetju najlepših uspehov. Podravska proga Maribor — Mariborski otok je otvorjena; na1) bi podjetna misel podravske plovbe od strani inž. Ker-šiča bila Kronana z otvoritvijo nameravanih prog Maribor—Fala in Maribor—Osijek—Novi Sad—Belgrad. Za Maribor in njegov razvoj ter napredek pa je včerajšnja svečanost ob Pristanu nedogled-nega pomena. * Danes, na praznik sv. Petra in Pavla sta se ob izredno številni udeležbi vernikov vršili procesiji, in sicer pri sv. Jožefu v Studencih ter iz bazilike Matere Milosti na Kalvarijo. Obeh procesij so se udeležila tudi katoliška društva. * Beležke o nezgodah vsebujejo sledeče slu-čaije: Na lajteršperški cesti je počila pnevmatika avtomobila, ki ga je šofiral šofer I. Pezdiček. V bližini nekdanje orožniške postaje je avto radi tega zdrčal v obcestni jarek in se precej razbil, feoferju se k sreči ni nič zgodilo. — Amaliji Kum-rič. lOletni delavki v tovarni za vžigalice v Rušah, •o se pri delu vnele vžigalice, radi česar je za-dobila občutne opekline na rokah in obrazu. — S črešnjo je padel delavec Vinko Pavlini«. usluž-beu pri unionski pivovarni, ker se je zlomila veja, ob katero se je opiral. Pavliniču se ni nič zgodilo. Pač pa lUetnemu sinu kovača Engelberlii Premužaku, ki mu je vaja padla na glavo ter mu prizadejala na temenu in lobanji težko poškodbe. — V Dravo je z drž. mosta kanila skočita 4tletna služkinja Alojzija Baurnan, ker jo osamljena, zapuščena in živčno bolna. Tokrat je stražnik preprečil njeno nakano, trikrat je Baumanova ponovila poizkus, dokler ji niso preskrbeli varnega zavetja v Grafovih celicah. Jahaške in vozašhe dirke Kolo jahačcv in vozačcv v Ljubljani jo priredilo n« vojaškem vežbališču konjske dirke. Po bogatem in pestrem programu ie bil« lo dosedaj največja prireditev, ki ie pokazala, da tudi ta panoga sporla lepo napreduje. Imeli smo priliko videti i/boren konjski materiial. Pa ludi z obiskom so prireditelji lahko zadovoljni. Prvi dan v soboto sicer ni bilo dosti gledalcev, zalo ie pa včeraj zanimivi prireditvi prisostvovalo gotovo 5000 gledalcev, kar je za naše razmero gotovo lep obisk. Rezultati posameznih dirk so naslednji: Prvi dan 28. junija. Velika dirka mesta Ljubljane; odprta z.a 4 do 12 letne konic iz vseh krajev, na progi 1600 metrov za nagrade: I. Gou, čini žrebee, last Franca Pilipiča, v času 1:32:5 (nagrada 4000 dinarjev). 2. Poldo, 6 letna kobila, last Mih. I di-piča, v času 1:33, 3 Salome, last Franca lili-piča, v času 1:30, 4. Miriea, last Miška Tavčarja, v času 1:44. Spominska dirka vite,', pl. Rossmaiiita, odprta za 3 do 12 letne jugoslovanske konje, na progi 2500 metrov: 1 Greti Marija, 0 letna kobila, last Franca Filipiča, v času 1:40:5 (nagrada 3000 Din), 2. Fgga II. last I ranča Skuhale, v času 1:44, 3. Elza, lasi Alojzija Jelenu, v času 1:46:5, 4. Zagloba, last Karla Weitzela. v času 1:40. Velika dirka mesia Ljubljane, drugikrat. 1. Polda v času 1:35, 2. Gon v času 1:35:4, 3. Salome v času 1:39:5, 4. Mirica. Velika dirka Gorenjske, odprta za 3 letne in starejšo konie, ki sc uporabljajo za cestno službo. Vozilo se je nu štirikolesnih vozovih /. gumijastimi obroči na progi 2000 metrov: 1. l.u-dovik I lerin, Domžale (nagrada 1500 Din). 2. Prano Kodeljn, Ljubljana, 3. 1. Kolon, Ljubljana, 4. I. Mahnič, Ljubljana, 5. Prane Juvan, Gumclinr. Velika dirka mesla Ljubljane, lretjikral: I. Gon v času 1:34, 2. Polda v času 1:32:2, 3. Salome 1:33, 4. Mirica 1:55. Dirka mesta Maribor, dvovprežna amaterska vožnja na progi 2500, odprta za 3 letno in stareiše konie: 1. Greti Mariiu, 9 letna kobila, last Franca f ilipiča, v času 1:36:5 (nagrada 4000 Din), 2. Salome, last Fronca L. Pilipiča, v času 1:40:5, 3. Mirica, last Miška Tavčarja, v času 2:14. Konjske dirke v Farizu Pariz. 29. jun. AA. Današnje konjske dirke za nagr. -Grand prix de Pariš v Ivongehiimp.-iii so potekle ob najlepšem vremenu. Dirk se je udeležilo ogromno število občinstva. Mnogi angleški športniki in športnice so prišli na dirke i/. Anglije v letalih. Dirkam so prisostvovali med drugim predsednik francoske republike Doumerge, pravkar izvoljeni predsednik biaziljske republike Prc-stres, člani diplomatskega zbora itd. Pariz. 29. jun. A A. Današnja dirka za nagrado 'Grand prix de Pariš., ki znaša 1 milijon 700.000 frankov, jo končala z zmago dirkalnega konja : Comaudeur , last francoskega športnika Hertriquesa. Zmagovalnega konja je jahal džokej Herves. Dirkalna proga je znašala 3000 metrov. Gostovanje „Slovana" v Ljubljani Za preteklo soboto in nedeljo je povabila ljubljanska : Ilirija., moštvo dunajskega Slovana . Ti dve tekmi sla v prvi vrsti imeli namen, pokazali, kaleri igralci pridejo v poštev za tekme za državno prvenstvo. Slovan je v soboto premagal Ilirijo s 5:1, drugi dan pa dosegel neodločen rezultat 2:2. Za Slovan • sla ta dva rezultata zelo srečna. Posebno pa zmaga prvega dne. Ti za Ilirijo neugodni rezultati so posledica, ker igralci niso igrali s pravo voljo in ambicijo. Vse moštvo ,ie napravilo ulis, da je preigrano. >,Slcvan je moštvo sestavljeno iz različnih igralcev raznih starosti; kaj prav |>osebnega, razven precejšnje rutine in enostavne, zato pa tem koristnejše igre. niso pokazali. Dobra je obramba in pa desna stran napada. Tudi srednji krilec je zelo miren in taklično dober igralec. Bili so pa posebno še Častniška jahalna dirko: 1. podporočnik Pajman (nagrada 1000 Din), 2. kapetan llič. 3. poročnik llorvnl. 4. podporočnik Oorup Miljutin. Drugi dan diik 29. junija. Dirka za veliko nagrado Dravske banovine: odprta xa 3 do 12 letne jugoslovanske konje, na progi 2200 mehov: I Pecuntra II, 5 letni žrebee, tast M. Kostiča, v eosu 1:30:2 (nagrada 5000 Din), 2. Salome, lasi I ranca Filipiča, v času 1:36:5, 3. F.go It, last Iranca Skuhale, v času 1:41, 4 Miriea, v času 1:43. Dirka časlnega predsednika generala Trip-koviča, nu progi 2100 metrov: I. Peconlra II, j 5 letni rjavi žrebee, last M. Kostiča, v času ] 1:36:5 (nagi oda 3000 Din), 2. Greli Marija, la*t Iranca Lilipiča, v času 1:41:5, 3. Lga II. List I ranča Skuhale, v času 1:42, 4. Polda, lasi Mili. Filipiča Dirka mesla Ljutomer, odprla z.i 3 letno in starejšo konic, ki so dirkali preišnii dan za nagrado Gorenjske, proga 2000 metrov: I Neb, last 1 Kodelje, v času 5 minut. 2. Bubi, last F. luvana, v času 5:33. 3. I lektor, last I. Kabina, v času 5:5/, 4. Olga, lasi F. Markiča, v času 6 minut. Dirka banov iuskih žrebcev: na progi 2000 metrov: I. Mnkfilda, v času 1:31, 2. Pohanka II, v času 1:33, 3 Pet. Mozcrt, v času 1:36, 4. Plu-gna iun. v času 1:34. Dirka Rudolf Wnrren Lippitl: dvovprežna amaterska vožnia za 3 letne in starejše konic, na progi 2500 molrov: I. Salome, 10letna kobila, last Franca Filipiča in Elza, 10 letna kobila, last Alojza Jelena, v času 1:51, 2. Fggu II. last Franca Skuhale in Polda. lasi Mih. Filipiča, v času 2:04. Eventualna dirka (knndikup) zu 3 do kletne konic, ki so pred razglasitvijo prog pred mcetingoni najmanj dvakrat dirkah na 2100 metrov dolgi progi: 1. Saladin. 4 letni žrebee, last Franca Filipiča, v času 1:40:8. 2. Polda. last Mih. Filipiča, v času 1:36, 3. La Fliche, last F. Filipiča, v času 1:49. Podčastniška jahalna dirka: 1. Slojauovič, 2. Bolk, 3. Globclnik, 4. Pazdrr. Civilna galopna dirka: 1. Ing. Rudcž, 2. nadzornik Pavlovčič, 3. gospa l.uckmon. S tem ic bila ta nad vso zanimivo prireditev, ki ic pokazala, na kakšni stopnji sc nahaia naše konje-rejstvo, končana. v nedeljo nedisciplinirani iu so neprestano ugovnr- j jali odločitvam sodnika Pevaleka, ki jc tekmo zelo | dobro vodil. Mednarodne rokoborbe v Mariboru Maribor, 29. junija. V petek zvečer so sc nadalejvale mednarodne rokoborbe, ki iili prireja S. K. Maribor. Rezultati so lilo: 1. Belič: Kovan 25 minut neodločeno. 2. landcru proti Marco dc Petri v 5. minuti z zmago Inndere. 3 Bogner proti \Veisu po 25 minut neodločeno. Včerai se ie vršila 8. runda s temle izidom: I. Belič premaga Marca de Petri v 8. minuti. 2. Kavan proti Jandcri, v 16. minuli zmago Kavan. 3. Janeš proti Weisu, v 25. minuti neodločno. Stanje dosedanjih tekem: I. Belič, Bol-gania, 4 zmage, 3 neodločne. 2. Bogner, Madjar-sko, 3 zmage, 3 neodločene. 3. Kavan, Av sirija, 1 zmaga, 3 neodločene. 4. Wcis, Madjarsku, 3 neodločene. 5. Marco de Petri, 1 zmaga, 3 zgube. 6. )ancš, lugoslaviia, I neodločeno, 2 zgubi. /. Jambora, Češkoslovaška, 2 zmagi, 2 izgubi. 8. Bosim, Jugoslavija, 4 zgube. Borbe sc bodo danes nadaljevale in jutri zvečer končale. Hrvatski šport Zagreb, '.'9. jun. x. Pokrajinske nogometne prvenstvene tekme gredo h kraju. Tekme morajo še igrati sisaška Slavija in brodsUa Marsonia. Prvak pokrajine inora nadalje igrali tekmo z zagrebškim prvakom Haškom. V Brodu je prvak Marsonia, v Banjaluki Balkan, v Karlovcu Gradjanski SK. Zagreb, 29. jun. x. Včeraj je bila prvenstvena tekma IV. razreda Ličanin - Zrinjski. Rerultat Marija Adler roj. Čemažar naznanja v svojem in imenu ostalih sorodnikov pretužno vest, da ic nien iskreno ljubljeni. skrbni soprog oziroma tast, stari oče, siric in svak, gospod Aiitoi* Družba JURIJA" Dunajska cesta št. 46 Telefon: 2820 Premog Drva Koks Francija časti misij one Akademija moralnih in političnih ved je poklonila generalni prednici reda Belih sester kardinala Lavigeriea darilo v znesku 40 tisoč frankov. Darilo se sme uporabiti samo za izredne čine in za nesebične žrtve. Akademija namerava ob priliki stoletnice osvoboditve Alžira počastiti celo kongregacijo, ki ji ta prednica načelu je; predvsem njihovo so-cijalno delo v Afriki (bolnice, šole, laboratorije, zavetišča). Kongregacija šteje 615 sester in 19 cerkvenih okrajev v Afriki. 12 dni je spala Iz ,Tassyja v Romuniji poročajo o čudnem slučaju spalne bolezni, katere žrtev bi kmalu postalo mlado dekle. 14 letna Ioana Mura je nekega dne zaspala in se 12 dni ni prebudila. Njeni starši so mislili, da jim je umrla in so jo že hoteli pokopati. Občinski zdravnik jih je komaj prepričal, da mala Ioana ni mrtva, ampak cla spi. In res, po 12 dneh se je Ioana prebudila in najprej prosil«, — naj ji dajo jesti. poštni podurednik v pokoju dne 28. t. m, v starosti 80 tel, po kratkem trpljenju, previden s sv. zakramenti z.a umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dno 30. juniia 1930 ob 5 popoldne iz hiše žalosli, Bleivveisova cesta št. 5, na pokopališče k Sv. Križu. L i u b I i a n a , dne 29. junija 1930. Mestni pogrebni zavod. Bvokoiesa teža od 7 kg naprej uajlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo so tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji poeumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA." F. B. £.., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št, 4. špecerif sho m kolonliolno blago, umetno gnojila cement Itd. itd. dobavlja Gospodarska zveza v Lfublfani Mirna stranka Ireli članov išče stanovanje dveh do Iroli sob v mestu za avgust. Prevzame ludi eventualno stanovanje združeno s trgovskim lokalom. Naslov v oglasnem oddelku. priporoča sledeče praktične knjige: ŠOFER IN SAMOVOZAC. Priročna knjiga o konstrukciji, delovanju, stregi in vodstvu modernega avtomobila. Spisal inž. Josip Štolfa. Vezano 140 Din. RADIO. Osnovni pojmi iz radiotelinike, pojasnjeno s 214 slikami. Spisal prof. Leopold Andree. 60 Din, poltrdo 05 Din, v platno vezano 70 Din. PRAKTIČNI SADJAR. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 24 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Spisal M. Humek. Vezano 80 Din. BRESKEV IN MARELICA. Navodilo, kako iu vzgajajmo in oskrbujmo, pojasnjeno z 22 slikami in 2 barvnima prilogama. Spisal M. Humek. 12 Din. NAŠ PANJ. Opis in praktičen navod, kako naj čebelarimo v njem. Po lastnih izkušnjah za slovenske čebelarje priredil Anton Žnuleršič. Pojasnjeno s 107 slikami v besedilu. 35 Din, vezano 40 Din. ZEL IN PLEVEL. Kako sc zdraviš z naravnimi sredstvi. Soincc, zrak, zemlja, voda in rastline so prva zdravila sveta. Sestavil F. Magister. 60 Din, v platno vezano 75 Din. Najnovejši katalog brezplačno na razpolago. 4:2. V predigri sla igrala Z(sgreteki) E(lektriioi) T( rainvaj) - Mesarji z rezultatom 1:1. Ličanin je postal prvak IV. razreda. Zagreb, 29. jun. x. Oh li zvečer se je pričela tekma Bocskay - Hašk. V prvem polčasu ni bilo nobenih novih momentov. Igralec llilrec je bil ranjen in je zapustil igrišče. Prvi polčas se jc končal z, 0:0. V drugem polčasu jc Hašk slabo igral iu omogočil liocskavu zmago 2:0. Tekmovalno plavanje skozi Dunaj Dunaj, 29. jun. \. Kot ediua pomembnejša športna prireditev je bilo danes tekmovalno plavanje skozi Dunaj. Tekma se je vršila ob jezu v Nussdorfu do nioslu pri rotundi. Proga je bila dolga 7 in pol km. Ker jo nekoliko pred začetkom lekine začolo deževati, sc je ob bregovih nabralo manj občinstva kakor se je pričakovalo, vendar po jih je le bilo več deset lisoč. Poleg glavne tekme so se vršilo tudi druge sporedne lekiue, lako vvattvpolo, prečno plavanje itd. Pri plavanju na 7 km in pot jo dosegel prvo mesto Peler Riedl od Amaterskega plavalnega kluba, ki je preplaval kanal v 40:10. Drugi je hi! Tliorn od Hakoah v 46:25, tretji Unterborgor od Amaterskega plavalnega kluba v 40:80. Obenem se jc kot favorit udeležil plavanja vojak Kdvard Bernart, ki je lansko leto poskušal preplavati Ifokiivuki preliv. Todo dosegel jc samo peto mesto. Pri tekmovanju žensk je do-dosegla prvo mesto gdč. Pritzi L#wy <>d Hakoah v 49:32. druga je bita gdč. Samesch od Danubio, tretja pa gdč. Puchberger od Danubio. Razen loga tekmovanja za prvenstvo so priredili tudi skupno plavanje 200 športnikov, da povečajo propa^sndn za plavalni spori. Spopad med hetmivehr-ovci in soc, demokrati Dunaj. 29. Jun. x. Skupina lloimvvehroveev in frontnih bojevnikov, ki se je vračala s procesije sv. Rešnjega Telesa iz dunajskega predkraja Kauter-uiiihlen. je na potu domov trčila eb skupino socialnih demokratov, ki so prišli i/, neke gostilno in jih napadli. Prišlo je do hudega preteka, v kalerem so neki ženski, ki je bila navzoča samo slučajno jp slepa na ono oko, izbili še drugo oko, lako da jf sedaj popolnoma slepa. Pretepa se jo udeležil tudi dunajski socialnodomokratski občinski svetnik POek-ler. Policija je aretirala SO oseb. med njimi ludi Pockierja. Nov trajnoatni rekord v letanju Neuvork, 20. jun. x. Chicaška letalca, bral! John in Jamo* Hunter sla v nedeljo ob 10 nevr-yorškoga časa dosegla nov rekord trajnega letenji •120 ur 21 in pol minute. Pobila sla s leni zadnji rekord O. Briena in Jacksona v državi St. Louis. Pojedina na ahesmsUem dvoru Ob priliki nastopa novega abeslnskega kralja Kas lafariju je neki diplomat opisal poset v abesiuski cesarski palači. Abrsinska cesarska palača je krasna, zračna zgradba z zelo lepimi dvoranami, ki morejo sprejeli v svojo okrilje na tisoče gostov. Palačo obdajajo široka dvorišča in visok zid. V prestolni dvorani je sprejemala po-sote nedavno umrla cesarica, sedeč na na prestolu polnem zlnla in dragih kamenov. Poleg nje jc sedel prestolonaslednik, islotako na prestolu. Za nji ma bo »tali sužnji in s pahljačami dostojanslveno odganjali muhe. Za diplomate so uredili poseber obred. Dovoljeno jim jo bilo namreč, tla smejo po-lljubili cesarici roko. Na roki je stalilo nosila sv i lene rokavice. Po pozdravu se je pričela pojedina Kdor je bil prvič pozvan na dvor, jo mislil, da živi v bajki, ker lako pestro >liko more človek re. videli samo v bajki. Cesarica je jedla posebej in njena miza je bila zagrnjena /. zaveso, lako, da ji nihče ni mogel videti pri jedi. Za diplomatski /bor z dvornim maršalom vred jc bila pogrnjena ogromna mi7^i. Jedi so bilo pripravi ene deloma na za-padno-ovropski način in so bile iz.bornoga okusa Dvorni maršal je bil oblečen v škrlatno uniformo, ki je bila vezena /. /.tatom in narejena v Parizu Na rokah je imel belo. rokavice, na prsih polno odlikovanj, lela-po starem ahesinskeiu običaju j( bil bos. Tudi dvorne dame so bile v svečanih oblekah in vso ravno lako bose. Ko je bil končan diplomatski obod, so sedli za mizo častniki, potem svečeniki, vojaki , in končno ludi služinčad diplo malskih predstavnikov, ki je bila po abesinskem običaju v dokaz, prijateljstva ravno tako po>.vann To .je res znak demokracijo, ki ga pri civiliziranih narodih skoro no moremo najti. S temi besedam, konča diplomat svoj zanimivi članek. Sin prodaja „siaro kožo" Bojarski, ubog krošnjar v neki mali vasici prt \Vilni. jo prišel kar čez noč do blagostanja. Nekega dne jc na svoji kro: iijar.-ki poti obiskal v vafl' Lilian kmeta Barlcviča in ga vprašal, čc ima m prodaj kaj stare obleke. Harlevič je ponudil staro kožo. No da bi Bojarski lo kožo sploh pogledal, sta se pogodila z.a 20 zlotov. Kako veliko je bilo njo govo začudenje, ko ga je peljal kmet v hišo In po kazal na starega moža, ki je ždel na klopi pri peči. *l'u imaš sedaj svojo staro kožo,« je dejal Vzemi jo s seboj, to je moj oče. Na Rojarskoga jo ta mučnn scena napravila lak utis; da je Izjavil, da je pripravljen vzeli starega očeta s sobo]. Starček so. je brez, besedi dvignil, pokril glavo .' kožuhoviiiRsto čepico in ndšcl s krošnjar jem. Ko stn prišla domov, mu je dal llojurski jesll iu oskrbe) vse potrebno za moževo prenočišče. Zjutraj ,jt starček zahteval od njega, naj ga pelje do bližnje ga notarja. Bojarski je njegovi želji ustregel In ga peljal k notarju. Tu pn jn starček krošnjarju ne njegovo veliko začudenje izročil celo svoje veliko posestvo do smrti v najem. Mladega Bartevlča. ki je s starim očetom zadnja lela nečloveško rav nal, pa jo policija izgnala s posestva, kalero Je prevzel Bojarski. Slari kmet pa živi zopol na svo jem posestvu in je oi»lo zadovoljen, da ga je nje gov sin | »rod a I kot staro kožo;. Dunajska vremenska napoved. Večinoma jasno in vroče, potem pa bo zelu verjetna, Jj bodo naslajalo lokalne ueviiilat, Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. DRUGO POGLAVJE. Za in proti. Ko so se te stvari dogajale, sem se vrnil od znanstvenega potovanja, ki se je bilo podvzelo v malo mikavne prerije Nebraske v Združenih državah. Mene je bila kot asistenta pariškega naravoslovnega muzeja dodelila tej ekspediciji francoska vlada. Po polletnem bivanju v Nebraski sem sc vrnil v Newyork koncem marca z zelo dragoceno zbirko. V Francijo sem se mislil vrniti v prvih dneh maja. Med tem sem urejal svojo mineraloško, botanično in zoološko zbirko. V tem času se je pripetila nesreča s »Scotio«. Vprašanje mi je bilo seveda znano; zasledoval sem bil zadevo po vseh ameriških in evropskih časopisih, ne da bi si bil ustvaril gotove sodbe. Bavil sem se s to zagonetko takorekoč noč in dan in sem bil danes tega, jutri pa popolnoma nasprotnega mnenja. Ko sem bil dospel v Newyork, je to vprašanje bilo posebno pereče. Podmeno plavajoče čeri ali otočiča so vsi bili opustili. Saj bi čer, četudi bi imela v svoji votlini stroj, ne mogla s tako čudovito hitrostjo pluti iz enega kraja v drugi. Iz istega razloga so odklanjali hipotezo velikega ladjinega trupa. Ostali sta torej samo dve možnosti, glede katerih so se duhovi ostro ločili: na eni strani so bili oni, ki so trdili, da imamo opravka s pošastjo, ki ima ogromno moč — na drugi strani pa oni, ki so imeli »pošast« za podmorsko« ladjo nenavadne hitrosti. Ta druga hipoteza, ki saina na sebi ni bila neverjetna, se pa iz drugih razlogov ni dala vzdrževati. Da bi si kakšen zasebnik mogel omisliti takšen mehanizem, to je bilo zelo malo verjetno. Kje in kdaj naj bi ga bil zgradil? In kako bi bil mogel tako ladjo zgraditi skrivaj? Le kakšna vlada je mogla biti lastnica takega uničevalnega stroja. V veku, ko sc je človek začel baviti s konstruiranjem čini bolj učinkovitih sredstev iztrebljanja sočloveka in razruševanju njemu pripadajočih predmetov, ni bilo izključeno, da ne bi bila kakšna država dala zgraditi tak strahovit stroj, da dela z njim eksperimente. Toda la hipoteza je imela proti sebi izjave, ki so jih podajale druga za drugo vlade posameznih držav. Ker je bil prizadet javen interes, ker so trpele prekomorske prometne zveze, ni bilo mogoče dvomiti o odkritosrčnosti teb izjav. Zato so, potem ko so se najnatančneje informirali v Angliji, Franciji, Rusiji, Nemčiji, Španiji, Ameriki in celo v Turčiji, hipotezo podmorskega monitorja definitivno zavrgli. Zato je zmagala podmena morskega velikana«, četudi je mali tisk izlival nanj cele potoke svojih več ali manj duhovitih šal. Pristaši tc hipoteze so se dali od svoje domišljije zapeljati do najabsurdnej-ših izmišljotin na polju riboznanstva. Različne osebe v Newyorku so me počastile s tem, da so se obrnile name, naj povem svoje mnenje o stvari. Bil sem v Franciji izdal dva zvezka debelo knjigo v kvartformatu z naslovom »Skrivnosti morskih globin«, ki jo jc bil učeni svet sprejel ugodno in ki mi je pridobila na tem še prccej neizsledenem polju naravoznanstva sloves nekakega specijalista. Dokler je še bilo mogoče istinitosf dejstev tajiti, sem se zabarikadiral za absolutnim ne! Kmalu so me pa dogodki pritisnili k steni, tako da sem bil prisiljen formulirali svoje mnenje. Osvetlil sem vprašanje z vseh strani, tako s politične kakor z znanstvene, in objavljam tukaj koncc obširnega članka, ki ga je bil izpod moje roke natisnil »Ncwyork Herald« od 30. aprila. »Potem ko smo različne hipoteze razmotrili drugo za drugo, ne da bi sc bila katera izkazala kot verjetna, smo primorani, da se izrečemo za morsko žival izredne velikosti. Ogromne globine oceana so nam še popolnoma neznane. Doseči jih z lotom se do danes ni posrečilo. Kaj se godi v teh neizmernih globinah? Kakšna bitja bivajo 12—15.000 milj pod morsko gladino? Kako so organizirana? O tem se morejo izreči komaj domneve. Vendar lahko poizkusimo priti do rešitve na ta način: Postavimo trditev: ali so nam znane varijetete vseh na našem planetu nahajajočih se bitij — ali pa nam niso znane. Ako jih nc poznamo popolnoma, ampak nam je narava na polju riboznanstva ohranila še nekatere tajne, potem moremo le domnevati, da obstojajo ribe ali pa kiti, vrste ali pa tudi novi rodovi, priličeni popolnoma morskemu dnu, ki živijo v globinah, katere so za lot nedosežne, ki jih pa kakšen slučajen dogodek ali pa kakšna samovolja v dolgih presledkih prinese na površino. Če pa poznamo vse živeče vrste, potem jc naša naloga, da »pošast« zasledimo med užc katalogiziranimi morskimi bitji, in v tem slučaju se nagibam k mnenju, da imamo opraviti z orjaškim narvalom. Narval ali morski enorožec dosega časih dolžino 60 čevljev. Ako ta obseg pomnožimo s 5 ali z 10, ako takemu narvalu nadalje pripišemo moč, ki odgovarja sorazmerno njegovi velikosti in če pomnožimo ali okrepimo njegovo napadalno orodje, potem smo brez težave našli žival, ki jo iščemo. Taka žival odgovarja po svoji velikosti dimenzijam, ki so jih predpostavili častniki ->Shannona«; tudi je v posesti orožja, kakršno je bilo potrebno, da se je razparal trup »Scotie«, in tudi moč ima, ki jc v to svrho potrebna. Narval ima, kakor vemo, orožje, ki se lahko označuje kot meč ali pa, kakor se izražajo nekateri naravoslovci, kot helebarda iz slonove kosti. To je zob, ki ima trdost jekla. Eksemplarje takih zob so našli v trupu kitov, ki jih narval vedno z uspehom napade. Tudi iz ladijskih gredljev, ki so jih bili narvali predrli, so katerikrat take zobe ne brez truda izvlekli. V muzeju medicinske fakultete v Parizu se nahaja tak narvalski zob, ki je dolg 2 m 25 cm, širok pa 48 cm na osnovni ploskvi! Če torej predpostavimo, da je naš narval desetkrat daljši, njegovo orožje pa desetkrat močnejše, če nadalje vzamemo, da njegova hitrost znaša 20 milj na uro, če njegovo prostornino pomnožimo s kvadratom njegove hitrosti, potem dobimo sunek, ki je vstanu povzročiti katastrofe, kakor smo jih doživeli. Dokler se ne izvejo druge podrobnosti, ostanem mnenja, da imamo opraviti z morskim eno-rožcem kolosalnega obsega, ki si ga pa ne mislim oboroženega s helebardo, ampak rajši z ovnom, kakršnega imajo oklopnice vojnega brodovja, da se zapičijo v sovražni brod in ga potope. Velikost in moč takega narvala bi tudi odgovarjala velikosti in moči take oklopnice. Na ta način se da ta neodgonetljivi pojav razložiti — predpostavljajoč, da ni kakšen Nič kljub temu, kar se je o njem videlo in čutilo — kar tudi ni izključeno!« Ili S % OKp. £ Ss.oQ3.s- 11.5*1 Q2|0>n -h. "> CW3< 5N< sr£fiS.Piii b fSS.t- ^.OK o ' — s: t: n šBgfSa hgafl sp »S jRhi