List 31. gosp dar i hrtnišk in Teřaj XXII. ar W' f Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr posiljane po posti pa za celo 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 3. avgusta 1864 Gospodarske stvari. sani gnoj (kompost) Zato letos treba pažljivim biti e gospodarjem posebno si za seme izberó čisto rž. Odprto pisemce do naših gospodarjev, kterim je letos rž polna rožičkov ali vranjih parkljev. Pisal P. N. Feuser. Neznano veliko je letos sèmtertjè na rženih klasih bilo rožičkov, vranjih parkljev ali glavnic (mutterkorn, secale cornutum), zlasti na lepih ržiščih ljubljanskega mahu (morast). Ne morem si kaj, da ne bi spregovoril besede o tej nadlogi. letošnja bila, so Dostavek vredništva. Nadjaje se, da skušeni naš gosp. Feuser ni boba v steno metal s tem podukom, potrjujemo tudi mi po lastnih skušnjah , da mnogo ži- vine je že poginilo po strupu tem, da pa gospodarji še vediii niso zega Da > zakaj ) pa je tudi to res, da ter so krivičili marsikaj dru- mnogokrat je po po- V ze ki se ime vžiti taki moki nastala med Iju dmi kuga nuje žitna božjast (Kriebelkrankheit) in se končá s mrtvoudom in s tem , da snft (brand) napada noge in roke in celi život j pnčujejo nam stari zapisniki, kteri Zlasti v mokrih letinah, kakor je nam kažejo , da je bila taka kuga leta 1577 v Hesii, 1588 v Šiezii, 1648, 1649, 1675 v Vojgtlandu, 1716 na Saksonskem, 1717 zopet v Slezii, v Svajci 1709, 1716 v rožičke, si vsi naravoznanci še niso ene misli na klasovji rženem , pa včasih tudi pšeničnem, ječ-menovem, ovsenim, turšičinem itd. roženim parkljičkom podobni črnikasti izrastki, ki jih pozná vsak otrok. Kaj prav za prav se godí v takem zrnji, da se prebrne to pa po vsem gotovo , da ti rožički nimajo tega celó nič da so skoz in skoz hudo strupeni; poglavitni strup njih je tako imenovani ergo tin, drugi je fun gin; so pa v njih še druge tvarine: cer in, stearin, neko mastno olje itd. itd. in 1717 7 v nekterih krajih Francozkega je bila tako V se grozovita, da od 120 bolnih ljudi jih je komaj ostalo, itd. itd. Ceravno so bili morebiti vmes, vendar je bil omenjeni strup mnogokrat kriv hudega ljudomora. V • »1 živih drugi vzroki v sebi, kar ima zdravo zrno, ampak Rako naj se konoplje poruvajo in mocijo Odkar se je bombaž podražil, so začeli naši h»hhu6. b c i au, otcciiiu, ucivu ujaoiuv vij ^ ii/u« ivv^. ZOpet konop lj e S ej a ti , iu uii\u j fji a y . uianoi i j uu j ^ Ako take rožičke v moko zmelješ in z mlekom kuhaš, vejo sicer menda dobro, kako je treba ž njimi ravnati m tako kmetje je prav. Stariši ljudje dobiš hud strup za muhe, pa tudi druge živali. sem nekega leta pleve take Ko žičkov, dal rži, v kteri Je bilo več ro- morebiti 'VJU »»VV1 uvwiv, xxcvrw JV, n v,^«* ^ ujimi ker so bili nekdaj tega vajeni; mlajšemu rodu pa niso I še celó imena a in vauy, u«! presicem, so se brž prikazale znamenja «w- „ujmau — i\ci DC vn^a ^u uavn* dega zavdanja; veči prešiče smo rešili, dva mala pa konoplje rujejo in mocijo, ne bo morda neprimerno, hu- mikati" več znane. „trlica" (tarlica) ,,pezdirje Ker se bliža čas , ko navadno če sta crknila ; raztelesenje je kazalo ? da am or il. Naj bi tedaj duhovni gospodje s prižnice, pa srenj-ski župani in drugi gospodarji, kteri „No vice" beró, razglasili svojim ljudém, kako sila nevarna je ta pri- ji h je strup mladim pa tudi starim v poduk o njih kaj povemo. Po- sneli smo ta poduk iz italijanskega našega družbinega časnika „Atti e memorie", G. B. Margaro 1 li. njegov vodnik pa je nek Opustivši za zdaj vse, kar se sejanja tiče presto- » * • JL LV CUU1 li WJ J A 111 V T VJ VV j IA V 4 V ako kruh ali kako drugo močnato jed vživa tiklina v rži! Pa tudi to naj jim povejo, da člověk pimo naravnost k poruvanju. Ruti se morajo konoplje kratu, ampak enkrat ene, enkrat druge. zboli kteri je z moko vred bilo somletih lezen ta se imenuje žitna božjast. v n e v s e več teh rožičkov. Bo- Poberejo naj se poprej moške tudi be li ce imenovane 7 iviitu ia i ni ^ u uj c /j i ni ti u u £ j a o t. y PâTlZU JG ac jc , uoio , r\ več let komisija, ktera preiskuje na vse strani to stvar, zrele kot une že to je tiste ki ne dajé semena, in ki so poprej ce ne 7 bi dale moške stébla , ker že zrele, veliko Nauk vsem pa naj je ta: Rožički ali vra nji parklji naj se iz žita (črnice, semenice) mocneje in 7 ki boljše niso še 7 predivo, kakor ženske zrele prav skrbno izberó in sežgó; ne za živinsko pozgubilo tudi seme. ? povrh tega bi se klaj o ne za gnoj naj se ne rabijo nikdar ni- koli. Konoplje se navadno rujejo s korenikami 7 v ne- Rožički obdržijo veliko let svojo kalilno moč. Ako kterih krajih jih pa žanjejo ali kosijo. Na uni prvi (vižo) se dobi vec lepega prediva, na drugi pa način pridejo kakor koli na polje, začnó kaliti, in kalijo tem vec tulja ali štope. Potem, ko so se moške konoplje več 7 čem bolj je zemlja mokra in vreme vlažno. Najvec poruvale ali požele , naj ostanejo skoz ali dni na se jih nahaja ob krajih njive in kjer je žito bolj redko. ženske naslonjene 7 da • • Rožički so prav takrat zreli, kadar cvetè rž. Varovati se je tedaj treba pocasi zvenejo in se osusijo da i aiu van j o t^tacij h^jljc*} kaci S 6 D6 pOïïlGS&JO S G* x±\j y ^ i* ^uov^vj * uuv/j. menu, da ne pridejo ne na gnojnišče ne v me- pa naj se pustijo na solncu Kadar sčasoma tudi semenice dozorijo, naj se porujejo druge tudi one pa posebej v snope povežejo Ene naj se pobere in seme 7 in 350 potem, ko se je vsako steblo perja očistilo ali omulilo, naj se naredijo snopi, da se denejo namakat. Pri namakanji je treba gledati na kraj, kjer se imajo močiti, in na to, kakošne da so konoplje. Zlasti se pa tudi mora paziti na to, da se, kadar se snopi de-lajo , samo enako dolge in enako zrele stebla skup zvežejo; tudi naj se debele stebla od tankih ločijo; če ne, bojo tanke zadosti razmočene, debelejše pa premalo, in tako bodo tudi zrele poprej gotove, med tem ko nezrele zaostanejo. Ce hočeš imeti lepe preje ali konopnine, moraš sosebno na to dvoje gledati: da ne póruješ vseh konopelj h kratu, ampak moške posebi in ženske posebi, in da storiš natanko, kar smo zastran namakanja povedali. Na dalje vedi, da, če so konoplje še zelene, se hi-trejše razmočijo , ko če so že dobro zrele in rumene ; daljše stebla se umočijo prej, ko kratke; tako se tudi konoplje, ki so se, poruvane, že delj časa sušile, veliko bolj pocasi namakajo, kakor tište, ki se komaj pobrane, brž v vodo denejo. Sicer pa, naj se, ako ni druzih silnih del, dalje ko sred oktobra (do sv. Terezije) namakanje ne odlaga, in to zavoljo deževja in mrzlote, ki potem nastopi. Sicer je pa tudi zato potrebno, da se denejo poprej močit, ker se morajo po mocenji na solncu sušiti, v poznih mescili pa nima solnce več dovolj moči, in bi postalo lakno (niti) slabo. Koliko časa naj ostanejo konoplje v vodi? Skušnja uči to-le: Kadar se dá lub, kakor je steblo dolgo, lahko sleČi in se sredica ali stržen razpušča, takrat je čas , vzeti konoplje iz vode. Ce jih poprej iz-vlečeš, se ti lub še preveo drži in se le težko lušči, ter če hočeš tanko (fino) lakno imeti, moraš jih djati še enkrat močit; če jih pa prepozno iz vode vzameš , si zgubil četrti ali šesti del pridelka, in boš imel vec stope, ko dobrega prediva. Da se toraj prepričaš, kako z razmakanjem gré, potegni vsako toliko kako steblo iz vode, in glej, ali je že, kakoršno mora biti ali ne. Kar se tiče vode, je najboljša tista, ki ima kakih 12—15 stopinj gorkote (po Reaum. gorkomeru), in je toraj skorej mlačna. Najslabša je tekoča voda; zakaj, dasiravno se v njej konoplje najbolj ubelijo, postanejo pa ojstreje in bolj trde, in se dá, kar je lesastega, težko odločiti. Med stoječimi vodami so najboljše glenaste in take, v kterih so rastline razpuščene, to je, goste, tolste vode, ali pa take, ki imajo soli v sebi, in ki jim pravijo trde, sirove. V trdi, sirovi vodi je najboljše namakati konoplje, kadar hoćeš imeti konopnino za v farbo, ker se je larba potem rajše prime in drži; toliko težje je pa tako konopnino do dobrega ubeliti. Močišče imej daleč od hiše, in glej, da ti ne pije živina iz njega; kajti voda, kjer se konoplje močijo, škoduje živini. Kadar so konoplje, kakor se tiče, razmočene, iz-vleci jih iz vode in oplahni jih dobro dobro v bolj čisti vodi, ko je mogoče. Potem deni jih sušit in loti se cisčenja. V Valsassini na Laškem luščijo kmetje vsako steblo posebej pozimi, ko imajo čas; delo, se vé da, je bolj počasno, pa se splača, ker je predivo lepše. Na dalje se konoplje sicer na vec načinov (viž) obravnavajo, najboljše pa bo menda, ako se stare navade držimo , po kteri se najpopred tolčejo, potem s tarlicami tarejo, poslednjic na grebenu mikajo ali dr-zajo, kakor lan. „Umni Gospodar." Na Hrvaškem še ni konec goveje kuge. Kr. dvorná kancelarija je iz Dunaja gosp. prof. dr. Rôll-a, ravna- telja ondašnje živinozdravilske šole, poslala v Slavonijo in Hrvatijo, da preišče stan te bolezni, in gospod profesor je pisal kranjski c. k. deželni vladi 22. julija, da v Jakšiču požeške županije je dal pobiti, kolikor je še bilo bolnih goved, — da v Torčeću, križevske županije, še zmirom boleha živina za kugo in da ni se kmali pričakovati, da popolnoma neha, — da v Dužici siškega kotara je še pri 9 gospodarjih kuga, kar so tri tedne skrivali, in daje mogoče, daje odtod se zanesla tudi še v druge kraje. Zato so živinski sejmi še prepovedani v vsi križevški, požeški in za-grebski županii. Iz tega vsak pameten člověk lahko posname, da kranjska meja proti Hrvaškemu Še zmirom mora zap rta biti, da^ se nam iznova pošast ne pritepe v našo deželo. Žalibog! da pri vsem tem so vendar nekteri naših gospodarjev tako brez vse vesti, da na Hrvaškem s křivé kupujejo živino in jo po kontrabantu vlacijo k nam. Tako je unidan nekoliko kmetov v Adlešiču črnomeljskega kantona na sejmu karlovškem kupilo goved. Sami so krivi, ako jih zdaj po pravici zadene oštra kazen. Natoroznanske stvari. Znano je, da žabe živé v vodi in na suhem; ime-nujejo se zato dvoživke ali zemljovodnice. Tudi vidra živi tako , namreč v vodi, na suhem pa le počiva in spi; vendar se pa ne prišteva dvoživkam, temveć kunam, ker jim je zarad svoje podobě , in kakor so ji zobje ustvarjeni, najbolj podobna. Vendar jo pa plavne kožice med prsti na vseh štirih nogah tolikanj od kun ločijo, da bi smela lastno mesto v natoropisji imeti ; tako jo tudi naravoslovci najnovejših časov popisujejo. Znano je do sedaj skoraj dvanajstero plemen vider ; posebno veliko jih je v Ameriki, ki so našim manj ali bolj podobne. Vse plemena nam dajó prelepo kožuho-vino; sveti se, da ne kmali ktera druga tako, pa je tudi kaj mehka; zavoljo tega jo zeló cenijo , pa tudi drago plačujejo. Ta kožuhovina je tudi od poleti vjetih živali enako dobra, kakor od onih vider, ktere o zira-skem času ujemó. To je drugače pri kunah in drugih živalih, ki jih lovimo zavoljo kožuhovine, kajti poleti ima njihova koža rejo in slabejo dlako. Pri vidrah je koža morebiti zato vedno enaka, ker živé po hladnih krajih, po vodah. Vidre, kakoršne so pri nas, so dolge po tri do štiri čevlje. Telo njihovo je okroglasto , kakor tudi glava, ki ima majhne v kožuhu skrite ušesa. Rep je kratek, tako tudi noge; med prsti imajo plavne kožice, kakor je bilo že pred omenjeno. Dlake so svitle in rujave, spodaj bolj sivkaste ; kocine so kaj goste in tanke. Pri mlajših živalih je dlaka bolj temna, na koncu repa skoraj crna. Vidra živi po rekah, jezerih in ribnikih, zlasti ondi, kjer je veliko rib. Iz rek ti zahaja tudi rada v potoke in druge manje vodice, ako čuti, da bode imela bogat lov; posebno pozimi hodi rada v take vode , ki ne za-mrznejo. Pravo svoje stanišče si kaj lepo pripravi ; skoplje si pri vodi pod zemljo precej prostorno jamo, iz ktere luknja v vodo drži, tako da, kadar se ji zljubi, v vodo šine, pa zopet nazaj v jamo, ki je navadno vedno suha, ker je više od vode napravljena. Te luknje je težko najti, v nji je tedaj vidra brez skrbi. Tù spi podnevi, ponoći ti pa gré lovit ribe, žabe in rake; to je edina njena hrana. Na lovu je vidra kaj ročna ter ribnikom in tištim, ki ribštva imajo, veliko škodo delà. Ni treba dolgo, pa imaš prazen ribnik, ako se ti je kaka vidra med ribe naselila; najlepše in najboljše riba ti 251 bode polovila; posebno ji dišé postrvi, zato si casih rada poišče take vode, kjer jih čuti, ter ne mara nič, če mora tudi daljec za postrvi iti. Hoja njena pa ni nič kaj hitra, saj žival ni podobna za to ; gredé zeló se opoteka. Vse drugače urna je v vodi; tù potaplja se in plava ko riba, in to se vé , da z odprtimi očmi. Le redko pride na vrh, da sope; ako misli, da je ne-varnost blizo, ti pomoli samo nos iz vode. Kaj preme- w____________________i, ali ustrlé. Slovenske starine. Belinu 9 tena je in lovcem veliko kljubuje, predno je ujemó Vendar si pa člověk vse prizadeva, da jo dobi, nekaj zavoljo kožuha, nekaj pa za to, ker pri kuharjih natoropisju vkljub y veljá za ribo; mislijo namreč, da y se bogu starih slovenskih Karnov in Norencev in njegovih siiubolih: bokalu, čaši, kotlu, kostkah in kavalkih. Spisal Davorin Terstenjak. t k* £ (Dalje.) Ker v Akvileji nahajamo sostanovnike slovenske*) in keltske, tedaj tudi spomenike keltskemu po vidri ribja kri pretaka y ker ribe vziva. Spomladi ima vidra navadno po troje mladićev, za ktere napravi posebno luknjo, ker v domači bi jim bilo pre-tesno. Stara jih doji dolgo Belenu in pa slovenskemu Belinu posvećene Poglejmo si jih. y Bělino augusto sacrum, voto suscepto pro Aulo kajti precej morajo že odrasli biti, da samijamejo ribe Aquilio Caji filio promptina (tribu) Valente Quatuorviro in z živežem preskrbuje loviti. Še le na jesen se ločijo mladici ter začno živeti juredicundo, Phoebus libertus votum solvit libens merito. na svojo roko. Da si je vidra, zlasti ako Je že stara precej rada ukrotiti. huda žival ter rada popada, mlada se dá vendar B e 1 i n o, Sextus Caesernius Faustus, Sevir votum solvit libens merito. y Peščenikar. Belino sacrum, Lucius Vectonius Lucii Liber Kaj poštno povzetje, in kako se opravlja. tus Secundus Sevir. i II. Pođuk vsem, ki imajo s posto opraviti. Veckrat beremo v kakem naročilnem povabilu, da bodo naročniki naročnino po poštnem povzetji plače- vali. opusté, ne To je pa mnogokrat krivo , da nekteri naročnino vedši kako ali se , se bode plačevalo, au se pa pre- velikih stroškov bojé. Vsem tem sledeče vrstice v raz- jasnilo in poduk. ktero Je v se Poštno povzetje (Postnachname) , junija 1860 v navadi, ni druzega, ko da poši- 1. Bel eno augusto sacrum, Lucius Cornelius Lucii filius Velina (tribu) Secundinus (domo) Aquileja Evoca-tus Augusti nostri, quod in urbe Roma donům vovit, Aquilejam perlatum libens posuit. Locus datus decreto Decuriorum. . Bele no, Mansuetius Verus Laurens Lavinas et Vibiana Jantulla votum solverunt. 2) Ako bi Belinus in Belenus edno isto božanstvo y pri od ljavec za tisto reč, ktero po pošti komú pošlje oddajni poštnii (Aufgabspost) zaznamovani znesek iz poštne denarnice prej me, kterega pa mora p rejem nik pri izročevavni poštnii (Abgabsort) takrat plaćati, ko mu poslano reč dobi. Lahko se tako pošilja pismo in vsako drugo vožno blago (Frachtstuck) bilo y čemu ta razlika v pisavi? Kdo more trditi, To da ne v enem mestu vlada raz lično narečje? more biti tudi zmota pisavčeva, ker obe imeni Belinus in Belenus večkrat, prvešnje celó na drugem kraji na Korotanskem, nahajamo. Tudi so Aedili čuli nad očitnimi spomeniki, da so bili napisi po redu in res- y to, kar naenkrat pošlje y n e sme biti čez toda 100 gold. vredno. Zato pa ni treba nic več plačevati, kakor razun navadne poštnine še nekoliko zaklada (Provision) Keltski Be le n se zmirom nahaja v obliki : nikdar pa ni: Belinus. V domo- za povzetje. Do 3 gold, prejemščine se plača kr. za- y klada dinarja od do 10 gold, za vsaki goldinar ali del gol- mcm. Il I ■Il Belen, Belenus, vini Keltov v Galii, v današnjem Auvergnu, stoji napis: „Fonti Beleno", kjer je bil posebno češčen bog top lie3), kar že Caesar4) trdi, pisaje, da je keltski Apollo se posebno častil kot bog, kteri bole z ni od- krajc. in pol y vsaki goldinar ali del goldinarja od 10 do 50 gold, zopet za Druidi se velijo : „Beleni sacratum genus kr. od 50 do 100 ganja „Beleni aedituus" itd., it 5 gold, prejemščine pa za vsaki goldinar ali del goldinarja pol krajcarja. Deli krajcarja se vselej s celim krajcarjem plačajo. Pošiljavec pa mora, ako hoče po sami dokazi, da je kelt ska oblika bila Belen, **) ne pa Be lin. Po Liviji se ni čez 10.000 Keltov v okolici akvilejski naselilo, ti so pošti tako kaj zneska točiti y poslati, in prvo prejemščino dobro od celega na závitku in vožnem listu (Frachtbrief) s številkami in črkami zaznamovati. bili skoro porimčeni; al domaće stanovnike Karne in Norence še nahajamo vtretjem stoletji po Kristu, kakor Herodian piše, lejskega Be lina ***) da so Maksiminovi vojaki akvi-močno častili. On ga imenuje Da res ni vec plaćati y ako si po tej poti kaj na- roČiš, damo častitim bravcem le en izgled. Ako si knjigarju na Dunaji (40 milj deleč, kjer to pišem) na- při 9}émx<»QÍ Dekla- Slovenskim de kletom, beseda dr. L. in 12) krvava pravda, vsled ktere je bila zadnja Ča- macija. ravnica na Kranjskem sežgana leta 1701. — Pridjan je To manova, napev Fr. Grbčev. 8) Na jezeru, beseda temu topograSčnemu popisu kaj ličen in natančen zem- in napev M. Vilharjev. 9) Venec narodnih pesem. ljovid ribniške doline, kteri čast delà Blaznikovemu kam- 10) Ločitev, samospev Fr. Grbčev. 11) Savica, beseda dr.^L. Tomanova, napev Riharjev. 12) Naprej,. notisu. Imenovana knjižica je poseben natis iz više naše realke in se dobiva pri pisatelju in pri vseh beseda S. Jenkova, napev Dav. Jenkov. ljubljanskih bukvarjih po 50 kr. Ker Je bilo Iz Vogelj na Gorenskťiii 27. julija. malo posebnih natisov ribniške doline, naj se sredo zvečer smo imeli tudi ogenj. Sreća naprav- ljeno podviza, kdor jo hoče dobiti. da Preteklo ljudje so od vseh strani přivřeli in prav pridno gasili; še posebno so se obnašali Gašper in Ales Zupanec Na dan sv. Ane 1864 svoji predobri tetiki hvaležno zapela J o s i p i il a T r u o g o r s k a. vrlo Burger in Tilen Zun. Hvala vsem! dobro kaže Leti y 3 rž in proso ništa dosti prida. Juri na nam precej Iz Zeleznikov 26. julija. Že delj časa nimam iz Kmet v Vogljah. našega kraja nikakoršnih veselih novic, pa tudi a Razvedri si čelo orjaški ti Triglav! Zabobnaj Savica mogočno pa hitro! Kor ptičic gorenskih alj ne, bos zažvižgal? Ker tetkin je god, zapojmo vsi s citro: Zdravje sreća zadovoljnost /juia vJ^? Oi ^v^a y ^auu y uijuwow Rahlo venča naj Vaš časni ték y pa prihodnost Ah vse mine! Blaga naj Vam bode na vès vék. našuja je strašna. Přetekli petek ponoČi se je na bližnjem Jeseuovcu v novi ťužini gospod bratov G lo bočni kov prirnerila napost, ki jun bode morebiti kakih 2000 gold, škode prizadjala ; pri tej veliki nesreći so delavci vendar še bili srečni. Veliko, grodeljnasto, okoli 64 centov težko kolo , ktero s silno naglostjo goni že-lezno mongo (waizwerk), se je namreč razletelo med delom na kakih 30 većih in manjših koscev; metalo jih je —• in kar je bilo najbuje , polagoma kos za kosom Nada. s tako strahovito silo krog sebe , da kaj tacega more komaj top s kroglo storiti. Pokalo, dilo se je po fužmi, hrulo, tre-lo in kada so delavci mislili, sodni dan se O nada, ti iskrica mila, nebeska, přibližuje. Spoznaje pravi vzrok polóma, se ni nihče Ti ude otrpnjene spet ozivis; llmakne se tebi vsa reva človeska, Na prestol berača celó posadia. Mládenců v obrazu veselje se bere, Ker nada mu lice oživlja, rudi; Da tudi osoda vso srečo podere, Je nada, ki žalost z veseljem sladi. Ko deklica cvetke duhteče si zbira, Prikupi vijolica se ji v srcé; Ker nade podoba, sveto ve odpira, Kjer radost kralj uje, nikoli gorjé. Valovi življenja udarjajo grozno, Ob nadi pa vendar razpeni se vsák; Ce nada posije v grenkosti noc pozno, Slovó da obupu postaven mo žák. Ob palici starček se pota prehodi, Popelje v dni prejšnje ga nada nazaj; V spo m inu upíra se revi, nezgodi, V spominu povrne sladkosti se mlaj. vehi upal, da bi bil vodo zaprl ; vsi so stran zbežali, , da so šc mogli. Razun enega fanta vendar ni nihče ranjen, pa še ta ie prav malo. Lahko se vé, da je to Bog res velika sreča bila , če povem , da je pred nekoliko leti v Gorotanu pri neki fužini o enaki nesreći troje ali čvetero delavcev na mestu mrtvih obležalo. Paž poleg kolesa, kakor tudi velik oddelek strehe je izdle- skan y da bi strelja huje razsajati ne mogla; cent do dva centa težke kosove je metalo kviško skozi streho ter neslo ene kakih 20 — 25 sežnjev daljeć; nektere strešnice so odbité proti sredi, kakor da bi jih bil z škarjami odstrigel; stresne plošice je neslo po zraku kakor listje. Dober mesec bo zdaj fužina morala praznovati, ker bo novo kolo v Marije-Celjskih plavžih vlito; predno se tako daljo pripejje in zopet tù skupaj sestavi, potřebuje veliko časa. S&oda tedaj velika za delavce , še veća in obćutljivša pa za gospode posest- nike. Je res y O nadal iskrica mila, nebeska nirna nic y Od oj d iJmakne grob pr emlj veliko veči.u pac je siromak kar stan pregovor pravi: yy kdor y kdor pa ima kaj y je večkrat še Le vi čni k. smir. tebi vsa reva clovežka fz Ljubljane. 27. dne p. m. je bil prvi mestni Le v tvojem naroČji dob é m Dopisi. Iz Romsenika pri Mahrťiibťrgti zbor pod novim županom gosp. dr. Etb. Co sta-tom. Dr. Gr. Krek, Ko je perovodja gosp. Globočnik prebral zapisnik po- slednje seje, je zbor naj prej svoje obžalovanje razodel, da mu je umri vrli odbornik dr. Rak, in po nasvetu dan m so v slovesnem obhajilu prvikrat zapele nove ki jih je Ljubljane tako izvrstno dil gosp. Ferdinand Malahovsk žaki y «lu/ laivu ííi v i o tu v/, vi a j i li uvc» med kterimi pa posebno g. f jih hvalijo vsi izvede . > iz mo- županovem je častno mesijanstvo podělil dr. Cubru mnogozasluženemu odborniku, ki zavoljo starosti stopi iz odbora. Ker je župan interpelacijam odločil drugo vrsto dnevnega reda, je odbornik dr. Ahaćič vprašal Kôchl, izgledni učitelj iz Mahrenberga in izvrstni organist. Lep > e z mestnim računom od leta 1862, ki še zdaj ni řešen, in se zaćudil o računu za nove stavbě, kak o in kaj delo z od kterih zbor nič ne vé y na priliko y o tistih dražih desetimi prernéni mora dati, kdor 600 gld. Ai > da se hvala olikanih klopí v zvezdinem revu redu. upan y I • • v ki je se hvalo zasluži! > glasujemo svetu te 19. ulija nastopil svoje opravilstvo, zagotovlja, da v vrstice Iz Bisti besede na Notranj U ćiteij remšenišk prihodnji seji bode vsem tem vprasanjem odgovoril. Prog slovesne Udbormk o r a v pra sa : kak o z vodnjakom na i s ktero se bode odprla čitavnica naša apodnjih Poljanah, kteri ni kapljice vode dal ; ko i* 255 goréla kovaška in živinozdravniška sola na Poljanah. prijaznost, s ktero je Njih ekscelencija c. kr. deželni Odbornik Stedry misli da mesto nima dolžnosti, da glavar baron Schloissnigg sprejel prošnjo njegovo, bi skrbelo za ta vodnjak; to je stvar Poljancev samih, da bi blagovolil vabila k pristopu razposljati c. k. kan-Odbornik dr. Ble i we i s se čudi, kako da bi le Poljanci morali za svoj vodnjak skrbeti, za vse tonskim gosposkam, da bi one po soseskah posre pa skrbi mesto! Poljanci so zapuščeni. kar se tiče tlaka 7 m osvecave uovcoavu j u« ui ov i » m w » tedne že ležé pokvarjene cevi okoli druge vodnjake dovale tudi udeleštvo našega ljudstva. S živim veseljem je sprejel oprávni odbor tudi sledeče prijazno pisemce, HHHMHMHHfHlt kako da bi se jim še vode ne privošćilo? ki mu ga je v slovenskem jeziku 20. julija t. vod nj a ka, in no- ste v. 1661 poslal světli knezoškof lavantinski beden se jih ne usmili. Župan je obljubi! hitro pomoč. Jakop Maksim i lij an: „Vsled čislanega dopisa od Potem so prišle volitve namestnega župana in 16. dne t. m. se škofijstvo počastuje, slavnému odboru v opravnih odsekov na vrsto. Za namestnega žu- na znanje dati, da je izrocene povabila k pristopu pana je bil izvoljen dr. Jož. Župan, — v magi- društvo slovenske Matice po dekanijah s priporocilom stratni odsek so bili izvoljeni : Zevnik, dr. Župan, razposlalo, naj bi d uho vniki Matico zavoljo nje- dr. Ahačič, dr. Orel, Horak, — za ubožništvo: Huizer, negablagega namena krepko podpirali. u Zevnik i Sventner, Verhovee, Poklukar, za denar- stvo: dr. Schoppl, Pajk, dr. Ahačič, Hurak, Blaznik, za šolstvo in zavode: dr. Mitteis, dr. vitez Kalten- egger, žl. Strahl, kanonik Poklukar, dr. Bleiweis, za Zevnik, dr. Orel, stavbě in lokalno policijo: Verhovee in Stedry. „Te volitve so se tako godile Milo je odboru tudi bilo pisemce, ki ga je ravnokar prejel od prespoštovanega domoljuba ces. komornika in grajsaka gosp. grofa Jožefa Barbo-ta iz Rakovníka, v kterem mu 100 gld. pošilja s temi-le besedami: „Ker mi je od nekdaj slovstvo in omika našega naroda pri srcu bila in ker sem si svest, da bode društvo slovenske pravi >7 Danica" - kakor so bili domaći 7 in kor se za predlog storili." In res je taka bila trdno nadjamo, v prid mestnim zadevam. S tem pa, da mestjani Matice pravo vodilo naših želj, pristopim z velikim ve- seljem kakor ud prve vrste slovenskej „Matici." Tako res se uuuu uauiamu, v i«^««™ ---------- - ----- — ^«^vy ov> „viribus unitis" nadjamo, da tudi naša so se izvršile volitve župana, podžupana in vseh odse- „Matica" bode napredovala, kakor napreduje mlada še kov tako, kakor smo želeli, nanije došla tako rekoč „Matica" v Slovakii pod krilom svojega škofa gg. Mojzesa tudi odgovornost, da bodo vse mestne zadeve iep m re- doven napredek imele. — Poslednja stvar današnje seje daj srečo! in kakor napredujejo vse starejše sestrice njene Bog so bili pomenki o tem 7 da železnic ne fužiue (Pomota v adresi.) Ljubljanski magistrat je pred iz Gradca dobili v Ljubljano. Udeiežili so se teh po- nekoliko časom prejel sledeče čuda zanimivo pisemce: menkov odborniki dr. Ahačič, trgovec Zu^an, laja, ^«U ^agioMafc Ud o^uo uaiuauu m xyiíiiu; jl>ci ucr maicuuurst^eu Stedry , dr. Bleiweis , dr. Orel, dr. vitez Kakenegger, Stimmung, die aile deutschea Manner fur die heilige Sache des Va- dr. Schoppl iu dr. Župan. Sprejet je bil V. O. Županov ^ * predlog, da se počaka odgovor železničinega vodstva. ___ ____ _ ______________ Naposled je dr. Bleiweis še zahteval, naj se brž ko brž iands. Ich erlaube mir dem° hochlobl. Magistrat der Staďt Laîbach dožene red za gašenje, kadar v mestu kak ogenj na- anliegendes Schriftchen („Das Recht des Herzogs Friedrich von Schles- Pajk An den Magistrat der Stadt Laibach in Krain! Bei der thatendurstigen terlandes in Bewegung setzt, fâllt es uns auf, dass unsere (sic) siidlichen Gaue, das ehrenfeste Krain zum Beispiel, so ganz zuriick-bleiben mit ihren Kundgebungen fiir die Ehre und das Recht Deutsch- stane. upan je obljubil, ze potrebno stvar. — Ob 7. uri je bila seja končana, ktero e novi župan tako izurjeno V prvo sejo prinestl to sila wig-Holstein, von Dr. G. Waltz") zu ûberreichen. Thun Sie darnach, JL / JT • lil uf • i il n • i • i r® i i i wie es deutschen Mannern geziemt und scheuen Sie keine Mittel, uni die grosso Angelegenheit der Nation nach alien Richtungen zu for-. . dern. Das Vater land bedarf heute der Stûtze aller Manner deutschen et stal na Čelu mestni gosposkl. Veselo je bilo Vldltl, Sinnes und deutschen Muthes! Im Namen des deutschen Volkes. Na pisemce to je župan Ambrož brez vseh vodil, kakor da bi že mnogo da sicer zapuščena dvorana je bila danes precej polna Wiedburg. poslušavcev, — 0r ,^ tej seji so gospodje Anton Cigoj seja tedaj v pravém pomenu javna. Pri druzih besedi zapisal 7 Fr. Doberlet 7 Fr. ,,ad acta" , kjer Lahka mu posteljca! Spozna! je rajnki župan mirno počiva da je Perles, Jan. Perles in Jož. Sehwingshakel s siovesno pomota v adresi. Ljubljančani smo Ávstrijanci in obljubo stopili v vrsto ljublj. mestjanov. ^ ^ ^ imamo svojega cesarja, za kterega edinega stopi na Kmetijska družba dunajska je naši kmetijski n0ge verni narod slovenski, ako bi treba bilo; vojvoda družbi pisala, da po sporočilu c. kr. kupčijskega mini- šlesvig-holštajnski ga ne briga, naj je Peter ali Pavel, sterstva bode slavni baron A. W. Babo, ki je vodja Vse drugo premišljevanje prepuščamo častitim bravcem samim deželne vino- in sadjorejne učilnice v Klosterneuburgu blizo Dunaja, potoval po Laškem, Tiroljskem, Dalmacii, Goriškem, Stajarskem in Koroškem, in da pride tudi na Kranjsko. Namen njegov je seznaniti se z vsemi gimnazijsk V • Konec je šolsk leta masi siovesno delile darila m realki saboto po zahvalni zvrstnejšim učencem plemeni vinske trte, ktera raste v našem cesar- prvi govor nemški, drugi latinski Pri tej slovesnosti • t # . t t 1 Je bil ki se Je končal s , tretj klicem slovenski Veličan stvu, in potem spisati veliko knjigo. Omenjena družba Govor ta je prosila naše, naj pové najpripravniši pot ba- stvu presvitlemu cesarju FrancJožefu in prevzvišenemu ronu da brez velike pomude pride na vse kraje in Hl li 1 HQ 6 n UJ 6 m O Z 6 ^ uu at^i ill ov Úl v i u vui uivi ^ ivauui JL il ou u 1J ex 1\ i iiiuu u^lltv iju uai il u v oj pride v ta ali uni kraj meseca avgusta in septembra, ob sklepu slovesnosti pa cesarsko pesem do kterih se more obrniti, kadar ces. namestniku, je bil sprejet s pohvalnim Peli so dij med delitvijo daril dve slovenske pesmi, Kmetijska družba je rada to željo spolnila dunajski (Iz St. Jakobske mestne sole.) 28. in 29. julij družbi, pa se tudi nadja, da bojo povsod radi sprejeli so v mestni šoli bile ocitne izpraševanja ; veselja je slavnega moža, kterega je že naš Vertovec s toliko hvalo imenova « • igralo vsđ^uuiu ^uoiuoavv^u oiv^t«, ivu vrstno, brihtno in pogumno so odg vs a ce mu posluš srce v svoji vinoreji Kakor današnje naznanilo kaže 7 se Je začelo ko je slišal 7 kako iz- učenci na vprasanj jih telj noben obraz ni kazal boj prav veselo napredovanje „Matice" naše, ktero ra- nosti, ktera tolikrát kazí odg naroda ) ki Je bil dostno sprejema vsak, komur je mar za om i ko našega po nemilih okoljščinah preteklih let „Brez literature ni omike, brez omike to so že spoznali Grki in Runci. jetna cem. Ta pljivost brala se jvore, ampak neka pri-na obrazih malim učen- zeió za ne m a rj en ni blagostanja pljivost in prijaznost med učitelji in učenci nam tudi vsaj nekoliko poj dobri Uvala Bogu in cesarju našemu 7 da moremo zdaj Je bil sklenjeno delovanje učitelj peh, Poseb postavni poti popraviti pogreške preteklega časa! Uozman na i ramo spomniti preč. vodj kateheta te šole s kterim še mo- Janeza. Dubro je tedaj déla opravnému matičinemu odboru srčna ? ki j prave vere ř kako prav J® rstno vcepal v mlade srca semo vsacega prav odgovoriti na» 356 V vprasanja, in moral ga misliti tako , da kar so učenci odgovarjali, so tudi prav razumeli in v lastnem miš- Ijenji prebavili ; niso se nabutali iz glave ampak nau- čili so se misliti. Spomnimo še; v kako lepi slovenščini se predavajo vsi nauki ) tako 7 da brez pomislika vsako neverjetno dušo zavrnemo v te sobane, da slišijo, da ni samo beseda lepo slovenska, temveč tudi vse izgovar-janje; tako se bodo naučili otroci lepe, čiste sloven- kteri sad se je pri mnozih že prikazal. Slava V V scine tedaj 7 učiteljem in preč vodju ! K naznanilu v poslednjem listu, da je pogorélo nekoliko poslopij v kovaški in živinozdravilski da graška asekuracija bode povrnila šoli, dodamo to, skor celi znesek , za kterega je bilo pogorišče zavaro- 7 vano, in da se bode kmali zidalo, kar je ogenj pokončal. Kdo je kriv ognja, ki se ni začel v kovačnici, ampak na zadnjem koncu štale pod streho , kjer je^ okno proti ulicam, se nikakor ne more poizvediti. Sola zavoljo ognja ni zadrževana. Ravnokar so prišli v založbi Giontinovi trije vezki novih pesem na svetio, ki jih je pod naslovom Slovanska beseda" zložil naš mnogocenjeni skladatelj Juri Fleišman. Cena vsakemu vezku je 40 kr. Drugi pot kaj več. Ker je tudi gosp. Blaznik iz- nova m v veći obliki dal natisniti tri vezke „Grlice slo- venske", ki so zaklad najlepših pesem, pevcem ne manjka gradiva na izbero. Prihodnji vezki „Grlice slovenske", ki jih bode vredil čitavnični pevovodja gosp J. Fabjan, bodo obsegali se ne natisnjene pesmi i ki so se pele pri besedah čitavnice ljubljanske. SI. vodstvo južne železnice je čitavnici ljub- , ki grejo poslavit za- Ijanski dovolilo, da se udje njeni pe- četek čitavnice vipavske 14. in lo. dne t. m., Ijejo do Postojne in tudi nazaj po napol znižani ceni. Naj se tedaj do 13. t. m. oglasijo pri g. Fr. Ravnikarju 3 odborniku pevskega zbora, da prejmejo predpisano legi- timacijo. Znani dr. Schmalz iz Draždan 7 kteri se po- sebno z boleznimi usés in govora pecá, pride na poti v Trst zopet v Ljubljano Oglasnik i kjer se bo i kakor današnji pravi, u um ax. njega, ga prejme zdaj lahko. dni mudil. Kdor želi svetú od No vičar iz domaćih in ptujih dežel. Najvažniša politična novica je ta, da so 1. dne t. m. na Dunaji izdelali nacrt miru o danskih ho-matijah, in sklenili prestanek vojske za 3 me sce. Že ta teden se na podlagi tega nacrta, po kterem zgubi danski kralj Holštajn, Lauenburg in Slezvik, začnó raz- prave o stanovitnem pomirenji Kdo bode voj s kine stroške plaçai, — kdo bode prihodnji vladar Slez-vik-Holštajnski? je vprašanje še le v drugi in tretji vrsti. 29. dne t. m. je bila deputacija iz Reke pred Njih veličanstvom cesarjem zavoljo železnic v Zemun na Hrvaško in St. Peter na Kranjsko; zagotovljeno ji je da še letos bode železnica iz Zagreba v Kar- bilo VAC* ^ 1V.IUO . .AQXVW« V lovec gotova, in da zavoljo zaželjenih unih dveh že- 9 leznic se bode vse storilo, da pridejo brž ko brž v svèt državnemu zboru. — Govori se, da Njih velič, cesar po- potuje letos v Zagreb. Da izložba zagrebška res bode velikánská, potrjuje tudi dvoran in 14 sob bo polno blaga. ,,Gosp. List" , rekoč , da Glasonoša" 77 pise , da preuzvišeni škof Strossmajer okoli 15. av-gusta gré iz Jamnice v Severin, odtod v Zagreb k izložbi, iz Zagreba se vrne v Djakovo in po kakih dveh nedeljah potuje v Rim. — Sliši se, da na Dunaji na-meravajo po predmestjih, kjer so ulice dolge, namesti najemnih kočij napraviti železnice, ki bojo ljudi pre va-ževale od kraja v kraj za 5 in 10 nov. kr. Po mes tih železnice! kaj ne, kako svet napreduje? — Da bi le tudi dosti cvenka bilo! Pa, kakor nam vradno na-znanilo kaže, je konec rožnika še bilo za 5 milijonov in 491.554 gold, papirnatih desetíc med ljudmí. — Govori se, da državni zbor du naj ski se utegne sklicati še le meseca novembra. — „Narod" naznanja, da na jesen zopet pride vezek Palackove ,,povestnice če-skega naroda" na svetio. — Na Ogerskem je še vse po starem; ni še sledů, da bi se bilo po novem dvorném kancelaru kaj premenilo. — V Gal i ci i je vse mirno. Morebiti se bo vendar sklical deželni zbor ? — Na pravdo, ki že več časa trpi v Berlinu zoper Poljake v Poznanskem, se obraća zdaj pozornost svetá^ ker se pri obravnavah slišijo celó nenavadne reci, na priliko, o opravilih policijnih, ktere državni pravdnik zagovarja, čeravno se ne ujemajo vsigdar s strogo moralno postavo itd. itd. — Cesar Napoleon še zmiraj ne reče ne bev ne mev o dansko-nemških zadevatu Kralj belgiški je pri njemu v Vichy-u. — Na Laškem je državni zbor začasno odložen. Med Garibaldovo stranko je razpor; eni so zdaj hotli udariti na Benetke in Rim, eni pa ne; s temi poslednjimi je tudi potegnil Garibaldi sam. 1 ' " ' *" ............" I ■ !■ ——i—— ■ ——mm ^mimi^mm^—«»i^——— — i Dnami zapisnik Matičini. Prenesek iz 27. lista „Novic"...... 4799 gold. 96*) kr, Darovali so za tem ali kot ustanovniki ali kot letni družbeniki: Gospod Jože Pleiweis v Ljubljani v obligacii . 160 „ ,r „ P. Kozler za občino razdrsko gotovine . 100 ,, — „ Slavna občina idriska na račun svojega doneska 50 ,, ,, Gospod K. Hochtl, c. kr. notar v Idrii ... 2 „ — ,, L. Urbas, c. k. uradnik v Idrii ... 2 „ — „ Po gosp. dr. Srnců, poverjeniku v Mariboru: gospod dr. Dominkus..............50 „ — n „ M. Pikelj . .............50 „ — „ „ dr. Ulaga . . ...........10 „ — „ Kosar.............10 „ — „ „ dr. Prelog................10 „ — „ „ B. Sinko..................5 „ — „ ,, J. Šuman................3 „ — ,r „ dr. Pavlič................10 „ — ,r „ Zorcic....................10 „ — „ „ D. Colnik................25 „ — „ ,, Jos. Cucek................2 „ — ,, ,, Juri Srebre . . s............2 „ — „ „ Maks Morić . . ..........2 „ — ,, Stevo Pavlica ........ 2 „ — „ ,, Fr. Stražimir..............6 ,, — „ „ Ferd. Remschmidt............2 „ — ,, „ Jan. Miklosić..............2 ,, — ,, Razun teh so darovali se: Gospod Andrej Pirnat..................50 „ — „ Stefan Kočiančič, profesor sv. pisma v Gorici na račun..................30 ,, — „ „ M. Dobovsek že poslanim 100 fl. dodal • V « Je Be........................0 V - V ■ ■■ ■ 5399 gold. 96 kr. S tem se popravi tiskarna pomota številke 4699 gold. 96 kr. v omenjenem listu. V Ljubljani 1. avgusta 1864. Dr. Jer. Županec. --—-.--- Kursi na Dunaji 2. avgusta. 5 % metaliki 72 fl. 70 kr. Ažijo srebra 13 fl. 35 kr. Narodno posojilo 80 fl. 45 kr. Cekini 5 fl. 47 kr. Loterijne srećke: V Trstu 30. julija 1864: 77. 74. 86. 83. 88. Prihodnje srečkanje v Trstu bo 13. avgusta 1864. Odgo vrednik: Dr. Janez Bleiweis Tiskar in založnik: Jožef Blaznife v Ljubij