podučavati. (IV, in III.) — Tacih sprememb nahajamo tudi v druzih jezikih, tako pravi, na priliko, Sokrat: Velika sreča bi bila za mla- denče, če jih le eden kvari (Plat. Ap. 25. B.) Sokrat povzame Mele- lovo natolcevanje kot resnico, se ve da v Meletovem zmislu, in na to dovzeto resnico stavi svojo terditev, kakor bi rekel: Bila bi sreča, ko bi bilo res, kar ti lerdiš, da le jaz mladino kvarim. (I. in IV.) To je, kar sem dobil. Preiskoval sem po sedanji rabi, kakor je v Novicah, Glasniku in Danici, in sem jo primerjal z govorico pro­ stega ljudstva, kolikor mi je znana. Poskušal sem posamesne stavke po notranjem kriterju razločiti in uverstiti, ter iz njih pravila posneti, ki sem jih potlej postavil na čelo. Ali sem jo zadel ali ne, naj sodijo drugi — malim doceri, quam decere. — Svojih misli ne bom nobe­ nemu silil, pa tudi ne jezika prenarejal. Tu se nam je deržali Kopi­ tarjevega izreka : „Die Grammatiker sind nur Statistiker nicht Gesetz­ geber der Sprache, sie sollen treu inventiren und beschreiben, was und wie es ist, nicht dieselbe reformiren wollen." Pogojne oblike sem vredil po Kurtiusovi gerški gramatiki, zalo ker jo gimnazijalci v rokah imajo ter se lagleje tega reda derže, da ni treba vselej primerjati. Drugi oblike drugače verste, n. pr. Ne- gelsbach (gerš.) po naše: I, IV, III, II; Grysar, Schultz (lat.) I, III, IV, II. Logičen je Negelsbachov red najbolj. Ker so hypoteticni stavki v gerškem najbolj razločno izraženi, bi svetoval dijakom, kteri bero Demosthena in Platona, naj bi pogojne stavke presodili in prestavljali, in vidili bodo, da te pravila o sloven­ skih vezeh veljajo. P. Ladislav. Mythologicne drobtine. ' (' (Po narodnih pripovedkah razglašuje Dav. Terstenjak.) 1^ O rogfu. Vsem starim narodom je bi! rog simbol moči, oblasti, serčnosti. Vzet je pa ta simbol iz moči, ki jo živali v rogovih imajo. Tako je bil rog simbol moči pri Zidovih (gl. V. Mozes 33, 17; I. Sam. 2, 1 ; Psalm. 89, 18), tako tudi pri Egipčanih, Persih itd. (Schwenk: Sinn­ bilder d. alt. Völker, sir. 20, 3). — Rog ima bajevno moč. Kdor na Jurjevo pred solnčnim svitom v kozji rog trobi, prežene Copernico. Zguba rogu pomenja zgubo moči: „Bog je odbil v svoji jezi vse rogove Izraelu" piše Jeremia (48,25). Tudi Slovenec pravi: „komu roge odbiti" to je: komu moč, serčnost vzeti. Ker pa je rog symbol moči, oblasti, serčnosti, je postal kmalo tudi symbol blagoslova, oblinosi i, sreče^ zdravja itd, V tem zmislu se imenuje Jehova rog sreče, blagoslova (Psalm 18, 3. II. Samuel 22, 3. Luk. I, 69) in rimski Jupiter derži rog obilnosti „cornu copiae" v roci (Millin, pierres grav. ined. Cah. I, Nr. 3. str. 7.) Rog je služil starim narodom tudi za napitek, ker kot rog blagoslova je hranil srečo in dobro željo. Pri gostijah in drugih shodih, pri sovetih so si stari Slovani napijah zdravje in srečo iz rogov *). Zato prislovica : „v eden rog trobiti (in ein Horn blasen)" toliko pomenja kakor: enacih misli biti. Kdo se ne spomni višnje- gorskega polža? Je to iz morske lušture narejen bokal, iz kterega so Višnjegorci pili pri svetečnih priložnostih (glej Vodnikov Spominek str. 164.) Medene kot polž zvite rogove najdeš sesedaj med Slovenci. Zato Ver žen ce dražijo, da so iz polža pili, ko so žu­ pana volili. Kako so si stari polabski Slovani napi t ni rog „cornu copiae" misUIi, kaže sledeča navada pri dožetvinah. Kreussler (Sorbenwendi­ sche Alterthümer str. 178) piše o njej: **) Der Priester des Sonnen­ gottes Svantewit besah zuerst das Horn, das der Gott mit seiner Hand hielt, und wenn es noch mit Wein angefüllt war, so weissagte er eine gute Ernte für's künftige Jahr, das Gegentheil geschah, wenn das Horn nicht voll war; hierauf trat er einige Schritte zurück, schenkte den Becher mit frischem Weine voll, trank dem Gotte zu, und gab ihm das Horn in die Hand." Ta polžu podobni rog se tudi nahaja na darilni skledi Ra- dogostovi poleg druzih symbolov solnčnega boga, kakor: jastre­ ba, levove glave, kebra, gosi, grozda itd. (glej die gottes­ dienstlichen Alterthümer der Obotriten" ed. Wogen fig. 44 in 47) in ta pridevek je tukaj res na pravem mestu, ker Ra dogo st je bil, kar kaže že njegovo ime, bog gostij in gostov. Gostoljubnost nekdanjih in sedanjih Slovencev je znana celemu svetu. Masch in po njem vsi drugi preiskovavci slovanskega basenstva so ta symbol imeli za polža. Mislim, da odslej ne bode trebalo si glave beliti, kaj ta symbol po­ menja, in da imamo nov dokaz za autentičnost retranskih starin. Tudi med starinskimi ostanki norenskih Slovenov se nahaja ta rog obil­ nosti. V steni sekovskega grada je viditi na kamnu izdoibljena po- dobščina, ktera predstavlja možaka, ki ima na plečih pereti (soko­ love ali jastrebove), v desnici pa derži na palčico nataknjen rog, v *) V listini Arnolda, mogunškega prosta imenuje se vino, ktero so kanoniki dobivali o velicih praznicih, „cornua", ker so iz rogov pivali (glej Bin- terim Denkwürdigkeiten 2. B. 2, Th. str. 571. **) Obšlrniše govori o tem Schw^enck, Mythologie der Slawen, str. 137. Starejše virnike glej Saxo Gramm, XIV, levici pa pleter čico, napolnjeno s sadjem. To je solnčno božan­ stvo, bodi si Radog-osl ali Svantevit, s svojimi atributi, kakor jih na­ hajamo v Retri. Truplo doli od popka se končava v konjske noge. Tudi konj je bil atribut severnoslovanskega solnčnega boga. Iz konjskih nog se vleče zasukan ribji rep, na kterem stoji vodna žena. Pred podobščino še plavale dve ribici. V ti podobščini vidimo ozko združen kult sol n ca in vode, kterega v slovanskem ba- senslvu zmirom nahajamo in ktero združenje se tudi na drugih spo­ menikih nahaja (glej Muchar, Gesch. der Steierm. I. B. Abbildungen, Tafel. 14 Fig. 25, taf. 11, Fig. 3. Tafel 18, Fig. 29 itd.) Starodavni Nemci so posebno V mescu svečanu imeli svoje gostije in pitnice ; zato se še ta mesec sedaj veli Hornung, *) po rogovih, iz kterih so pili, kakor Falkenstein terdi (Nordgermanische Alterth. I. str. 272), in tudi pecivo : rožički, Hörndln ima v ti okoliščini svoje raz­ jašnjenje (primeri Hanuš, Bajesl. kalendar, str. 222). Soinčna božanstva so si stari Sloveni z rogovi predstavljali, ker so bile posebni darovniki blagoslova, zdravja in obilnosti, in soinčni žari se večkrat tudi velijo rogovi, rožički, ker v žarov ih leži moč in blagor soinca. Na norenskih kamnih se večkrat nahajajo rogate solnčne bo­ žanstva. Omenjam tukaj samo enega, ktero je vzidano v cerkveno steno moskirchensko. Tam je vidili podoba človečja rogata, v de­ snici deržeča kij, v levici pa grozd. Noge so na ples zasuknjene, (Primeri napise na retranskih spomenikih: Radegast kij, Radegast rogat). Soinčni bog je bil posebno češčen kot bog t e rte, grozdja, in te rta je od nekdaj med Slovenci nar bolj čislana rastlina. Po ljubi, dragi,'mili terti so prijete imena Tertinius = Tertin, ktere pogosto nahajamo na štirskih rimskih kamnih. Rad bi poznal jeziko­ slovca, kteri bi mi mogel po gramatičnih pravilih to ime iz kakšne latinske ali keltske besede razložiti. Zato se tudi na norenskih slo- venskorimskih spomenikih povsod nahaja terta, grozdje v družbi s solnčnimi symboli (glej Muchar Gesch. d. Sterm. I.Abbild. Tafel XI, Fig. 22). Da je tudi na darivni skledi Radogostovi grozd viditi, sem že gori rekel. o rogaču. Keber po latinski imenovan lucanus cervus, po nemški: Hirschkäfer, Hirschschröter se po Slovenskem veli: rogač, hrastov *) Primeri nemške praznike: Horntage, Hornwein, Hornbruderschaft, o kterih znaš brati v knjigi: Klein, Saverne et ses environs str. 116. Tudi nekdanji Slovenci so imeli takšne gostije,i^in so je imenovali rogo vi la, zato rogo vil iti = kakor pijanec razsajati. junec, vogerski junec, tudi junec sploh, hrastov kukec, groinski kukec itd. O njem se pripoveduje, da v hram rado udari, v kterem je ta keber zapert; zalo so nam otrokom rajna mati prepo- vedah, tega kebra k hramu nositi. Če smo bili na paši in se je nam junec ali krava v gošči skrila, smo tega kebra na hrastovih vejah poiskali in kričali: Junček moj, t-, Jaz bom tvoj. Če zezveš. Če poveš, Kam je šla Kravčika. Iz teh imen se vidi, da je rogač bil bogu groma, Perunu, posvečen. Tudi v nemškem basenslvu je bil bogu groma Thun ar u posvečen, zato se veli Ekox—Eichochs, hrastov junec, dalje Don- nerpupe, Donnerguge od guge = kukec, Fürböter = Feuer­ anzünder, Börner ^ Brenner, Feuerschrötler itd. Pleterko nositi. v moji rojstni okolici je bila navada, da so fantje po noči prišli pred okno dekleta, (ktero si je v svojem 'življenju zmirom ženine zbi­ ralo, kteremu pa ni nobeden bil prelep in prebogat, in ktero je slednjič v zapečki ostalo) in so mu zapeh: ^ ' • Neža po bregi ježa, ' ' " * Pleterko nosi — pa kruha prosi. , , • '. Ta pesem opominja na stare ženitvanske običaje. Bila je namreč navada, da je fant očetu dekleta, klero je hotel za ženo imeti, poslal v pleterki pšenični kolač. Ako je oče vzel oboje, bilo je to znamenje, da sme po hčer priti; če mu pa je pleterko nazaj poslal, ni smel upati, da je dobi. Pri Malorusih se nahaja ta navada še sedaj (Georgii str. 525). Tudi pri Nemcih je morala taka navada biti, kakor spričuje prislovica: „Einem einen Korb geben." Premožnejši ženini še sedaj v Medjimurju v snoboke na konjih jašejo, matere si pa prizadevajo konje splašiti; zakaj? tega nisem mogel zvediti.