štev. 36 Cena 15 din PTUJ, 9. septembra 1960 Letnik Xin Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujsk; tednik«, zavod s samostojnim finansiranjem Direktor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik: Anton Bauman. Uredništo tn uprava: Ptuj, Lackova 8 relefon 156, čekovni račun pn Komunalni banki Maribor, podružnici Ptuj, štev. 604-708-3-206. Rokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din, za inozemstvo 1250 din. Dramatični dogodki v Kongu so zopet razburili svet, poseb- no ker niso pričakovali, da se bo predsednik republike Kasa- vubu v najodločilnejšeni tre- nutku vmešal v taki meri, da bo .še bolj zapletel celoten po- ložaj. Prezgodaj je še, da bi lahko ocenili Kasavubujeve zveze, ker nimamo potrebiiili >odatkov, toda brž, ko se je jelgijska vlada-začela ogreva- ti zanj in brž ko je izjavila, Ja je imel pravico odstaviti pre- miera Lumumbo, se lahko vprašamo, če Lnniiimbine trdi- tve o predsednikovem negativ- nem delovanju končno niso re- snične. Med drugim so navedli, da je Kasavubu odpotoval v Braza- ville, glavno mesto francoskega Konga, kjer je središče vseh separatističnih sil v Kongu. Po- trebnih dokumentov nimamo in zato so ocene lahko samo do- mneve. Poznamo pa nekaj dejstev, ki lahko potrjujejo trditve, da je Kasavubu v dogovoru, ali pa po lastni izpodbiidi. hotel preprečiti Lumumbino akcijo v Katangi, Če pobrskamo po zad- njih dogodkih pred neodvi- snostjo, vidimo, da je Kasavu- bu kot vodja stranke »Abako« vedno govoril o konfederaciji in da se je zavzemal za usta- novitev posebne neodvisne dr- žave ob izlivu reke Konga. Za- radi takšnih stališč sta prišla z Lumumbo že pred neodvis- nostjo v spore, posamezna ple- mena pa so takšne raz|)rtije kazala v medsebojnih obraču- navanjih s številnimi mrtvimi. Končno sta Lunuimba in Ka- savubu dosegla soglasje in ker je imel Lumumba močnejšo zaslombo. je dobil mesto pre- miera, praktičnega izvrševalca politike, medtem ko se je Ka- savubu moral zadovoljiti s for- malnim mestom neaktivnega predsednika republike. Ko je prišlo do neredov in ko je Combe proglasil svojo ne- odvisno državo Katango. je Kasavubu molčal, toda le o konkretnih vprašanjih v odno- su do Katange. ni pa molčal o državni ureditvi — ali za konfederacijo, ali za federaci- jo. Zagovarjal je zvezo — kon- federacijo — ki jo je hotel imeti tudi Čombe. V pravnem oziru sta bila Lumumba in Ka- savubu že v sporu, ker Lu- mumba meni, da bi Kongo lah- ko predstavljal močno državo le v federativni zvezi, v kate- ri bi imela centralna vlada svoj močan vpliv. Enkrat smo že pisali o tem problemu, ki dobiva sedaj svo- je konkretne oblike. Lumumba je v zadnjih dneh pridobival na ugledu. S svojim stališčem do Hammarskjolda je svetu pokazal, da mednarodne sile niso nevtralne, pač pa pristran- ske in da rade koketirajo s se- paratisti. Dosegel je. da so predstavniki OZN omejili svoje delo., .je in da so se posve- tovali z vla*do. Pred dnevi je nato zasedel separatistično »ru- darsko državos? odpadnika Ko- londžija in prepričal politike v severnem in zahodnem pod- ročju, da je potrebna enotna močna država. Sedaj se je pri- pravljal na pohod proti Katan- gi. V tem trenutkti je vskočil Kasavubu. ki ga je odstavil in zavrl akcije centralne vlade. Ce bi bil Kasavubu resnično za enotnost Konga, ne bi nasto- pil proti Lumumbi v najodlo- čilnejšeni trenutku, tako da bi poskušal rešiti Čombeja. tem- več bi vodil proti njemu boj kasneje, ko bi reševali druga vprašanja. Vse to so zveze, pri kateriii se ne moremo otresti vtisa, da so separatistične sile v Kongu pod tujim vplivom. Vreme Lunine spremembe in vremen- ska napoved za čas od 10. do 17. sept. 1960 Zadnji krajec dne J2. septem- bra 1960 ob 25.19. Lepo in toplo '^reme. A. C, TEDEN BOJA PROTI TUBERKULOZI OD 18. DO 25. SEPTEMBRA 1960 Sodelujmo v bofu proti tuberkulozi četudi smo v preprečevanju in zdravljenju tuberkuloze pri nas dosegli zadnjih petnajst let po- membne uspehe, je to vendar še vedno eden izmed najvažnejših pr'oblemov naše zdravstvene in socialne službe. Še pred kratkim je bil naš boj prot tuberkulozi usmerjen pre- težno le na zmanjševanje visoke- ga umiranja. Danes pa ob razvoju sccialističnih odnoscv in stalnem dviganju življenjske ravni prebi- va stva že z uspehom blažimo po- sledice obcilevncsti z izboljševa- njem prav onih negativnih social- nih pojavov, k. so vzrok, da pre- bivalstvo množično oboleva za tuberkulozo. Danes živi v Jugoslaviji preko 150.000 tuberkuloznih bolnikov, v enem letu pa 0'bo!i za tuberkuloza nad 50.000 ljudi. Zato nikakor še ne moremo trdit:, da je števi.o obolenj pričelo upadati. Vsekafccr pa postopoma upada umiranje, vendar umrje za tuberkulczo let- no, še vedno nad 15.000 ljudi. Dos e d a n j a soc i a 1 n om ed ic ins ka preučevanja so pokazala, da na- stanek tuberkukze povzroča več railičnih činite-Ijev. Le^-ti so spe- cifični za razne poklice, za razne socialne sloje in za različna sta- rostna cfcdobja. Boj preti tuberkuozt je obenem tudi boj za pravi.lno prehrano, za hiciienska stanovanja, za urejene medčloveške cdnose, je skrb za čimbcljšo fiizično in psihično kcn- dicijo ljudi. Vendar nas tudi te urejene raz.mere ne obvarujejo tuberkuloze, če se fizično preko- merno naprezamo, če živimo ne- dravo življenje, če'se izčrpavamo v n:tranjih duševnih konfliktih in" zarad; ' težkcč pri adaptaciji v vsakdanjem življenju. Tuberkuloza je sodalna bolezen. Današnji prcgram boja proti tu- berkulozi pa zahteva, da se prot: njej borijo poleg zdravstvene s'už- be in organizacij RK z.asti tiste družbenopolitične sile, ki nai širo- ki fronti ustvarjajo ' življenjske pogoje delovnega človeka, usedli- nam zdravstvene neprosvetljeno- sti. Jugoslovanski Rdeči kr'ž 'poziva na sodelovanje v boju preti tu- berkulozi vse svoje aktiviste in VSe naše družbenopolitične orga- ne, kajti tuberkuloza je izredno pereč zdravstveni in socialni prc- bmem! SODELUJTE v delovnih ko.ek- tivih ali o komunah pr; razpravah o socialnih problemih in ekonom- ski škodi, ki jo povzroča tuber- kuloza ! SODELUJTE v aktivih RK in pomagajte reševati pereče mate- rialne in socialne težave tuber- kuloznih bolniikov :n invalidov! Kot PROSVETNI DELAVCI na- vajajte , mladino na higieničn;; na- čin življenja, poučujte jo o ne- varnosti tuberkuloze! Kot ZDRAVSTVENI *DELAVCI sodelujte s protituberku.oznimi dispanzerji m pomagajte jim pri opravljanju njihovih nalog! Kot člani organov SAMOUPRAV- LJANJA in DRUŽBENEGA UPRAV- LJANJA vzbujajte zanimanje za; pereče prolbleme tuberkuloze. Predlagajte, da podjetja in usta- nove proučijo vzroke cbolevanja pri vas in tudi konkretno ukre- nejo, da se zmanjša število novih obolenj, da se izboljšajo delovni in drug! pogoji za zdravljenih tu- bersulcznih de.avcev in name»- ščencev. SODELUJMO V S I V BOJU PRO- TI TUBERKULOZI! Jesenski zagrebški velesejem OD 10. DO 25. SEPTEMBRA Priprave za jesenski zagreb- ški velesejem so v zaključni fazi. V času med 10. in 25. sep- tembrom 1960 bo v okviru splošnega mednarodnega sejma vzorcev in specializiranih se- jemskih prireditev IX. teden usnja in obutve, VI. sejem obrtništva, komercialna razsta- va turizma FLRJ. mednarodna razstava merilne tehnike in re- vija sodobnega oblačenja. Šte- vilni poslovni ljudje in drugi obiskovalci bodo imeli edin- stveno priložnost ogledati si razvoj jugoslovanske industri- je in proizvode industrijsko razvitih in nerazvitih dežel. JUGOSLOVANSKI RAZSTAVLJALCI Po doslej prispeliii ijrijavah bo leto.šnji velesejem presegel celo predlanskega, ki je imel jubilejni značaj. Število jugo- slovanskih razstavljalcev in njih razstavna površina sta se povečala. V strojegradnji na- stopa 95 razstavljalcev. raz- stavni prostor pa zavzema 18.250 kvadr. metrov, v elektro- industriji nastopa 112 razstav- ljalcev, v kovinski predelovalni industriji nastopa 97, v tekstil- ni 148, v prehrambni 89, v ke- mijsfki 98, v lesni 69 razstav- ljalcev itd. Število jugoslovan- skih razstavljalcev se je povzpe- lo na 798, kar je za 59 več, ka- kor na lanskoletnem jubilej- nem velesejmu. TUJI RAZSTAVLJALCI Svoje sodelovanje so prijavi- li razstavijaki iz sdikega šte- vila dežel. S kolektivnimi raz- stavami sodelujejo naslednje države: Avstrija. CSSR, Grči- ja, Indija, Irak, Italija, Izrael, Kanada, Kuba, Madžarska, Meksiko, Vzhodna Nemčija, Poljska. Zahodna Nemčija. Švi- ca, ZSSR. Tunis. USA; ZAR, Urugvaj, Velika Britanija, po- samezni razstavljale! pa so iz držav: Belgije, Španije, Fran- cije, Brazilije, Japonske, Dan- ske, Švedske in Holandske. Prvič sodelujejo Kanada, Ku- ba. Meksiko in Tunis. Skupno sodeluje 29 držav, dve več ka- kor prejšnje leto. Zgornie Haloze se pripravfalo na vodovod Pred štirimi tedni so začeli na travniku zapadno od majšperških tovarn graditi 9 m globok vodnjak s preme- rom 3 m, ki bo predvidoma gotov konec oktobra 1.1. Za- jetje čiste, zdrave pitne vode v tem vodnjakii bo zadoščalo za tri velike rezervoarje okrog Majšperka in za vse korist- nike vodovodnega omrežja Zgornjih Haloz, Tega dela so se lotili v Majšperku po temeljitih preiskavah terena in pre- izkušnji pritiska talne vode na raznih mestih. Sedaj raz- položljiva sredstva bodo zadoščala za zgraditev vodnjaka. Ta predstavlja temeljno pripravo za vsa poznejša dela v zvezi z vodovom teh haloških predelov. V družbenem planu gospo- darskega razvoja občine Ptuj v razdobju do 1961. leta je bila za območje bivše občine Lešje na področju komunalne dejav- nosti priznana prednost veča- nju stanovanjske površine s poudarkom, da je stanje ob- stoječega stanovanjskega skla- da na območju bivše občine Lešje najbolj kritično, rešiti oa ga ne bo mogoče v eni petletki, temveč v sledečih si petletkah. Enako je s stanjem komunal- nih naprav v teh predelih. Ne- zadovoljiva je predvsern oskr- ba z vodo za ljudsko liporabo v Halozah. Tako stanje zahteva hitrejši tempo asanacij nehi- gieničnih zajetij. Poleg , vsega tega pa je v planu za razdobje do 1961. leta največji poudarek na razvoju elektrifikacije na neelektrificiranem območju Ha- loz in Slovenskih goric. S tem planom je priznana posebna vloga pri urejanju ko- munalnih problemov na pode- želju krajevnim odborom, ki bodo ob pomoči množičnih or- ganizacij pridobili za izvajanje navedenih komunalnih nalog širši krog državljanov. S prora- čunskimi sredstvi občine, s kra- jevnim samoprispevkom, s pro- stovoljnim delom bodo uspeš- neje opravljene vse naloge, ki s samim občinskim proračunom v kratkem času ne bi zmogli. Glede na vse prednje so se v Majšperku lotili priprav na za- .i^tje prvovrstne pitne vode, ki si jo je ljudstvo teh predelov želelo že stoletja. S sedaj raz- položljivimi sredstvi bo zgra- jen vodnjak, nato pa bodo pre- šli na široko akcijo, da bodo začeto delo nadaljevali in uspešno končali. Z lastnimi iz- kušnjami bodo lahko koristili vsem ostalim haloškim prede- lom, kako se je treba lotiti gra- ditve vodovoda na podeželju, zlasti v hribovitih predelih Ha- loz in Slovenskih goric in kako je potrebno organizirati akci- jo, da je uspeh zagotovljen. Pred nedavnim sem obiskal Majšp(>rk iu se pozanimal, kako bodo tam rešili problem glede pitne vode za vse tamkajšnje območje. Dali so mi potrebna pojasnila in me kar napotili na travnik zapadno od tovarn in Dravinje. kjer so že v teku za- četna dela za zgraditev vodo- voda v Zgornjih Halozah. Od- šel sem res k baraki na trav- niku, kjer sem našel pri delu vodjo del Marca, studenčarja Lešnika iz Maribora in štiri so- delavce, ki bodo v dveh mese- cih zgotovili 9 m globok vod- njak s premerom 5 m. Pred tedni začeto delo pri graditvi vodnjaka je že vidno. Betonski obroč velikega pre- mera, iz močne mešanice beton- skega materiala, s predpisani- mi okenci — filtri, se postopo- ma pogreza vedno globlje na mesto izpodkopane mase in nad njim nastaja v modelu nov obroč. Prodirajočo pitno vodo izčrpavajo z močno motorko in jo pod pritiskom odvajajo v jarek, po katerem odteka voda dalje čez travnike. Pred menoj so že mnogi pili to vodo iz se- danje globine vodnjaka. S trav- nikov so prišli otroci in odrasli s posodami po pitno vodo k novemu vodnjaku, ker jih je močno žejalo pri sušenju otave. Kot sta mi pojasnila tov. Marc in Planine, prihajajo mnogi okoliški ljudje k baraki ter se zanimajo za začeta dela za vo- dovod. Prvotne raziskave in poznejše ugotovitve zagotavlja- jo v novem vodnjaku zajetje prvovrstne vode, ki bo zrido- ščala za rezervoarje: pri prvih novih stanovanjskih blokih, na hribu nad Prešo in celo na Ptujski gori. Iz tega vodnjaka bodo dobivala vodo naselja Majšperk-Lešje, Glivno, Breg. Preša, Skrblja. Stanečka vas in druga naselja' okrog treh pred- videnih rezervoarjev. Za tako široko vodovodno omrežje bo potrebnih nekaj nad 50 milijonov dinčirjev iu- (Nadai je vanje na strani) Predsednilc Tito odlilotrošnrkom najbo.jše kvaKtete, če ne bodo sami živinorejci in prodajalci mleka skrbeli za to, da bodo do- bili plačilo IZ a dobro blago. Poudarek na kva.liteti mleka bo vedno večji, ker ga bedo vedno več dobavljala kmetijska gospo- darstva in bo njihovo kvaHtetno mleko vedno boij izpodr valo ne- kvalitetno mleko nevestnih posa- meznikov ali zbiralcev, ki jim je vseeno, "kaj prevzamejo in oddajo milekairni. Mlekarna Ptuj ima v perspektivi razširitev obrata z dvakrat povečano kapaciteto ter tudi rekonstrukcijo obrata »Jugo- lit«. Odkup dobrega mleka bo ved- no aktualen Dnevno cdhaja na teren cib 4.30 zjutraj v 7 smereh 7 tovornjakov po mleko. Vsi mera jo b ti v obra- tu do 9. uire. To je že utrjen red v ifKjdjetju '.n na to se je že na- vadila večina jobiralnic, ki skrbijo za to, da je meko pravcčasoio na mestu. Kot je .še priistavil tov. Bratec, je škoda le to, da se ob dcbri organizaciji zbiranja mleka po celotnem območju podjetja, žal, še dogaja, da je ve« trud za- manj, kjer še dobavitelji mleka ne upcštevajo, da od njih kupuje njihov pridelek skupnost, k. jim ga tudi plačuje in zahteva za primerno plačilo tudi primerno blago. Tcv. Bratec je še Izrazi; upanje, da bo sčascma tudi takih pojavov vedno manj. M ekarna Ptuj bo lahko potem kct zgledno podjetje [30 zbranju, plačevanju, predelavi :n prodaji mleka in mlečnih izdelkov, ki se je analo uveljav ti in ki je vestno v služb' naše socialiistične skupnosti. V. J. Marsikaj o vinu ob vinskem sejmu v Ljubljani Glede na zanimanje bralcev našega lista z vinorodnih po- dročij Haioz in Slovenskih go- ric za probleme vinogradni- štva in vinarstva ter vinske trgovine, je naše uredništvo naprosilo strokovnjaka mari- borskega izvoznega ix)djetja »VINAG« tov. Zadravca Jurico za sestavek, ki ga priobčuje- mo ob ljubljanskem vinskem sejmu. V merilu FLRJ smo pridelali v poslednjiih treh letih povprečno 41.225 vagonov po 100 hI različ- nih vin, od tega smo prekuhau v vinski destiiat povprečno približ- no letno ca. 2.500 vagonov vina po 100 hI, tako da je cstailo za di- str bucijo in za lastno uporabo proizvajalcev letno povprečno 38.725 vagonov vina Od tega je bilo izvoženo v registriranem iz- vozu v poslednjih treh letih po- vprečno ietno 6617 vagonov vina, tako da .je ostalo v državi p>o- vprečno Jetno 32.108 vagonov vi- na. Od tega se je izvozilo v tako- zvanem neregistriranem izvozu, to je preko ipotrošnje tujcev v naši državi, letno ca. 183 vagonov, tako da je ostalo za domačo potrošnjo letno povprečno kakih 32.025 va- gonov v na, računajoč vagon vina z 100 h!. Pri 18,000.000 prebivalcev, kar nas šteje sedaj približno naša sta- tistika, odpade torej na prebivalca nekaj manj kct 18 litrov potrošnje vina na ietc, kar je v evropskem merilu zelo skromno. Analiza izvoza poslednjih treh let nam kaže, da se izvaža iz na- še države letno povprečno 41,22 cdst. naravnih vin in 58,78 odst. indubtrijsk h in desertnih vin. Talko industrijsko kakor tudi desertno vino ni takozvano UMET- NO VINO. Oboje sta na specialni način pripravljeni naravni vini z dodatkom določenih sestavin, ki pa so skoraj v večini slučajev proizvod viiniske trte. Z izvozom desertnih in indu- strijskih vin se torej ne zmanj- šuje izvoz naravnih vin, temveč se ta le dopoinjuje in je torej kot tak koristen za vinogradnika, da- siravno ni tak izvoz ona oblika zvoza vina, za katerim stremimo. Vinogradniki in z njimi vsi, ki so z vinogradništvom povezani, stremijo za tem, žele in zahteva- jo, da se pri izvozu vin vedi taka gospodarska politika, ki bo s pra- vilno obliko premiranja izvoza forsirala izvoz naravnih vin na škodo izvoza industrijskih vin. Pn presoji crgani^zacije prome- ta z v nom je treba dokončno od- ločiti, da trgovina z vinom ni v bistvu »trgovina« v klatsičnem smislu te besede, ki vidi v čim večjehi gmotnem uspehu svoje poslanstvo, temveč je in mora biti ie podaljšana proizvodna de- javnost, torej končna faza proiz- vodnje. To sipo'znanje vod. do sklopa, da morajo tudi pri izvozni dejavno- sti imeti proizvajalci svojo odlo-, čilno besedo. Sčasoma bi naj iz- umrla tradicionalna izvozna pod- jetja v obliki, v kakršni so do se- daj poslovala ter se- bodo al re- organizirala v, ai; pa jih bodo nadomestila poslovna združenja. Možnost plasmaina jugoslovan- skih vin na tujih tržiščih je od- visna od iizredno mnogih faktor- jev. Prvi in glavni faktor je seveda zakon o ponudibi in pK)vpraševanju, ta pa je zcp>et odv sen od potroš- nje vina v svetovnem merilu in pa cd produkcije vina v svetov- nem merilu Konstanta svetovne produkcije vin zaznamu.ie nenehno narašča- nje proizvodnje, ki mu sledi, žal. le v zmanjšani meri, konstanta naraščanja potro.šnje. Variacija prideika od leta do le- ta sicer spreminja konjunkturo na v nskem tržišču, ne more pa spremen ti protislovja v soraz- merno strmem porastu produkcije in le skromnem povprečnem po- rastu potrošnje. (Nadaljevanje na 3. strani) Nova tovarna za ravno steklo V Prilepu bodo pričeli graditi tovarno ravnega stekla. Predvide. vajo, da bo proizvodnja ravnega stekla v tovarni dosegla 6,800.000 kvadr. metrov. Izdelovali bodo steklo v debelini do 2 do 20 mm. Potrebne investicije za tovarno bodo znašale več kot 3 milijarde din. Pri tem so všteti stroški za graditev kot tudi za opremo. Sejem plemenske živine 2. sept. 1960 v Ptuju Na sejem plemenske živine 2. septembra ti. v Ptuju je bilo pri- gnanih 262 konj, 83 krav, 87 telic, 42 volov, 40 bikov, 35 telet — skupno 549 glav. Prodano je bilo 1.39 konj (60-120 din kg), 45 krav (80.170 din kg), 47 telic (150-200 din kg), 25 volov (140-170 din kg), 25 bikov (160.210 din kg), 19 telet (1.50-200 din kg). Skupno je bilo prodanih 300 glav živine. Topolov nasad na Otoku pri Veliki Nedelji. Presajene sadike dose- žejo v 3 letih višino nad 5 metrov Popravek v štev. 35 »Ptujskega tednika« z dne 2. septembra 1960 se je v članku *Naši gozdovi potrebu- jejo Acč nege in vzgoje« vrinilo več neljubih napak, ki jih s tem popravljamo: ...ko izteka lioba ])elletnegii plana 1957/1<)61 (ne 1«J'59/1%0): ...po ogledu načrtov za vseh 400 ha navedenih površin ... (ne za vseh 40 ha .. .); ...bodo zrigolali večje kom- jilekse. Ponekod jih bodo izkr- cili (ne izključili), kolikor še to ni storjeno. V isti .številki sta tudi v član- ku »530 dijakov v gininazijski stavbi« dve večji napaki: ...V sestavu gimnazije bosta 2 letnika učiteljišča glede na skupen učni načrt in to 1. letnik na novo sprejetih .študentov, ki so opravljali sprejemni izpit na Učiteljišču v Mariboru ter II. letnik... (ne pa: ...in to 1. let-, II i k na Učite jišču v Maribo- ru . . .) ...Vsi skupaj, profesorji in študentje bodo te dni začeli z dobro voljo in ni dvoma, da bo tudi leto 1%0/61 končalo z za- dovoljivimi rezultati. ne pa: ...bodo te dni začeli z dobro Aoljo in ni, znanstveniki, sociologi in...) Nad napisom o nasadu topol je bil pomotoma drug kliše, ki prikazuje škropljenje lunclje- vega nasada. Naprošamo bralce; naj nam te neljube pomote po krivdi tiskarskega škrata oproste. Uredništvo Vedno ve£ boljših gostišč Vse nove stvari v Ptuju so na svoj način privlačne. Tako je tudi od 8. avgusta 1.1, dalje vrt Gostišča pri sejmišču (Bren- čičevo) ob Ormoški cesti. Ob sobotah in nedeljah zvečcp je tudi na tem vrtu lepo število gostov. Družile odraslih in mla- dih sedijo pri novih mizah na novih stolih. Pod brajdo je v toplem večeru prav prijetno. Postrežba hitra in solidna, cene pa kakor v vseh gostiščih. Vsa- komur gre le za to, če je plačal za dobre stvari, pa čeprav so cene po novem občutljivejše. V nedeljo, dne 4. t. m., me je zaneslo na ta vrt. Pri mizah sem opazil znane ljudi, pa tudi nekaj neznanih domačih izlet.-, nikov. Na mizah pivo, cocta, vino, kranjske, čevapčiči. sla- tina itd. Plesni kvintet iz Ki- dričevega je igral v kratkih presledkih. Mladina je pri vsa- kem igranju napolnila plesni prostor. Vse je bilo veselo in razpoloženo, ne preglasno, so- lidno. Natakarice so skrbele, da nikdo ni predolgo čakal. »Na terenu« je bil ves čas upravnik obrata Slartin Kranjc. Gostje so ga zadrževali pri svojih mi- zah, se z njim pomenkovali, hvalili kolektiv, da je poskrbel za tako okusno ureditev vrt'a in poskrbel za glasbo, da ima tudi ta del mesta svojo »sobot- no« in :>nedeljsko« točko. Tudi pri moji mizi se je na mojo željo zadržal. Povprašal sem ga po izkušnjah z novim vrtom tekom enega meseca obstoja. Pohvalno se je izrazil. V njem se zadržijo inozemci na poto- vanju skozi Ptuj. Grki, Turki, Avstrijci, N(>mci, Francozi, Švi- carji in drugi. Včasih je pred gostiščem cela veriga vozil vseh znamk in oznak. Najpo- gostejši gostje so grški šoferji, ki prevažajo iz Avstrije in Nemčije razne uporabne in de- fektne avtomobile. Niti niso |)reveč zahtevni. Kar pri točil- nici stoje pojedo govejo juho, kislo juho pa tudi cel krožnik feferoncv. Inczenci, ki so na poti proti našemu Jadranu, so v gostišču skromnejši pri svo- jih željah, nazaj gfcde pa si več privoščijo, nekateri do zad-^ njega dinarja. Naši redni do- mači gostje pridejo v prvi po- lovici meseca, v drugi polovici pa je največ takih, ki so na poti in mimogrede kaj poiiži-r jejo. Vedno manj je pojavov izivučev, razprtij pri omizjih ali pijancev. Dostojno pridejo, ostanejo in zopet gredo, ko plačajo. Se pa še dogajajo raz-i lične stvari. Ilavno v nedeljo zvečer so imele natakarice smolo. Izletniki so se tistavili na vrtu, si dali prinesti vino. Med plesom jih natakarica ni hotelu motiti, ko pa je prišla podenar, ni bilo ne vina in ne gostov. Gostje iz drugega avto- busa S 4... so prišli k točilni mizi po pivo v steklenicah in odšli z njim v avtobuse. Pivo so plačali, steklenice pa je av- tobus z ljudmi vred odpeljal. To so ])ač težave, ki se dogaja- jo v gostinstvu. To ni vedno, se pa rado nameri, ko je v go- stišču mnogo ljudi in se pač nekateri po svoje »znajdejo«. Nekaj gostov jo bilo v sobah za goste. Ko je drsel čez nebo satelit, ki ga je bilo mogoče dobro videti, so prišli mnogi na vrt in več minut gledali jiroti nebu. Nekateri so kazali dru- gim s i)rstom na potujočo sve- tlo točko. Ko se jim je zdelo dovolj, so se zopet vrnili na svoja mesta. Malo jih je sicer motila predobra volja enega izmed gostov, vendar se je tudi ta pomiril in odšel na vrt, kjer se mu sploh ni opazilo, da je bil posebno zidane volje. Tako sem tudi tukaj lahko videl, da imajo ptujska večja gostišča >Na gradu«, pri »Ro- ziki« in pri »Sejmišču* na vrtu mnogo gostov, dokler je še zu- naj toplo, ne bo pa jih pri-* manjkovalo tudi ostalim gosti-« ščem, ko bodo nastopili hlad-; nejši dnevi in noči. Razvese- ljivo je to, da se naše gostin- stvo v zadnjem času spravlja na višji nivo in da ga jiri tem ])o svojih nioži?^slih podpira Občinski ljudski odbor ob že- lji, da bi bil Ptuf lepa in pri- vlačna turistična točka tudi glede na urejena gostišča. V,|. VašRl Rolobatr- pot k večiim pridelkom Ko govorimo, da je naše kme- tijsko zadružništvo na pravj p>oti, še nekaj besedi o kolobarjenju na območju neke zadruge kot njenem ukrepu za izboljšanje kmetijske proizvodnje. Pri zasnovanju kolobarjenja mo- ramo upoštevati osnovne biološke posebnosti rastlin, predvsem jia dejstvo, da nekatere rastline ne prenesejo pregostega vračanja na isto površino. V našem poljedel- stvu je značilno, da so pri kolo- barjenju biološka načela zelo gro- bo upoštevana in da imamo pisan izbor različnih rastlin na istem polju. Vsaka njiva ima svoj kolo- bar ali vrstenje rastlin. Moj na- men je nekaj več povedati o va- škem kolobarjenju. O njem se v zadnjem času mnogo govori v vr- stah zadružnih funkcionarjev, še veliko več pa med vaščani. V kmetijstvu naše občine pre. vladujejo mala in srednjevelika kmečka gospodarstva, t. j. drob- nolastniška posest, s proizvodnjo, ki je za njo značilna velika raz- drobljenost. Računarno, da merijo njivske parcele povprečno od 0,10 do 0,16 ha. Zaradi tega izgubljamo veliko najlepše obdelovalne zem- lje na poteh, mejah, ogonih itd. Če bi zložili vse njive, bi dobili samo na račun poti in meja pre- cejšnje hektarje njiv. Če bi to zem. Ijo temeljito izkoriščali, bj lahko na njej pridelali mnogo več hra- ne. Posledica takih posestnih raz- mer je v tem, da na tako razbi- tem kmečkem posestvu nj mogo. če urediti sodoiine kmetijske pro. Izvodnje in ne pridelovati tržnih viškov. Intenzivno gospodariti pa je mogoče le na večjih parcelah, kjer je možno uporabljatj sodob- ne stroje, zaščitna sredstva, kjer je mogoče zmanjšati pridelovalne stroške. Komasacija ali zlaganje zemlje s stališča zasebnega gospodarstva ne ustreza potrebam sodobnega razvoja v kmetijstvu, v sociali- stični družbi in ni družbeno ko- ristna. Vprašanje izboljšanja kme. tijske proizvodnje bi torej ne bi. lo rešeno, če bi začeli pospešeno zlagati alj komasirati zemljo po- sameznih kmetovalcev. Zložitev parcel lahko dosežemo, če gleda- mo na to vprašanje s stališča va- škega gospodarstva. S tem doseže, mo novo organizacijo kmetijske, ga prostora. Tu ne pride v poštev le zamenjava in drugačna razvr- stitev parcel, temveč tudi to, da parcele zložimo čisto v proizvod- nem procesu, v smeri organizira- nja vaškega kolobarja. Tako do- bimo velike gospodarske enote, ki so lahko donosne kot velika po. sestva, čeprav je zemlja v zasebni lasti. To je torej vaški kolobar, ki ima pomen za našo družbo. Vaški kolobar bi naj bil tako or- ganiziran: V okviru zadruge bi organizirali eno ali tudi več vaških skupno- sti, ki morajo imeti za px>dlago svojega gospodarjenja vaški kolo- bar. Vsi kmetje, ki pristopijo v vaško skupnost oziroma v skup. nost vaškega kolobarja, vnesejo v kolobar vse svoje njive. V skup- nost mora seveda pristopiti veči- na kmetov posameznih vasi. Te- meljno pravilo je pri tem: inten. zivno povečati in izboljšati pri. delovanje. V zemljiški knjigi in pa v katastru se ne spremeni nič. Vsak kmet dob^ po površini nji- ve in bonitete zemljišča določeno število idealnih deležev. Njive po- tem združimo po pridelovalnem namenu, jih razvrstimo, zložimo in začnemo izkoriščati po nače. lih kolobarjenja. Pridelovalno smer določijo pridelovalci v skla- du z rajonizacijo na tistem ob- močju. Na vsakem kolobamem od- delku ima vsak kmet takšno povr- šino zemlje, kakršna ustreza šte- vilu njegovih idealnih deležev. Tam opravlja vsa dela, ki jih ne prevzame vaška skupnost po kme. tijski zadrugi. Pridelek s tega ze- mljišča je kmetov. Vaška skup- nost s kmetijsko zadrugo zago- tavlja s kmetijsko zadrugo v ob- liki kooperacije strojno obdelavo, dalje pravilno odmerjeno porabo gnojil teh setev najboljšega seme- na. Dohodek .se deli po načelu, ko. iiko sredstev in dela je bilo vlo- ženega v pridelovanje. Obveznost do družbe plačuje vsak kmet sam ali pa tudi vaška skupnost, ki to obračuna s pridelkom. Vaški kolo- bar upravlja odbor, ki ga sestav- ljajo kmetje. Razume se, da je kmetijski strokovnjak nujno po. treben v taki skupnosti. V vaškem kolobarju vprego na. domešča traktor. Konj v našem gospodarstvu ni rentabilen, saj požre letno toliko, da bi lahko na- mesto njega redili dve kravi z molznostjo okrog 4000 1. Na račun enega konja izgubimo tako 8000 1 mleka. Vsak traktor nadomešča 5—7 konj, za kar bi v našem ko- lobarju obdelali 30—40 ha zemlje, kar pomeni, da bi lahko pridobili letno 60.000 1 mleka več. Pridelki so ob uporabi stroja večji. Z vaškim kolobarjem lahko uve. demo intenzivno gospodarjenje, pridelki se najmanj podvojijo, to se pravi, da bi lahko v celoti pri. delali 2—3-krat več kot pa znašajo povprečni pridelki. Vaški kolobar omogoča, da povečamo pridelke na njivah, uvedemo stroje, uporablja- mo najboljšo agrotehniko, spe. cializiramo pridelovanje in utrdi, mo popolno kooperacijo s kmetij- sko zadrugo. Skratka vaški kolo- bar je najboljša oblika izkorišča, nja zemljišča. Naj seveda nikdo ne misli, da je uvedba vaškega kolobarja pre. prosta stvar. Lahko ga ustanovi- mo hitro ali pa postopno. Moramo pa si biti na jasnem, da ne bo mo- goče več gospodariti po starem, in da je nujno iskati novih oblik go- spodarjenja. Ena takih oblik je omenjena vaška skupnost — vaški kolobar, ki omogoča sodobno ob. delovanje zemlje in je v skladu z našo družbeno ureditvijo. Ing. Egon Zoreč PTUJ. DNE 9. SEPTEMBRA 1960 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Vika Cvirncva JE AGILNA MLADINSKA FUNKCIONARKA Vika Cvirnova /. Hrcsn pri Ptuju se je na mladinski kon- ferenci v sredo. 11. avgusta f. I., poslovila od hreške mladinske organizacije, ker odide sedaj na univerzo v Ljubljano in se bo med študijem udejstvovata v študentskem naselju, kjer bo stanovala. Vika ('virnova je ena izmed deklet, ki se trudijo storiti več, kot je njiliova dolžnost. V gim- naziji je bila pridna dijakinja, v organizaciji LMS pridna čla- nica in v odboru agilna i)red- sednica. V času njenega pred- sedovanja organizaciji LMS na Bregu je ta zabeležila več uspe- hov. Pridobila je nove člane, jih vabila na sestanke in v akcije in radi so se ji odzivali. Njen mirni nastop, neizčrpno potrpežljivost in nesebično po- žrtvovalnost so vsi cenili. Te- žave je znala premagati. Vedno je imela mnogo novih zamisli, predlogov in pobud, ki jih je dajala na sejah v pretres in nikdar ni ostalo samo pri skle- pu. Pridobila je mladino za ta- borni ogenj ob dnevu borca, odvedla jo je na razstavo NOB v muzej, z njimi je odšla na izlet na Trakoščan in k spome- niku Lackove čete v Most je, organizirala in izvedla je od- dajo »Pokaži, kaj znaš« v dvo- rani SZDL na Bregu, sodelo- vala je pri zborni recitaciji na proslavi 29. novembra, dodajala nekaj točk k programu orga- nizacije SZDL ob vseh T^rilikah njenih prireditev itd. Vika Cvirnova je poslušala, ko je organizacija LMS dobivala na- loge, povedala svoje zaTuisli, kako bi se dalo to ali drugo delo najlažje izvršiti, prijela je za delo in skupno s članstvom organizacije tudi zabeležila uspehe. Povsod so jo radi imeli, v gimnaziji, v organizaciji LMS, v organizaciji SZDL. najbolj pa doma, ker je dober član družine. Na konferenci organizacije LMS na Bregti se je 51. avgusta t. 1. Vika Cvirnova zahvalila vsem za pomoč pri delu in je želela novoizvoljenemu odboru LMS mnogo usjiehov. Navzoči predsednik organi- zacije SZDL Ivan Rudolf se je Viki zahvalil za požrtvovalno delo, enako celotnemu odboru LMS ter je poudaril, da potre- buje naš mladi rod hrabre, podjetne in požrtvovalne mla- dince. Take ljudi rabi naš čas, naše življenje. Iz. vsake vasi, iz vsakega mesta bi morali od- hajati v življenje ljudje, ki so jih vzgajali zgledni napredni ljudje, ki jih je vzgajala mla- dinska organizacija, kot sta jili vzgajala SKOJ in ZKj. V šolah in povso<^l v življenju so po- trebni zgledni mladi ljudje, ki se borijo za svetle smotre, ki znajo ceniti svobodo, prido- bitve socialistične revolucije in ki bodo znali v tem duhu vzga- jati svoj mlajši rod. Viki (-virnovi se je za dose- žene uspehe zahvalil tudi novo- izvoljeni predsednik organiza- cije LMS Janez Petrovič ml. in ji je želel tudi pri študiju na univerzi in pri njenem nadalj- njem političnem udejstvovanju mnogo uspehov. Vj. so z:opet Imeli gaučanfe Prejšnjo sredo, 51 avgusta t. 1., je tiskarna v Ptuju tradi- cionalmo proslav la tisikarsko razglasitev 3 mladih članov ko- lektiva za ipomočnike »črno umetnosti«, za tiskarsko pcmočnike, ker so po .5 lotih učno dobo in po šolanju v grafičnem oddelku Vajenski; šoli kovinarske šole v Mariboru ter po prav dobro opravljenem i/pitu pri Industrijski šot, v Ljubljani izpolnili vse pogoje za ta naziv. V tiskarstvu je v navadi obred »gaučanja«, kaikcir je nastail v Gu- tenbergovih časih. Nagovor je na- pisan v stari slovenščini. Čila ga pri slcvesncsti tradicirnalno oble- čeni »učitelj črne umetnost:«. Obred mu pomagata izvest dva »asistenta«, ki sta tudi pcsebno cblečena. Novi pomočnik mora vpričo vseh obljubiti, da bo vestno »zpclnjeval svoje do žncsti v svoji stroki, mora pa še dovoliti, da ya »asistenta« primeta 'n pcsadita na stol z mcikpo gclaga v novejšem času važncst predvsem na hektarski dcncs. Čim višji je hektarski do- nos, tem nižja je proizvcdna ce- na, čim nižja je pro zvcdna cena, tem lažja je predaja na domačem in na tujem tržišču. Gcspodarsk: odnosi ne pcznajo s en t i m en t a 1 n cst i. Gc s pod ars t v en i k kupi tam, kjer dobi blago iste ka- kovosti po čim nižji cen«. Ta borba za ceno pa gre, žal, mno- gokrat na rovaš kval.tete, pred- vsem pri vinu, ki nima in ne more imeti standardne kvalitetne ncrme, ker je ocena vina »odvisna cd povsem subjektihnih knterijev vsakokratnega potrošnika. Kriter j potrošnika pa je predvsem odvi- sen cd njegove navade, večkrat pa cd trajnih vplivov ckolice :n propagande. Res je sicer, da bo kulturni pivec mnogo rajši konzumiral ma- lo količino izbranega v na name- sto event. večje kc'ičine povpreč- nega vina, toda kultura poznava- nja vin, kultura okusa in, žal, predvsem tudi kultura konzuma- cije vina je pr; nas m, žal, mno.- gokrat tudi v svetu, šele v povo- jih. Zato je prva in g avna naloga v nske trgovine in v določeni meri tudt proizvajalcev v;n iskati in najt; obliko prevzgoje potrošnika cd priložnostnih pivcev v redne kulturne potrošnike vin. Stopnja življenjskega standarda v posamezni držav, je ogledalo kulture potrošnje vina. Čim višj; je življenjski standard, tem višja je kultura potrošnje vina, tem bo.j se Iščejo in cenijo kvalitete, tem v!Š.]a pa je tudi zahteva obliKe serv ranja. Pri presoji možnosti plasmana vin taiko na domačem kakor tudi na tujem trgu je v prvi vrsti upoštevati raven potrošnika, nje- gove navade in njegove zahteve. elčFavmilečz les hOodinsjžvrizctrj So določeni trgi In krogi, ki za- htevajo vsoke kvalitete, večina tržišč in s tem tudi potrošnikov pa zahteva njihovim dohodkom primerna konzumna vina, upošte- vaje pri tem seveda dejstvo, da bo pri isti ceni vina dana pred- nost tistemu vinu, ki je že vpelja- no cdnosno v konkurenčni pre- soj , ki je boljše. Pri tem pa je upoštevati predvsem zahtevo kup- ca, da se mu dobavlja vedno ista kvaliteta. Uvoznik vina mora, če hoče prcsperirati, imeti na zalogi vedno enako vino pod vedno ena- ko označbo. Le na ta način bo m;žno vpeljati na določenem trgu določeno kvaliteto in prodajo te kvalitete nenehno stopnjevati. Priložnostne prodaje so le z- hod v sili in niso podlaga za kon- struktivno politiko plasmana :n cene. Pri tem je potrebno poudarit;, da se posebej tretira vino v ste- klenicah. Pri izvozu stekleničn h vin je upoštevati, da ne izvažamo samo vina, temveč tudi stekleni- ce, zaboje, opremo ter v teh tudi davek na promet prcomagal marsikateremu malemu človeku. Aktivno je vodil železničarsko stavko s svojim zgledom bodril mlajše. Organiziral je prvomajske manifestacije, sodeloval pri de- lavskih demonstracijah itd. V njegovi hiši na Rogozniški cesti so našli zatočišče preganjani ile- ga-lci. člani KP. Pr; njem so bili sestanki in predavanja »Svobode«, ki jih je vodil njegov pok. sm Janko. Zato m čudo, če so ga po- slali v taborišče in ob prihodu okupatorja zaprli in mučili ter iz- gnali z družino. Kakor pred vojno smrt dobre žene, tako je ta udarec močno prizadel sedaj pokojnega Ivana. Med okupacijo ni imel lahkega stališča. Težko je pričakoval osvc'tK>ditev, se veselil zmag in napredka v novi Jugoslaviji; žal, da ga je bolezen prehitro prikle- nila na iX)Steljo in 31. avgusta je prenehalo biti njegovo srce. Številni venci, velika udeležba z godbo in pevci na pogrebu do- kazuje priljubljenost neumorne- ga in vztrajnega borca za socia- lizem. V toplih besedah se je ob odprtem grobu poslovil od njega tov. Koren. Slava njegovemu sp>ominu, pri- zadetim svojcem iskreno soža- Ije. J. D. Zgornje Haloze se pripravljajo na vodovod (Nadaljevanje s 1. strani) vesticij za material in delo. Del teh sredstev bo iz sredstev širše skupnosti, nekaj bosta prispevali majšperški tovarni, nekaj sami koristniki vodovo- da. Precej bodo odtehtala dela, ki jih bodo ljudje opravili v široki akciji. Po izjavi imenovanih in po strokovnifi ugotovitvah na za- jetje; nikakor ne bo vplivala bližnja Dravinja. Ta ne dosega vodne žile pitne vode. To so že 'dognale vse predhodne raziska- ve terena in same vode ob raz- nih letnih časih. Tozadevna bo- jazen popolnoma odpade. Z zjsfraditvijo vodovoda se obeta temu območju tudi zgra- ditev primernega letnega ko- pališča. Do tega doslej ravno glede na stanje vode ni prišlo. Črpanje vode iz Dravinje ni bilo dopustno iz zdravstvenih razlogov, ker je umazana že sem od Konjic in je tudi s po- trebnimi filtri ne bi tako oči- stili, da bi bili kopalci zaščiteni pred nevarnostjo kakršnekoli okužbe. O vprašanju letneea kopališča se je v tem predelu Haloz veliko govorilo. Večina ljudi je že uvidela, da je to vprašanje tesno povezano z vprašanjem vode za vodovod. Vsa akcija bo sedaj najprej usmerjena za zgraditev vodo- voda. O njem bodo razpravljali predvsem na zborih volivcev in tudi sprejeli nstrezne sklepe za delovne akcije, za najetje sred- stev za zgraditev vodovoda in ostalo, kakor je že omenjeno glede vpliva krajevnega odbo- ra in množice na izvajanje ko- munalnih del. Med postavkami družbenega plana občine Ptuj za petletko 1061—1965 bo ostalo vprašanje preskrbe Haloz s pitno vodo eno izmed glavnih vprašanj ko- munalne dejavnosti v občini Ptur in tudi bodočih planov petletk, dokler ae bo celo ob- močje občine preskrbljeno s pitno vodo kot je sedaj z elek- triko. VJ. Tomaž Področje kmetijske zadruge To. maž je specializiran živinorejsko sadjarski rajon v osrčju Sloven- skih goric. Živinoreja je osnovna panoga kmetijstva in podlaga za bogat razvoj ostalih panog. Na področju kmetijske zadruge sta dva hleva mlade plemenske živine, kjer se vzreja 200 glav. V letošnjem avgustu je znašal v teh hlevih prirastek po glavi 1,8 kg. Predvidena je razširitev hle. vov za rejo vsaj 550 glav. Krmsko bazo za to živino pred- stavljajo dobro zagnojeni travni- ki, ter okrog 30 ha črne detelje in silažne koruze. V prihodnjem letu bodo pričeli na področju zadruge z načrtno obnovo sadovnjakov na 10 ha. Za- sadili bodo nizko debelnc jablane, ki imajo vrsto prednosti pred vi. sokodebelnimi. Kmetijska zadruga razpolaga s strojnim parkom, ki zadovoljuje njene potrebe in potrebe kmeto- valcev, ki sodelujejo z zadrugo. Rizman Drago Zanimivosti iz naših krajev vas slamnatih streh, s trgom in ribiško zgodovino Ob dnevu krvcdaja'lcev sem se- del v dvorani v Narodnem domu v bkžim Marije Šegula. uslužbenke krajevnega urada Videm, fmkcio- narke RK, doma iz Šturmovca. Povedaa mi je nekaj p>osebncsti iz Šturmovca, k. kažejo na življe- nje v tej vasi ob Studenčnici, ne- daleč cd Vidma, na njene ljudi, razmere in perspektive. Obiskal sem Šturmovec. Ker nisem našel najstarejšega vašča- na Ludvika Štraela doma, sem •C'btska; kako leto mlajšega Janeza Wrga in nekaj ostalih vaščanov. Ti so m'i opisali zgodovino Štur- niovca. kakor se je • spominjajo Po pr.ipovedO'vanju starih Ijtjdi :n lšaikah« jc včasih zmanjkalo nekaj blaga. Lastn-.k; »šajk« so se nekajkrat pritožil, županu, ki je bil v vas«, in ta jim je svetoval, naj na šajki postavijo stražarja al pa naj pri- stajajo na drugem mestu. .Sčaso- ma je posta. Videm pristajališče za šajke. »Lx>vrekova« naistareisa hiša in gostilna je doživela tako slabe čase, da so mcralii gospodarji iz- pod nje predati dragocena hrasto- va bruna na katerih je ležala cela zgradba ;n so ped'oži! i na- mesto njih druga, cenejša. Naj- prej -SO bile hiše raztresene, po- tem pa ] h le bilo vedno vpr n je nastalo strnjeno naselje. Danes tvori Šturmovec 32 hiš. Večina jih je pokritih s s amo, le par hiš je že z opeko pnjkritih. V sre- dini naselja je vaški studenec, okrog studenca pa je nekak vašk. trg. Hiše so zgrajene v krogu nedaleč cd studenca. Danes je ta studenec opuščen, ker ima skoraj /saka hiša svO'j studenec. Iz nekdanjih časov je Šturmo- /ec cbrani.l še svojo sosesko (3 parcele). Upravlja jo »soseska uprava«, blagajno pa vodi Janez Hrga, star okrog 70 let. Skrbno hran blagajniško knjigo, ki je že stara skoraj 50 let m v njo vsako leto vpisuje dohodke m izdatke Z dohodki soseske so kupili ve- jalnik, ki je z leti in v sta ni upo- rabi po5taI pravi »vašk. revež«, Imajo tudi soseski sod za gnoj- nico in nekaj drug h stvan. S so- sesk m denarjem plačujejo pozim stroške ob čiščenju snega s cest in poti ob licitaciji m^drugh pn- ikah. gramozanje cest in drugo. Obračun je vedno cb »Jurjevem«. Letnih dohodkov tmajo skoraj 11.000 d n iz najemnine za s--'se- ski gozd OR^nik m travnik.. (Nadaijeujmjt na L strani) Janez Mrga iz .Šturmovca Skazova zena s svojuna in sose dovo hčerko pred domačo hiso Stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTl,'J, DNE 9. SEPTEMBRA 19C0 Ptujsbi študentje so taborili ob moriu Vroči počitniški dnevi, s ka- terimi je bilo letošnje poletje precej skopo, so končno osre- čili vse navdušene kopalce, ki so dotlej precej čemerni opa- zovali >s.kisano« vreme. Kopa- lišča so o/ive>la, dopustniki pa so si pripravili kovčke in od- rinili na morje. Sezona letnih oddihov je tokrat res zaživela v pravem smislu. ■»Pomorščakom« se je pridru- žila tudi skupina ptujskih štu- dentov, ki jih je zamikala slana in topla morska voda ter vroče sonce. Odbor kluba je plačal vsem tistim študentom, ki so sodelovali v piujski štiidenski delovni brigadi, vse stroške, ostalim pa je j)rispeval za vož- njo. Študentje so tudi zelo za- dovoljni z gimnazijsko tabor- niško organizacijo, ki jih je kolektivno sprejela v svoje vr- ste in jim za to potovanje nu- dila vse ugodnosti. Ob lepem vremenu se je sku- pina podala na dolgo pot proti morju. Vsakdo bo verjel, da je bilo veselo, največje veselje pa je bilo vsekakor takrat, ko so se prvič zapodili v morske valove. V začetku je bilo za-. radi slane vode nekaj kašlja- nja in kihanja, i^ozneje pa so se tudi temu privadili in se s takšnimi »malenkostmi« niso dali motiti. Študentski tabor ljubljanske univerze, ki je sprejel ptujske študente, stoji v Ankaranu v neposredni bližini morja. Sli- kovito i)okrajino oživljata dva hotela z vrsto šotorov in hi- šic za taborjenje. Vsepovsod je polno smokev in grozdja, za katerega so se študentje zelo navdušili. Tirana je bila v ta- boru odlična in obilna ter je zadovoljila vse študente. Naj- bolj pa so bili zadovoljni z le- pim vremenom in toi)lo vodo, ki je bila česlo mnogo toi)lej- ša od zraka. Kopali so se od jutra do večera, vmes pa so igrali nogomet in z veliko vne- mo »tarokirali«. Teden dni ie hitro, mnogo prehitro minil. Ostali pa bodo lepi spomini na prijetne urice, ostali bodo počrneli hrbti in prijetna zavest, da so si na- brali novih moči, ki bodo pri študiju tako zelo potrebne. -tf 6.00—6.30 Veselo v nedeljsko jtitro — vmes ob 6.06—ti. 10 Poročila, vremen- ska napoved in dnevni koledar. 6.30— 6.40 Reklame. 6.40 -6.45 Piireditve dne- va. 6.45 vedri zvoki. 7.00—7.15 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 7.15 Igra pihalni cr- ke^ter JLA p. v. Pa-vla Brmlje. 8.00 Mla- dinska radijska igra Stoenescu-2e- Ijeznov: Zaklad v gradišču. 8..'52 Iz al- buma otroških pesmi. Pesmi Josipa Pav- čiča in Slavka M'ihelčiča poje sopranist- ka Rezika Koritnik. 8.45 RTV Ljubljana v gosteh v Tovarni emajlirane posode v Celju. 9.43 Petar Dumičič: Suita za godalni orkester (Godalni orkester Slo- venske filharmonije dirigira Samo Hubad). 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Fraivc Sušteršič: Tiranova zadnja pot. 10.30 Iz vokalnega ustvarjanja skladatelja Rad« Simonitija. 11.00 Igramo za vas. (Spored zabavne glasbe) 11.30 Zvone Križišnik: Hvfirski zapiski (reportaža). 12.00 NaSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo ■— I. del. 13.00 Kapoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glas- ba 13.30 Za našo vas. 13.45 Koncert pri vas doma. 14.15 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo — II. del. 15.00 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved in obvestila. 15.15 Reklame. 15.30 Pol ure zabavnih zvokov. 16.00 Melodije za vas. 16.45 Trio Slavka Avsenika. 17.00 Šport in glasba. 19.00 Obvestila, re- klame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.05 Nedeljski razgovor. 21.00 Sp^ortna poročila. 21.10 Trije glasbeni jubileji. 22.00 Kapoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Ples ob radij- skem sprejemniku. 23.00 Poročila in pregled tiska. 23.10 Koktajl pred pol- nočjo. 23.50 Prijeten počitek! 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Proffrdm proslav za 200-ieinico šole v norišnici Nedelja, 25. septembra: ob 9. uri: lahkoatletsko tekmo- vanje pionirjev (Gorišnica, Cir- kijlanc, Markovci) ob 14. uri: gasilski manever (vsa PGD gorišniškega območja) ob 15L uri: nogometna tekma CDesternik : Gorišnica) ob 20. uri: »Pot do zločina« (M. Kranjec — drama — Gorišnica) Ponedeljek, 26- septembra: ob 18. uri; šahovski brzoturnir (šahisti gorišniškega območja) Torek, 27. septembra: ob 2p. uri: literarno-glasbeni ve- čer (Aktiv LMS Gorišnica) Sreda, 28. septembra: ob 12. uri: »Zgodba o zdravil- nem kamnu« (Šola Gorišnica) Četrtek, 29. septembra: ob 20. uri: koncert pevskih zbo- rov (Gorišnica) Petek, 30. septembra : ob 1?. uri: strelsko tekmova- nje (ZB NOB, PGD, lovci, Par- tizan) Sobota. 1. oktobra: ob 20. uri: slavnostna akade- mija NADALJEVANJE O STURMOVCU s 3. strani) Kot v drugih okoliških vaseh se je tudi v Šturmovcu iz starih ča&ov ohranilo več dobrih navad. Ljiidje si medsebojno pcmagajo ob gostijah in sedminah, pri delu, ftb peism in drugih p^r.likah, ko je človek bolj k-ct sicer navezan na soč oveka v veselju, nesreči ali žalosti. V vas: je sedaj že več radioaparatov. Ob smrti ali po- gn^e-bu sovaščanta tudi radio v vasi mo^lči. Ob nedeljah pa je vsa vas vftse'la, saj se iz več hiš hkrati cuje oddaja Radia Ljubljana, Za- greb itd. V delavnkih so dr.ma samo žene, otroci in starci. Mlaj- ši moški so ipo raznih službah v Ptuju, Kidričevem, Mariboru in tudi drugod -po Sloveniji. Neka- teri so se i'zučili v raznih stro- kah, nekaj pa j h je kot priuče- nih dffi avcev po tcvamah. Vas se šrri, ker si mlajši gradijo hiše. Le tu in tam pri hiši je še ribi- ška mreža »šara« in s «svisel« malokje visijo suhe ribe, kct je to bil svojčas pojav pri vsaki hiši. V času NOB so prihajale skozi Štiurmovec partizanske patrole, kurirji in parti-zan&ki regruti, ki jih je F>ot vcdiia iiz markovske strami preti Ha^lozam. Bedračev sin je bi! v dolenjsk brigadi. Va- ščani so pomaoaif, kakcr so mogli in zna;.i. V Šturmovec je malo- kdaj zašel kak fašistični zelenec i« Vidma. Šturmovec je vas svoje zgodo- vin« in ohlike, daleč cd prometa, blzu veda, in vendar v vsem da- našnjem qoS'podqrskem dogajanju. Njeflovi mladi ljudje ž-vijo druga- če, kot so živeli njihovi predniki, so aktivni v proizvcdnji. mladina je pridna v šori v Vidmu n dru- god. Le malo i:h ostaja doma, saj so h<šice v Šturmovcu pretesne. Vsaka f>ožama nesreča bi ob ve-: tfovnem vremenu spremenia, gle- de na sam« slamnate strehe, vas v pogOTišče. Medsebojno so toliko' bolj navezani in priora vlien' v«dflo na pomoč drugemu, kot mi j« T^rvedala tov. Šequ'ova, in n- čudri'-!. da Vh o- tej la-tro-t poznajo tudi drugod. V. J. Nedelja, 2. oktobra: ob 5. uri: Budnica po vaseh šol- skega okoliša ob 8. uri: sprejem gostov ob 9. uri: polaganje venca na grob padlih borcev ob 10. uri: >200 let šole Gorišni- ca« (Pozdravni nagovor, oris zgodovine šole. odkritje plošče, imenovanje šole, kulturni pro- gram) ob 12. uri: otvoritev razstave ob 15. uri: ljudsko rajanje Vse prireditve bodo ob vsa- kem vremenu v Zadružnem do- mu, v šoli in na telovadišču v Gorišnici. Iskreno vabi šolski odbor NIKDUH ZADOVOLJEN S'avni komponist Johannes Erahms je imel med kritiki hude- ga nasprotnika, ki ga je fanatično napadal. Nekega dne je naletel Brahms na nepričakovano dobro kritiko v časopisu; napisal jo je prav ta kritik. »Sramota!« je vzkliknil Brahms, »zdaj me je začel ta človek še hvaliti!« ______ Zinka: VRABČEK MLATIČ Vrabček mlatičeCc zapoje ci ci, otročiči vrabliči, že proso zori. Je kmetic povlačill, proso pose j al; bodimo veseli, vsaj p>ol ga bo dal. Se kmetic huduje in vrabce podi, sredi prosa strašilo na kol posadi. Ker slamnati možic, ukrenil ni nič, mu v levico da metlo, v desnico pa bič. So vrabčki zapeli ponovno ci ci, na metli se vsaj pošteno sedi. Se je kmetic razjezil, proso pa požel, in vrabček miatiček v skedenj zletel. Dragi kmetiček le brez skrbi, če nimaš mlatičev omlatimo mi. Tako prrazna in pusta je bila Pre šernova ulica v Ptuju v počitnii- ških dneh. In poglejte danes, kako je v njej živo, ker je v gim- naziji nad 500 študentov Naše 2:«3ravfe Uživanje prevročih ali pre- mrzlih jedi škoduje našemu zdravju, pa tudi hrane tedaj ne izkoristimo popolnoma. Še prav posebno pa bi morali paziti na to, da ne delamo prevelikih razlik pri enem obroku. Na vro- čo juho na primer ne smemo pi- ti mrzle vode ali ledenega piva. Želodcu, ki je regulator telesne toplote, nalagamo s tem pretež- ko nalogo. Črevesje je namreč občutljivo za toplotne razlike, zato mora želodec posamezne jedi ,ki jih pojemo, cesto ohla- diti ali pogreti. To njegovo delo pa mu z našim čutom za mero lahko precej olajšamo. Najbolj primerna temperatu- ra za topla jedila je do 50 sto- pinj C. Jedi, ki so toplejše, skr- čijo sluznico in motijo izločanje kakor tudi delovanje prebavnih sokov. Dnevno uživanje vročih jedi ali pijač povzroča obolenja prebavil. Najbolje je, da se tem- peratura jedi, ki jih použijemo, ujema s telesno toplino. Ce ho- čemo, da bodo je ii res dobro iz- koriščene, naj imajo sledečo to- ploto: voda 8—12 stop. C, belo vino in pivo 10 stop. C; sočivje 40—45 stop. C. juhe 40—50 stop. C, kava in čaj pa 45—50 stop. C. Pitje ledenih pijač in uživanje vročih jedi je nevarno tudi za zdravje zob. Mraz in vročina povzročata namreč pokanje zobne sklenine, ker to ne prene- se toplotnih sprememb, začno zobje propadati. Ce pa jemo veliko mrzlih je- di, se nam lahko zgodi, da do- bimo revmatizem na prebavilih. Popolnoma hladno hrano, če- prav ni mrzla, prenese le zdrav in močan želodec. To pa zaradi tega, ker mrzlo hrano želodec te- že prebavlja, kajti mrzle tolšče in želatine se mnogo teže spre- mene v tekočino kot tople. Da preprečimo obolenje prebavil- nih organov, je prav, da po hladni večerji ali hladni malici popijemo neko toplo pijačo, ka- vo, čaj ali pa tudi juho, ki pa ne sme biti toplejša od 50 stopinj C. Včasih nam bo koristilo tudi ne- koliko alkohola, ker le-ta pospe- šuje delovanje prebavnih žlez. Tudi ne smemo pozabiti, da uživanje mrzle hrane zmanjšu- je telesno toploto. Zato pozimi, ko je temperatura zelo nizka, ne uživajmo mrzlih jedi! Sladoled in hladne pijače v majhnih ko- ličinah včasih pomirijo želodec in pospešijo prebavo, zlasti še, če smo pred tem veliko jedli. Kakor hitro pa s takimi pijača- mi in ledenimi jedmi pretirava- mo, lahko zbolimo na prebavi- lih, razširi se nam želodec, lah- ko pa dobimo tudi hude boleči- ne na srcu. Zato začnimo z vzgojo zmernosti že pri otrocih. Prihranili jim bomo marsikate- ro bolezen. Anekdote Profesor Sauerbruch je imel iz- pite. Slabo podkovani kandidat mu med izpro'.ševanjem potoži: »Go- spod profesor, do danes še nisem padel na nobenem izpitu. Če me vržete pri patologiji, bom moral zaradi pomanjkanja opustiti štu- dij!« Tedaj potegne Sauerbruch iz žepa čekovno knjižico, napiše ček za tisoč mark in hladno reče štu- dentu: »Naprej vas ne morem opustiti, pač pa lahko s tem de- narjem nadaljujete študij!« »Takšnega primera kot je vaš, še nisem srečal v vsej svoji dol- goletni praksi!« reče zdravnik .svojemu novemu pacientu, potem ko ga je skrbno pregledal, »Niti slutite ne. koliko horAe obogatili medicinsko znanost!« Na te be- sede pacient začudeno odgovori: »To si pa zelo težko predstav- ljam. gosfKvd doktor! Saj še za vaš honorar ne vem, če imam dovolj denarja pri sebi.« K slavnemu švedskemu kirurgu Olivercroni je prišla nekoč starej- ša ženica z dalinega severa, da bi jo operiral. Operacija je uspela in nekaj dni zatem pride ženska k zdravniku po slovo. »Koliko sem vam pa dolžna, gospod doktor?« ga končno vpraša po dolgem po- govoru, v katerem ga je skoraj celo uro mučila z dolgoveznimi štorijami o svoji bolezni. »No. re- cimo — osemdeset,« zagodrnja zdravnik v upanju, da je s tem pogovor pri kraju. Nato prične ženica počasi in skrbno brskati po denarnici ter končno privleče na dan eno samo krono, ki jo položi na mizo rekoč: »Tole bo kar do- bro, gospod doktor!« Temu je naj- prej kar sapo zaprlo, kmalu pa se je znašel in dobrodušno odgovoril: »Ne, ne, hvala, mamica, pri nas ni te navade, da bi obdržali na- pitnino.« To rekoč, poišče v žepu dvajset orov ter ji vrne drobiž. Neki zelo premožen človek iz Leipziga bi se moral podvreči ope- raciji, ker pa denar pri njem ni igral nobene vloge, si je želel za- upati se samo prvovrstnemu ki- rurgu. Oglasil se je pri znanem leipziškem zdravniku Thierschu, toda le zato, da bi ga vprašal za svet. Med pogovorom ga vpraša, če ve, kdo je najboljši kirurg v Parizu. »To bo Doyen,« ga pouči Thlersch. Nato se bolnik pozani- ma, kakšen je postopek s« spre- jem v avdienco pri tem slavnem zdravniku. »To pa je zelo enostavno,« mu odgovori Thiersch. »Greste eno- stavno tja in poveste, zakaj ste prišli. Nato vas bo gospod Doyen vprašal, od kod ste doma. Vi mu boste seveda odgovorili: iz Leipzi- ga.« »In potem?« »In potem vas bo Doyen nahru- lil: »Vi teslo, če ste iz Leipziga, zakaj pa ne greste k Thierschu, da bi vas operiral!« FRANC FERCIC: LOVEC S puško na rami po gozdu stopica — kje so fazani, kje je lisica? Puško napolni, na preži on čaka, k ramenu prisloni, ne sliši koraka ... S puško v roki po gozdu stopica, puška pa poči — zgrudi se lisica. Lovec zapoje, zavriska na glas, plen svoj pobere in vrne se v vas- EBIK: Kretnja Ko razrvan, razvejan in razklan- v spomin prikličem z otroških trat malike in v podobo Amazonke vpletam misli temnih sanj; z dlanjo pred svetom in stvarmi za hip pokrijem lice, da v vršenju brez dočakam glas in govorice: trop let prozornih iz,srca preži. Le kadar z roko nežno ti oblake z duše prepodiš in z zvokom glasa biežno mi verige misli težkih usmrtiš — ublažiš ronanje tišine — se s peščico besedi dobrotnih zatečem k pisanju rime; takrat ne slutim. boš še nekoč ljubila te zgubljene samine trop let prozornih iz srca heži. Koklja in račka Lahkomiselna raca je znesla jajce koklji v košaro. Izvalili so se piščančki. Tedaj je zagledala mati Koklja, kako je zlezel iz enega jajca kaj čuden piščanček. Imel je velik rurnen kljun in rumeno kožico med no- gama ter je urno splezal iz ko- šare. »Kdo pa si?« se je začudi- la koklja. »Ga, ga, račka sem!« »Kam pa greš, ko si vendar ta. ko majhna?« »V potok se grem igrati!« se je šopirila račka. »Ne bojim se vode kakor piščančki!« Ker pa je bila šibka in neizku- šena jo je odnesel tok. Tedaj jo je rešila mati Koklja s svojim kljunom. Vidite? Človek ne sme nikdar precenjevati svojih moči. Hvaležni medved (Slovenska narodna pripovedka") Nekje v gorah, ne vem, če je bilo to v Mencigoju ali na Narav- niku, je v senci velikega drevesa sedela žena. Poganjala je zibelko z malim otrokom in pri tem ne- kaj šivala. Nenadoma se ji približa orjaški medved in iztegne proti njej ogromno šapo. v katero se mu ic zaril velik trn. Žena se je prestrašila. Medved pa je neprestano ponižno cvilil in momljal. Nazadnje se je žena oju- načila in mu izdrla trn. Ali. glej' Medved je naenkrat prevrnil zibelko, dete je padlo na travo, a medved je pograbil praz- no zibelko in izginil. Ni minilo četrt ure, ko se je mrcina vrnila in postavila pred ženo zibelko polno sladkih hrušk. Pogumni lovec (Kore,}ska pravljica) Bogataš je oklical: »Vse svojt imetje in edino hčer dam tistemu, ki mi dokaže, da je pogumen.« Na oklic se je oglasil mlad lo. vec. Bogataš mu pravi: »Čez me- sec dni m,- prinesi sto tigrovih kož.« In mladi lovec se je odpravil v gozdove, kjer so živeli tigri. »Ne hodi,« so mu rekli ljudje, »sedaj je v gozdovih na tisoče ti- grov s svojim kraljem.« »Na to sem čakal,« odgovori lo. vec in odide. Ko ga kralj tigrov ugleda se za- čudi njegovi drznosti. »Kaj naj naredim z njim? Naj ga raztrgam ali živega požrem?« »Požri ga,« so rekli tigri. Tn kralj tigrov je lovca požrl. To pa si je lovec žele!. Čim je začutil, da je v želodcu tigra — kralja, je jel z nožem vr- tati po njegovih jetrih Kralja je bolelo pa jo zatulil- »Moram stre- sti svojo jezo nad komerkoli.« In pričel je ubijati tigre kar po vr- sti. Vsak tiger je zakričal: »Pusti me! r*usti!« Lovec pa je štel kri- ke in ko jih je naštel sto, je po- rinil nož v tiprovo srce. Nato je prišel iz trebuha kralja tigrov. Tako jc bogataš dobil sto tigro- vih kož. Prcoričal se je o lovce, vem pogumu, dal mu ie svoie pre. moženje in svojo edinko za ženo. Obisk »Dobro jutro, ponedeljek, je že torek morda vstal?« »Prav zares, .sestra sreda, dobro se je nasmrčal. Pa prišel je ponj četrtek, ujec petek ga je spremljal, na križišču sredi pota srečala jih je sobota. Pripeljala je mesarja, in zaklali so komarja, naredili krvavice, klobasice, pečenice, zraven dali sodček zelja — to prijetna bo nedelja.« LEV TOLSTOJ Kmet in povodni mož Kmetu je padla sekira v reko. Ves potrt je sedel na bregu in se spustil v jok. Slišal ga je povodni mož, kmet se mu je zasmili! in prinesel mu je iz reke zlato sekiro in dejal: »Je to tvoja sekira?« Kmet mu odvrne: »Ne, ni mo. Povodni mož mu prinese dru- go — srebrno sekiro. Kmet mu spet odvrne: »Nj mo- ja sekira.« Tedaj mu prinese povodni mož pravo sekiro. Kmet mu reče: »To je moja se. kira.« Povodni mož je podaril kmetu vse tri sekire zavoljo njegove po. štenosti. Doma je pokazal kmet svojim tovarišem sekire in jim povedal, kaj se je z njim zgodilo in glej, eden od kmetov se je domislil, da bi jo takole uganil: šel je k reki, nalašč vrgel svojo sekiro v vodo, sede! na breg in se spustil v jok. Povodni mož mu je prinesel zlato sekiro in ga vprašal: »Je to tvoja sekira?« Kmet se je razveselil in zakri- čal: »Moja, moja!« Povodni mož mu ni dal zlate sekire, tudi njegove lastne mu ni dal — zavoljo njegove nepošteno- sti. Uganke Pet junakov — pet imen, vsak mesen in koščen, primejo za delo vsako, delajo človeku tlako. (Prsti) Pet junakov zleze v luknjo, vsak obleče svojo suknjo. (Prsti in rokavica) Kmet jo v zemljo zasadi, pa, čeprav ne da mu kruha, saj ne raste, ne rodi in je dan za dnem bolj suha. (Prekla) ALOJZ GRADNIK: Plkapolonca Pikapolon polončica! Oj pisana ti deklica, od kod si priletela k nam? in kam namenjena si, kam? Bi rada ven vzletela spet, bi rada ven iz sobe v svet! Ne vidiš? Zunaj je že mraz. Ostani tukaj. Tu pri nas imeli vsi te bomo radi. Ko pa toplo bn spet spomladi, koj lahko odletiš .spet tja, kjer tvoji dragi so doma. DOMISLICE Od mladih ljudi pričakujemo, da bi delzij kot odrasli in da bi se hkrati pustili od nas voditi kot otroci. Krepostna ženska vas navdah« ne, sposobna ženska vas zanima, lepa pritegne osvoji pa vas Ic uvidevna ženska. pnJJ, DNT: 9. SEPTEMBRA 196C PTUJSKI TEDNIK Stran 5 Polet vesoljske ladje 19. avgusta so izstrelili drugo sovjetsko vesoljsko ladjo. Z njo naj bi dobili nove podatke o mož- nostih za polet človeka v vesolj- stvo kot tudi o varnosti njegove, ga poleta in zanesljivi vrnitvi na Zemljo. V kabini, opremljeni z na. pravami in instrumenti, ki so ne- ogibni za polet človeka, sta bila tudi psa Strelka in Belka, nekate- re druge živali in rastline. Druga sovjetska vesoljska ladja je brez zadnjega dela nosilne rakete tež. ka 4600 kg. V nedeljo, 21. avgusta, pa se je druga sovjetska vesoljska ladja vrnila na Zemljo in je s tem naj. večja težava premagana. — Uspe- šen pristanek vesoljske ladje in njene kabine z živalmi so sovjet- ski znanstvenik; dopolnili še z ne. katerimi znanstvenimi in tehnični, mi podrobnostmi. Seveda je pri tem najbolj zanimivo to, kako se je posrečilo spraviti ladjo na Zem- ljo. To je za zdaj še tajnost. Rešitev problema vračanja ve- soljske ladje bo omogočila — ka. kor poudarjajo številni članki v časopisju — ne samo polet v ve- solje, ampak tudi izstreljevanje posameznih delov v tir, da bodo v vesolju nastale prave raketne po- staje, v katerih t)odo lat>oratoriji ih skladišča goriva za raketo. Vesoljska ladja je pristala samo 10 km od prej določenega m.esta in to jemljejo kot dokaz, za izred- no natančno delovanje njenih in. strumentov. Na kraj pristanka so takoj poslali posebne medicinske in znanstvene ekipe. Prvi prouče. ni podatki kažejo, da so bile živali v ladji v podobnih pogojih, kot so na Zemlji. V Moskvo so z letalom pripeljali oba psa Strelko in Bel- ko in druge živali ter rastline. Ži- vali in rastline so v dobrem sta. nju. Posebno psa sta dobro pre. nesla ves polet. Neka ur po pri- stanku sta s tekom pojedla ponu- jeno hrano. Profesor Kukarin — namestnik predsednika astronom, skega sveta sovjetske akademije znanosti je izjavil, da bo človek poslan v vesolje šele takrat, ko mu bo življenje popolnoma zajam. čeno in ko mu bodo v celoti za- gotovili vrnitev na Zemljo. Ves tisk je pozdravil kot največji uspeh v zgodovini znanosti uspe- šen pristanek druge sovjetske ve. soljske ladje, v kabini katere — kakor pišejo londonski listi — je bil ves »živalski vrt«. Po mnenju »Sunday Timesa« je zdaj naposled odprta pot za polet prvega člove- ka v vesolje, liišico v dveh urah Francoska družba za smotrno uporabo mdustrijiskih iizdelkov je po daljših stirokovnih raziskavah cibjavila nekaj zanimivih podatkov o montažni hiSic. iz aJuminijacstlh plošč. Prvotno so nie«iii".i, da bd takšne hišice uiporabljaK v gilavnem kot .skladišča aii pa tudi kot zasilno bivališče v trapskih krajih; po ne- katerih izpopoln tvah se je njena upcraibnost razširila na dijaške počitniške kolonije, obnesla pa bi se tudi kot primerna hišica za oddih. Prednosti montažne hišice »Se- pi« so v naslednjem: notranjega ogrodja ni, postaviti jo je mogoče na kakršnem koli zemljišču, je izredno iahka — v celoti tehta manj kot 300!kig — m^cntirata pa .jo lahko v dveh uiraih nestrokov- njaka, ki imata pri roki nekaj naj- nujnejšega orodja. Aluminij je tako prepariran, da ga ni treba vzdrževati in tudi ne pleskati, po potreb pa je mogoče združiti v večje poslopje mon- tažne dele dveh ali treh hišic. Montažni del oblike pravckotnika držijo sikqpaj stebriči in žle^bovi. Na obodu — v celoti ima hišica premer 4,4 m — je stanovanjski proitcrček visok 210 cm, streha ima kakih 15 kvadratnih metrov površine, v tri pra'Vokctnike je vstaviti poizorno plastično snov namesto okenskih šio, tla v hiši pa so iz it)orovih deščic. K prvotnim šestnajstim alumi-. nijastim pravckotnikom za zuna- nje stene lahko graditelj .po po- trebi doda še devet sestavnih de- lov rn tako dobi uporabno površi- no 50 kvadratnih metrov. Aluminij kot poglavitno gradivo je ze!o lahek, hkrati pa izvrstno odibija žarke. Od rotstvo do smrti # Največ otrok se pKJv.prečno rodi na ctoku Guamu v Tihem oceanu: na vsakih lOOO prebival- cev se vsako leto rodi kar 58 otrok. # Deželo, kjer se rodi po- vprečno najmanj otrok na svetu, je težko določiti; po pK>da'tkih za minulo leto je to Nyassa, kjer se je na leto na 1000 oseb rodiJ le 9,1 živih otrok, v Evropi pa je to Monaco, kjer se rodi 14,2 živih ctrok na 1000 preb valcev. # Največja umrljivost je v Burmi: na leto 33,5 smrti na 1000 odraslih prebivalcev. # Izrael pa je dežela z naj- manjšo umrljivcistjo: od vsakih 1000 odraslih pretjivaJcev jih na Jeto umre komaj 6,3. # Švedska je država, kjer se rodijo najbolj zdrav: otroci: na vsaikih 1000 otrok, starih do eno leto, jih umre komaj 18,5. # Največ dojenčkov umre v prvem letu življenja v Burmi: na vsakih 1000 rojenih povprečno 230 na leto. # Največji prirastek prebival- stva v minulem letu je imela Ko- starika: na vsakih 1000 ljudi se je povečalo prebivalstvo za 36 oseb. 9 Najnižjo nataliteto na svetu pa ima Avstrija: na vsakih 1000 ljudi se prebivalstvo poveča letno komaj iza 2,1 človeka! # Trst ima od vseh evropskih mest najmanjši prirastek prebi- valstva; na 1000 oseb se prebi- valstvo poveča komaj za 1,5 člo- veka, na drugem mestu pa je Za- hodni Berlin, kjer se prebivalstvo na 1000 ljudi poveča za 3,4 ljudi. 9 Po dosedanjih podatkih ži- vijo moški najdalj na Nizc-zem- skem — pK>vprečna starost, ki jo učakajo, je 70,6 let — ženske pa na Norveškem, kjer učaikajo p>o- vprečno starost 72,9 let. # Indija je dežela, kjer uča- kajo tako moški kot ženske naj- nižjo povprečno starost: moški 32,5 let, ženske pa 31,7 Jet. Indija in Ceylcn sta hkrati tudi edini deželi na svetu, kjer živijo moški povprečno dalj časa kot ženske. Modernizacija železni- ških prag v Jugoslaviji V zadnjih letih je porabila Ju- goslavija za obnovo železniških prog povprečno 12 milijard dinar, jev na leto, v prihodnjih letih pa se bodo sredstva v te namene še povečala za 10 do 15 odst. Čez nekaj let bo imela Jugoslavija, po izvedeni obnovi železniškega omrežja, vse glavne proge po svo- jih prometnih možnostih izenačene z evropskimi železnicami prvega reda. Moskvo v prihodnje Sovjetski tisk je objavil načrte o razširitvi mestnega območja Mo- skve in o izgradnji obrobnih če. trti. Načrti določajo da se bo mo- skovsko mestno območje povečalo dvainpolkrat. Tako bodo lahko uresničili načrte stanovanjske gra. ditve največjih razsežnosti. Pravi- jo, da bodo do leta 1965 sezidali več kot 20 milijonov kvadratnih metrov stanovanjskega prostora. Načrti določajo veliko število no. vih šol, bolnišnic, hotelov in tr- govin. Razen tega bodo Moskvo polepšali z novimi parki in dre. voredi. V najmikavnejših območ- jih zelenja bodo uredili četrti za oddih s hoteli, športnimi in otro. škimi igrišči ter bazeni. 250.000 novih telefonov V prihodnjih petih letih, torej do konca leta 1965, bo pri nas montiranih 250.000 novih telefon, skih priključkov. V razdobju 1957- 1960 smo jih vgradili 70.000. Novi priključki bodo vsekakor močno cmilili precejšnjo telefonsko krizo. Telefonske aparate bodo lahko do- bili tudi zasebniki. Ker > znano, da jih ti sorazmerno malo upo- rabljajo, si bo pošta pomagala ta. ko, da bo na eni liniji vključenih 5 zasebnih telefonov. Navzlic te. mu nobeden ne bo mogel prislu- škovati razgovorom soseda, ker istočasno ne bodo mogli govoriti. 250.000 novih telefonov bo zahte- valo tudi popolno modernizacijo telefonskega omrežja. Nabavljenih bo 15 najsodobnejših telefonskih tranzitnih central, ki omogočajo po 2900 medmestnih linij. Med- krajevni pogovori bodo za zdaj polavtomatski, torej s posredova- njem ene pošte, pozneje pa popol- noma avtomatski. 'Na relaciji Ljub. Ijana—Zagreb—Beograd—Novi Sad —Osijek—Sarajevo bodo položili koaksacijski kabel, ki bo omogočil 1200—2400 telefonskih pogovorov istočasno. Ultrakratki telefonski kanali pa bodo povezali Beograd s Skopjem in s centralami v Nišu, Prištini in Titovih Užicah, dalje Zagreb s Splitom. Zagreb z Reko, Sarajevom, Mostarjem in Titogra- dom ter Sarajevo z Banja Luko. Stroj, ki prevaja knjige V svetu, v zadnjem času pa tu- di pri nas, se mnogo piše o elek- tronskih strojih, s pomočjo kate. rib bo mogoče prevajati iz enega v drug jezik. V Združenih državah Amerike prevaja tak stroj vsak dan v angleščino vodilni sovjetski časopis »Pravdo«. Stroj imenujejo I. B. M. (International Business Machine). V Ameriki so letos potrošili 12 milijonov dolarjev za eksperimen. tiranje s takšnim elektronskim analizatorjem. Vzrok je verjetno znanstveno -tehničnih tekstov iz vse večja potreba po prevodih ruščine. V Sovjetski zvezi se v enem letu tiska okrog 750 mili. Jonov besed s področja znanosti in tehnike, od tega pa se jih sa. mo 53 milijonov prevede v angle- ščino. Ameriški tisk je zabeležil, da obstaja v Moskvi ogromen urad s 50.000 ljudmi, ki se ukvarjajo s prevajanjem zapadnih publikacij v ruščino, v Združenih državah Amerike pa nimajo niti nekaj pri. bližno podobnega. I. B. M., ki prevaja »Pravdo«, dela Po direktni metodi. Vsaka ruska beseda ima ekvivalentno an. gleško besedo. Stroj enostavno na pritisk gumba odtisne najbližji ekvivalent v angleškem jeziku. Tekst, ki ga stroj na takšen na- čin proizvaja, je na prvi pogled neurejen, z manjšimi popravki in dopolnili pa postane prevod odli. čen. Sedaj skušajo »naučiti« stroj, da ne bi prevajal t)esedo za besedo, pač pa stavek za stavkom. Prav tako naj bi tak stroj »poznal« slovnico. Takšne stroje bodo upo. rahljali predvsem za znanstvene in tehnične tekste, medtem ko t>o njihova uporaba za prevajanje de- likatnih političnih in diplomatskih tekstov morala biti zelo omejena. Pesmi takšni stroji najbrž sploh ne bodo mogli prevajati, pač pa imajo za leto 1961 v načrtu pre, vajanje ruskih romanov. Ameri, ški strokovnjaki trdijo, da je naj- laže s prevodi iz francoščine za. radi same strukture jezika, mno- go teže pa je z ruščino in z nem- ščino. Boj proti alhoholiEmu v Franciji v Franciji zahteva alkoholizem vsako leto več žrtev kot tuberku- loza, dvakrat več kot prometne nesreče, pripisujejo mu polovico kriminalnih prestopkov in tri če, trtine razporok, polovica pacientov na psihiatričnih klinikah in bolniš- nicah se zdravi zaradi posledic alkoholizma. Vse našteto stane Francijo vsako leto 200 milijard frankov. Zato so se odločili za resnejši odpor. S subvencionira- njem in razne druge načine bodo znižali cene sadnih sokov in mi- neralnih vod, največ pa si obetajo od odloka, ki bo znatno omejil pri- vatno žganjekuho. Zakon iz 13. stoletja namreč dovoljuje, da do- bi za sadje, namenjeno proizvod, nji alkohola prodajalec 10 litrov alkohola, ki ni podvržen davku. Ugotavljajo pa, da je ta količina v resnici dvakrat večja. Tihotap- stvo te vrste bodo za sedaj ome- jili tako, da posebna pravica do 10 litrov neobdavčenega alkohola ne bo prenosna od staršev na otroke in v primeru prodaje po- sestva od prodajalca na kupca. Igra z orožfem v Celovcu je neki maskirani ne- znanec vdrl v gostilno »Pri treh golobih« in z revolverjem v roki zahteval, naj mu gostilničarka da denar iz blagajne. — Odločna go. stilničarka je snela z zida pri bla. gajni puško in „o namerila v ma- skiranega, ki je prestrašen pobeg- nil. Naposled se je izkazalo, da je bil revolver otroška igrača, ki brizga vodo. Tudi puška gostilni- čarke ni bila prava: bila je lesena igrača njenega sina. Plavofoče me'sto Kdor si v barcelonskem prista. nišču ogleduje ostanke ladje, s ka. tero je Kolumb skoraj pred 500 leti jadral v Ameriko, se lahko le čudi, kako je bilo vse enostavno. Danes je drugače. Italijanska la- dijska družba ima novo ladjo »Leonardo da Vinci«. Vozila bo na progi Genova—New York. To pla. vajoče mesto lahko sprejme 1326 potnikov. Pri gradnji ladje so uporabili vse najnovejše tehnične izume, da bi zagotovili čimvečjo udobnost in varnost potovanja. Morda nekaj podatkov: Ladja razpolaga z last- no televizijsko postajo in kot pr. va ladja na svetu s popolnoma avtomat, glasbeno kinoteko ki od- daja tri različne gasbene programe preko 1000 zvočnikov. Sladko vo- do dobiva »Leonardo« s pomočjo destilacije morske vode. Dnevno lahko destilirajo 700 tisoč litrov vode in s tem pokrijejo vse potre- be. Električna centrala proizvaja dnevno toliko energije, da bi ta zadostovala mestu s 150 tisoč prebivalci. Letošnja proizvodnja motornih vozil Iz programov jugoslovanskih proizvajalcev motorjev in drugih motornih vozil je razvidno, da bodo do konca letošnjega leta proizvedli skupno 6600 kamionov, 1670 avtobusov. 11.160 potniških avtomobilov, 60,700 motornih ko- les, 30 trolejbusov in 1220 priko- lic. Čeprav bo letošnja proizvod- nja potniških avtomobilov mnogo višja od lanske, pa je povpraševa- nje tolikšno, da ga kljub temu ne bo mogoče zadovoljiti. Letos prvi citroen že dolgo pričakovan Tomosov Citroen bo letos le zagledal luč sveta. Zvedeli smo, da bodo prva vozila prišla na trg še letos. To- mos jih bo letos delal še v poskus- ni proizvodnji, dogovor o koope- raciji med njim in francosko to- varno je že dosežen. Večji del av- tomobilskih delov bo Izdelanih v Tomosu, nekaj pa jih bodo uvažali. Slišati je. da bo prišlo letos na trg že prvih 300 vozil, ki b>odo, upajmo vsaj, cenejša kakor Fičko, doslej edini up naših »puf« avto- mobilistov ... Krave z umetnimi zobmi v Švici že vstavljajo kravam umetne zobe iz jekla in jim s tem podaljšujejo življenje za leto dni. Kravi se namreč zadnji zobje od žvečenja počasi tako zbrusijo, da ne more več jesti. — Proteze so izdelane tako, da se dajo pritrditi na prednje zobe. Prastaro jajce Kakor poroča agencija TASS, so odkopali v zahodni Ukrajini na obali reke Prut jajce neznane pti. ce Iz geološkega obdobja oligoce- na. Starost jajca cenijo na 10 do 15 milijonov let. Težko je 600 gramov, njegove dimenzije pa so 85,4 krat 63, 5 milimetra. Lupina tega »nit,- najmanj svežega jajca« je v teicu ogromnega števila let postala skoraj povsem črna. Stro- kovnjaki doslej niso mogli ugoto. viti, kateri vrsti predzgodovinske ptice bi lahko pripadalo to jajce. OJigocenski sedimentni sloji govo. rijo o starosti najdbe. Nov jugoslovanski film v Čačku so začeli snemati nov film »Prvi meščani malega mesta«. Dejanske gre za prikazovanje živ- ljenja nekoga predsednika občine v malem mestu in o neki 'jubszni. Glavni zaplet je boj med dolžnost- jo in ljubeznijo. Režiser filma je Periša Djordjevič. V glavnih vlo- gah nastopajo Rade Markovič, Ljuba Tadič, Milivoje Zivanovič, Viktor Starčič, Jelena Jovanovič, Mija Aleksič in drugi znani umet- niki. Umetni hormoni Skupim holandskih in švedskih strokovnjakov bolnišnice »Caroli- na« je uspelo izdelati umetne spol- ne hormone, ki so baje veliko močnejši in učinkovitejši od pri- rodnih hormonov. Kragujevac — dvorec kneza Miloša Obrenouiča krotili dijake gimnazije Iz zgodovinskih zapiskov gimna. zije v Kragujevcu je razvidno, da je bila starostna razlika prvih di- jakov te gimnazije med 10 in 25 leti. Pri tako različno zreli mla- dini je bilo težko vzdrževati red in disciplino. Disciplinski prestopki in upori dijakov so bili zelo pogo. stni. Za vzdrževanje reda so bili zadolženi šolski sluge. Najstarej- šega med njimi so nazivali »osmo- tritelj«, ki je imel nalogo opazo. vati, kako se vedejo dijaki v šoli in tudi v prostem času. O svojih dognanjih in ugotovitvah so ob. veščali profesorski zbor. Disciplinske prestopke je profe- sorski zbor različno kaznoval. V navadi so bile sledeče kazni: na- svet, opomin, pretnja, ukor, zapor, šibanje, klečanje in odpust iz za- voda. Zelo pogostoma so uporabljali zaporno kazen. Za zapor je bila posebna soba v zavodu. Kaznovani je bil v tej sobi podnevi in pono. či. Ko so 1859 leta profesorji se- stavljali na zahtevo ministrstva prosvete plan za graditev nove gimnazijske stavbe, so predvide- vali tri ali 4 prostore za zapor. Zgodovinska imena v Dugi Resi v Dugi Resi imajo meščani po- sebne priimke, ki so jih ohranili od svojih prednikov in mnogi niti ne vedo, zakaj so jih imele tudi generacije pred njimi. Več družin se piše Car, Kralj, Princ, Despot, Ban, Vitez, Beg, Be. la, Knezevič, Papa in podobno. Komur niso znane razmere v Dugi Resi se lahko na veliko ču. di, če naleti na razgovor, v kate- rem se partnerja medsebojno na- zivctta s pravim priimkom. Sicer pa naletimo na podobna družinska imena tudi v ptujski oo. čini'. Šibanje so uporabljali še pogoste, je kot vzgojncKpoboljševalno sred- stvo, vendar so to vzgojno sred- stvo opustili in ga zamenjali z za. klepanjem v okove. Ministrstvo prosvete je tudi to vzgojno mero odpravilo. Z dijaki so ravnmi zelo strogo. Iz najdenih zapiskov je tudi ugo- tovljeno, da je naročil 1840. leta ravnatelj zavoda »osmotritelju«, naj skupno z dvema oboroženima slugama poišče dijaka, ki ga nekaj dni ni bilo v šolo. Izgon iz zavoda so smatrali kot najkrutejšo kazen in so jo upo. rabljali v najtežjih primerih. Z leti so nastajale vse manjše razlike med dijaki in takrat je bi- lo tudi laže uvajati v šoli red in disciplino 1863. že ni bilo več noč. nega zapora v gimnaziji v Kragu- jevcu. Telesno kazen je lahko 'z. rekel samo direktor zavoda. Po 1879. letu je bilo v celoti zabra- njeno pretepanje dijakov in kleca, nje. Letalo brez kr t Britanski strokovnjaki so izde. lali letalo brez kril, ki lahko vozi po zraku in na avtomobilski cesti ter prenaša tovor, ki je sedem- krat težji od letala. Zaradi visoke cene, letala ni mogoče serijsko izdelovati. Model so pred nedav- nim pokazali na enem izmed ame. riških letališč. Po avtomobilski cesti vozi z majhnim pomožnim motorjem. Letalo je dolgo 7 me. ' trov in z dvema tonama tovora doseže hitrost 460 kilometrov na uro. V zrak ga dvignejo močni re- aktivni motorji. _^________ Umetni govorni organ Iznajdba zobnega kirurga R. V. Taita iz Ricksmansvvortha blizu Londona obeta, da bodo poslej mogli spregovoriti tudi tisti, ki so postali nemi zaradi poškodbe gla. silk. Omenjeni izna„'ditelj je na- pravo, ki jo je izumil, praktično demonstriral na nedavni medna, rodni konferenci, kjer so razprav- ljali o napredku na področju me- dicinske elektronike. Osrednji in tako rekoč edini sestavni del Taitove naprave za »umetni glas« je posebna kovin. ska membrana, ki je manjša od dinarskega kovanca; vso napravo je mogoče vtakniti v usta, podob- no kot zobno protezo. Ko je elek. trična naprava vključena, začne omenjena membrana vibrirati in proizvaja rahel zvok — tiho brne- nje. Membrana zaniha približno stokrat v sekundi. Tisti, ki napravo uporablja, si jo pritisne na prednji del trdega neba v ustih, ako pa že nosi zob- no protezo, je mogoče napravo pritrditi kar nanjo. Kadar hoče sicer nemi človek govoriti, obliku- je glasove z ustmi kot pri običaj- nem govoru. Besede, ki jih je sli- šati, kadar je naprava vključena, so sicer brez zvočnih nians, ven- dar povsem razločne. Največja pomanjkljivost nove naprave — to priznava tudi njen iznajditelj — je žica, ki je nape- ljana iz ust in veže napravo s sti. kalom ter z baterijo za napajan;;e. Zobni kirurg Tait pa že pripravlja iztKDljšan model svoje iznajdbe — napravo za »umetni glas«, ki bo delovala brez žic za zvezo. Jedilno olje proti radioaktivnosti Poročajo, da so prišli japonski zdravniki do presenetljivih odkri. tij. Miši, izpostavljene smrtnim dozam radioaktivnih žarkov, so ostale žive, če so jim vbrizgali v trebušno votlino olje, ki so mu dodali oleat metila in trlolina. Najuspešnejša doza je trinajstina teže miši. Pravijo, da je ta meto- da boja proti posledicam radio, aktivnega izžarevanja učinkovitej- ša kot zauživanje antiradioaktiv- nih tablet, preden je organizem izpostavljen izžarevanju. Madžarska restavracija v novembru bodo v Rotterdamu na Holandskem odprli madžarsko restavracijo povsem v budimpe. štanskem stilu - z madžarskimi spe- cialitetami, pijačami in cigansko glasbo. Direktorja lokala, glavnega ku- harja, cigansko kapelo, ob origi. nalnem pohištvu, pijače in ostale materialne potrebe za ta podvig bo dobavila madžarska zunanja trgovina. Umetna roka Znanstvenik,- so ugotovili da te. lo prenaša ukaze možganov v mi- šice s pomočjo šibkih električnih tokov. Večja, kot je napetost -tega toka, bolj se mišice skrčijo in obratno. Znanstveniki so to ugo- tovitev s pridom uporabili. V Sov. jetski zvezi so že izdelali prvo umetno roko. Signalni tok v člo- veškem telesu lovita dve' žici in ga prenašata v umetno, roko kjer ga posebne naprave ojačajo in spremenijo v gibe umetne roke. Vedi, ki se ukvarja s -proučeva. njem takih pojavov v človeškem telesu, pravijo »bioelektronika«. V Angliji se znanstveniki pravkar ukvarjajo z izdelavo podobne umetne noge. stran 6 PTUJSKI TFONIK PTUJ, DNE 9. SEPTEMBRA 1960 mi. mmrn \m v RIMU Za enhrat dve medalji za lugoslavijo Olimpijske igre se bližajo za- ključku. V nedeljo bodo ugasnili olimpijski ogenj, mi pa bcmo iz- računali naše rezultate, za katere že vnaprej vemo, da bodo skrcm- ni. Edino medaljo je doslej osvo- jL rokoborec Mart novic, pre- ostane nam še srebrna ali zlata medalja v najzanimivejši panogi športa — nogometu. Res je, da moramo biti zado- voljni s >{>cdvtgi naših košarkar- jev, ki se trenutno bore za zelo visoko mesto med svetovno ekto, Imajo velike možnosti, da osvoje eno od 5. do 8. mesta, kar je za Jugoslovane velik uspeh. Kolikor zasedejo 5. mesto na olimpiadni, si pridC'bijo pravico direktnega nastopa n3 prihodnji olimpiadi 1984 na Jaipcnskem. Prav tako se ne moremo pritoževati nad našim atlotom — metalcem k adiva, ki se je uvrstil na častno šesto me- sto in je to velik uspeh našega <:iim'p.jca, saj se je za njim uvr- stil svetovni rekorder Amerikanec Connoly. Toda vse to je samo to- lažba za izgubljene stoodstotne možnosti naših vaterpolistov, pla- valcev, vesla-čev in boksarjev, ki so pred olimpiado mnogo cb.jub- Ijali, medtem ko so v športni areni zelo pcpustili in po nepo- trebnem izgubljal, boje. Sicer pa je res, da .je na letoš- nji olimipiadi prava toča rekor- dov, pravo navdušenje miladih pn- jateljev iz vseh petih celin, da je videti vsak dan na televizijskih zaslonih mnogo bojev, ki jih ne bomo nkdar pczabii. Vsi smo prepričani, da se kaj podobnega ne bo zgodilo in da bo čez štiri leta v Tckiu (Japonska) zopet ta največja športna manifestacija na svetu. Po veliki sreči zopet v finalu V Neaplju je bila v ponedeljek zvečer ob 21. uri cdigrana prva polfinaina nogometna tekma med olimpijsko ekiipo Itaiije in Jugo- slavije. V predtekmovanju je naša ek ipa zasedla prvo mesto, ko je najprej prema.gala Združene arab- ske dežele (6:1), Turčijo (4:0) in v najtežji borbi smo igrali z od- .ično enajstcrico Bolgarije (3:3). Z neodlcčeinim rezultatom smo se nato uvrstili v polfinale, kjer smo se sestali s prvakom druge sku- pine — Ita.lijo. V tej zelo po- membni nogometni tekmi je no- gometna enajstor.ca Jugo-slavije igrala zeio slabo in po 120-m!- nutnim boju se je igra končala z neodločenim rezu.tatom. Toda to ni dovolj za finalista ter se je moral izvršiti žreb z listkom. Po srečnem naključju je naš predstavnik kct gost izvlekel listek z naoiscm Jugoslavija in tako bomo 10. septembra nastop li v fi'naini borbi za zlato ali srebrno meda.jo. Velike borbe za zlato, srebrno in bronasto medaljo med Ameriko in Evropo Kakor se razdeljujejo po po- sameznih panogah športa po tri medalje, je prav tako velik boj za osvojitev medalj v celoti. Trenutno je še vedno v vodstvu z zelo majhno prednostjo ZSSR, ki je do sedaj osvojila 21 zlatih, 12 srebrnih in 15 branostih me- dalj. Na drugem mestu je ZDA, ki je osvojila prav tako 21 zla- tih, 13 srebrnih in 13 bronastih medalj. To sta dva kandidata na letošnjih olimpijskih igrah v Rimu, ki se borita vse do zad- njega dne za osvojitev največ trofej. Nato sledi Italija, Nemči- ja, ki letos prvič nastopa kot enotna država, Avstralija, Ma- džarska itd. Naša država je tre^- nutno na 24. mestu in do konca iger pričakujemo boljši plasma. Do konca tedna še nastopajo naši nogometaši, košarkarji in telovadci. Predvsem mnogo upa- nja polagamo na našega Cerer- ja v telovadbi, kjer imamo prav tako možnosti, da osvojimo me- daljo. luM naši kolesarji v Rimu Gdlicnl... V veliki vročini se je pred ne- kaj dnevi odvijal zadnji kole- sarski boj najboljših amaterjev na svetu. Na 170 km dolgi asfalt- ni poti so se spoprijeli kolesar- ji v boj za posameznike. Na startu se je zbralo okrog 150 tekmovalcev, med njimi tudi Jugoslovani. V velikem finišu je zmagal Rus pred Italijanom in Belgijcem. Častno osmo mesto v tej borbi je- zasedel naš pred- stavnik Zirovnik in lahko reče- mo, da je to velik uspeh našega predstavnika, saj je zapustil za seboj 142 tekmovalcev, med nji- mi svetovnega prvaka Nemca SCHURA in letošnjega amater- skega prvaka Ecksteina. pa TERENSKA SLUŽBA ZDRAVNIKOV Hišne obiske vršijo zdravni- ki Zdravstvenega doma Ptuj po sledečem razporedu. 9. 9. 1960 dr. Slobodan 2a- kula. dr. Franc Rakuš; 10. 9. 1960 dr. Ljubo Toš. dr. Emil Blagovič; 11. 9. 1960 dr. Ljubo Toš, dr. Emil Blagovič; 12. 9. 1960 dr. Franc Krišto- felc, dr. Ladislav Pire; 13. 9. 1960 dr. Emil Blagovir dr. Ljubo Toš: 14. 9. 1960 dr. \ada Pavličev, dr. Slobodan 7.akula; 15. 9. 1960 dr. Ladislav Pire, dr. Franc Krištofelc. Zdravstvena postaja Jtiršinci posluje ob ponedeljkih od 14. do 19. ure, ostale dneve od 8. do n. ure. Zdravstvena postaja Podleh- nik posluje vs&k poncHeljek, sredo in petek od 14. ure da- l.ie. Otroške posvetovalnice: 9. 9. v Ptuju od 14. ure dalje, n. 9. v Juršincih. 14. 9. v 2e- talah. 15. 9. v Podlehtiiku in Gruškovju od 13.30 dalje. Vse informacije in naročila za hi.šne obiske sprejema de- žurni center Zdravstvenefja do- ma Ptuj. telefon štev. SO. Hišne obiske naročajte v do- poldanskih lirah. Pozneje naro- čeni hišni obiski se bodo izvr- šili samo v nujnih primerih. Proti tuberkulozni dispanzer Zdravstvene.sra doma Ptii j po- sluje do nadaljnjejra vsak dan razen torka od 7. do 13. ure. Rentfrenski orepledi pljuč, bol- nih na TBC in zdravljenje se vr.ši ob torkih od 13. do 18. ure. ob sobotah od T. do 13. nvc. Ob sredah so rentfrcnski preg^ledi pliuč za vse ostale osebe. Snecialistične ambulante po- slujejo: Tnternistična dnevno razen srede in sobote od 12. do 14. ure. . Očesna specialistična ambu- bmta ob torkih od 17.50 dalje: ob sredah od 13. ure in ob sobo- tah od 13. ure dalje. Specialistična ambulanta za ušesa, nos in jjrlo ob sredah in sobotah od 13. ure dalje. Nevrološka specialistična am- bulanta ob ponedeljkih od 13. ure dalje. Derniatovenerološka ambu- lanta ob torkih in sobotah od 13.30 do 6. ure. Rentjrenski prefrledi želodcev se y ponedeljek, dne 12. 9.. in v četrtek dne 15. 9. 1960 ne bodo vršili. Nove splošne ambulante: dr. Franc Krištofelc od 6. do 9. ure: dr. Ljubo Toš od 14. do 16. ure. Uprava ZD Ptuj Branik II - Drava V nedeljo se je moška ekipa Drave pomerila z drugo garni- turo Branika iz Maribora. Ekipi sta bili zelo izenačeni ter sta se venomer menjavali v vodstvu. Vendar so se gostje na momen- te izkazali in imeli več od igre. Odlikovali so se tudi s požrtvo- valnostjo v obrambi, ki je bila za slab napad Drave skoraj ne- premagljiva. Drava je zaigrala izredno sla- bo. Vajeni smo slabe in neučin- kovite igre, toda tokrat je bila le-ta mnogo nižja od povprečja. Bila je to igra začetnikov. V ekipi je brez dvoma potreb- na temeljita reorganizacija ali selekcija še pred začetkom liga- škega tekmovanja, ker sicer se bo tradicija ptujskega rokome- ta nadaljevala. V nedeljo se pričnejo prve prvenstvene tekme. Ob tej pri- ložnosti imajo moški v gosteh novinca, ekipo Dravograda (Dra- vograd), ženske pa pred nedav- nim v Ptuju poraženega repu-- bliškega prvaka Slovana iz Ljubljane, ki bo moral zastavi- ti vse sile, da si obdrži primat. Miki ZMAGA IN PORAZ DRAVE V MARIBORU Pretekli teden je ženska ekipa Drave vrnila srečanje Braniku iz Maribora. Ekipi sta se pome- rili pod reflektorji, kar je no- vost za Dravo, ki je tekmo kljub temu končala v svoj pridi Eki- pa Branika je vsekakor prema- lo dorasla za takšno renomira- no ekipo, kot je Drava, ki je že več let pod vrhom republiške rokometne lige. V nedeljo se prične že prvo kolo in, kot kaže, je ekipa dobro pripravljena tu- di na najmočnejše nasprotnike. Prav gotovo lahko pričakujemo ugodnejši plasma kot v pomla- danskem delu, ko je izgubljala vse tekme zaporedoma in konč- no pristala na predzadnjem mestu pred Mladostjo iz Kra- nja. OBJAVA Objavljamo cene naših uslug v čistilnici in pralnici, Ptuj, Sloven- ski trg (prej tiskarna) po enome-.j sečnih izkušnjah in korigiranih kalkulacijah kakor sledi: Za škrobljenje se pribije 10 dm po komadu perila. Za izredno za- mazano perilo se pribije pri majh- nih kosih 10 din, pri velikih kosih pa 20 din po komadu. Perilo se sprejema samo v pra- nje ali pa samo v likanje. Po po- trebi se sprejema perilo tudi v sušenje. Cenik za čiščenje oblek Cist enje in bkdnje din Moška obleka, boljša 750 Moška obleka, slabša 700 Moška suknja 450 Moške hlače 300 Moški (balon) plašč enostranski 480 Moški (balon) plašč dvostranski 580 Veterni jopič, moški 400 Bunda, moška 450 Delovna obleka 400 Delovna bluza 250 Delovne hlače 150 Zimski plašč, moški 600 Otroška obleka pod 15 let 300—500 Otroške hlače, dolge 150 Otroške hlače, kratke 100 Otroški plašči, manjši 300 Otroški plašči, večji 450 Otroške bunde 250 Otroški veterni jopič 150 Ženski kostim 650 Ženski jopič 450 Ženska obleka, volnena 4,50 Ženski balon plašč enostranski 480 Ženski balon plašč dvostranski 580 Ženski zimski plašč 550 Ženski veterni jopič 300 Ženska bunda 400 Žensko krilo 250 Pri izredno zamazanih oble- kah se po komadu pribije 50 di- narjev za dodatno čiščenje in dodatno uporabo čistilnih sred- stev. Za ožgano in raztrgano oble- ko ne jamčimo. Stranke naj ču- vajo listke, da ne bo težav pri prevzemu očiščenih predmetov. Stanovanjska skupnost Ptuj_ DOMISLICE Svet se boji časa, čas pa se boji samo piramid (arabski pregovor). Šele kadar vidimo po cestah razlito kri, razumemo, zakaj ime- nujemo ceste tudi arterije. Kadar se človek razveseli ob misli, da je še mlad in opazi, da se dobro počuti, pomeni to že starost. Pisati so pravi govoriti, ne da bi te kdo prekinil. V zadnjem času so se zdra- vili ali se še zdravijo v ptujski bolnišnici naslednji ponesrečen- ci: Podgorelc ? rancka, Lešnica 15 — pri padcu si je poškodo- vala g avo in desno nogo; Lor- bek Mirko, Turški vrh 3 — na kosi si je poškodoval levo nogo: Lešnik Jera. Prvenci 29 — padla je pod voz, ki ji je poškodoval glavo in desno nogo; Kralj Dra- go, Djurnianec 109 — padel je pod voz, ki mu je poškodovaL levo nogo: Galun Jožica. Pečke 70 — nekdo jo je s puščico ob- strelil v nogo; Petek Anica. Ki- dričevo 10 — padla je s trak- torja in se poškodovala po gla- vi; Hrga Franc. Zamenci 3 — podrl ga je avto in mu poško- doval glavo in levo roko; Meško Stanko. Vel. Nedelja 23 — pa- del je z električnega droga in si poškodoval hrbtenico; .Mar fanez, Ptuj, Aškerčeva 4 — pa- del je s kolesa in si poškodo- al levo roko; Majhen Urša. Bre- brovnik 50 — nekdo jo je udaril s koloni po glavi; Pihler Franc, Grajenščak 26 — pri delu si je poškodoval desno roko: Karo Marija. Vintarovci 19 — padla je s kolesa in si poškodovala glavo: Petrov Bogomir. Selnica 98 — pri padcu si je poškodo- val levo nogo; Horvat Franc, Sobetinci 19 — nekdo mu je z nožem poškodoval levo roko; Zagorc Franc. Cestica 46 — vse- kal se je v levo nogo; Zelenik Ivan, Šardinje 29 — vsekal se je v desno nogo; Tkalec Jakob, Badličan 19 — pri delu si je po- škodoval desno roko; Murko Jurij, Nova vas 77 — padel fe z lestve in si poškodoval glavo; Kovačič Anica, Jelovec 66 — padla je in si poškodovala desno nogo: Hrnčič Urška. Goričak 7 — krava jo je podrla in jo po- škodovala po telesu. OBVESTILO POTROŠNIKOM Od ponedeljka dalje bodo non-stop trgovine v Ptuju od- prte vsak dan razen nedelje od 7. do 19. ure. HARMONIKARSKA ŠOLA pri DPD »Svoboda« Ptuj prične s poukom dne 15. sept. 1960 Vpisovanje od 9. do 14. sept. v pisarni Svobode Ptuj. v gle- dališču, stranski vhod od 9. do 12. ure. Vse informacije dobi- te tam. Uprava RAZPIS .\EROKLUBA PTUJ 1. Za začetniški modelarski tečaj Kandidate sprejemamo v ne- deljo. 11. sept.. dopoldne od 9. do 12. ure in vsak delovnik do nedelje, 18. sept., od 17. do 19. ure. Tečaj se bo začel v nedeljo, 18. septembra, ob 9. url v mo- delarski delavnici, Prešernova ulica štev. 33. 2. Nadaljevalni tečaj za mo- delarje, ki so opravili začetni- ški tečaj na šolah ali pri Aero- klubu Ptuj Cas in rok sprejema je isti kot za začetniški tečaj. Upravni odbor Veterinarske postaje Ptuj razpisuje mesto veterinarja s sedežem v Podlehniku. Pogoj: opravljen staž. Prija- ve sprejemamo do 20. 9. 1960. Nastop službe s I. okt. 1960. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 9. do 11. septem- bra t. 1. ameriški barvni film KOVIN ASTA ZVEZDA«, od 15. do 15. septembra t. 1. ita- lijanski barvni film >BENET- KE, MESEČINA IN TI«. KINO »SVOBODA« KIDRIČEVO predvaja 10. in 11. septembra ameriški barvni film >/DIVJA LETA«. 14. in 15. septembra ameriški film .DAMA IZ ŠANG- HAJA«. KINO MAJŠPERK predvaja 17. in 18. septembra ameriški barvni film »DA.MA in POTEPUH.. KINO ZAVRC predvaja 18. septembra fran- coski barvni film ^IMEL SEM SEDF.M IICFR.\«. KINO MURETINCI predvaja 17. in 18. septembra madžarski film >DVE PRI- ZNANJU. Cepljenje otrok proti kozam Epidemiološki oddelek Okrajne, ga higienskega zavoda Maribor je te dni obvestil vse zdravstvene domove in postaje v okraju Ma- ribor, da bo letos septembra in oktobra cepljenje proti kozam. Cepljeni bodo otroci starosti do 3 let. rojeni 1959. leta. ki še proti kozam niso bili cepljeni. 10 dni po cepljenju bo pregled vseh ceplje- nih. Če pri katerem otroku cep- ljenje ne bo uspelo bo ponovno cepljen in čez 10 dni pregledan. Cepljenje bo na podlagi sezna. mov. ki bodo te dni pripravljeni, da bo cepljenje lahko pravočasno in pravilno izvedeno. MARSIKAJ O VINU (Nadaljevanje s 3. strani) ob vinskem sejmu v Lfubljani osnovnem proizvaja.cem, ki daje kleti osnovo za njeno delovanje, to je z vinogradmško organizac jo aili vinogradnikom. To pa je lahko mogoče le tedaj, če se najde taka oblika samoupravljanja proizva- jalcem določen vpliv na upravo k'eti. Praviini odnos do vina določa in regulira vinski zakon. Ta naš novi vinsk zakon v bistvu ni sklop po- zitivnih predpisov, temveč je po svoji naravi okvir, ki določa smernice in delo določenega pod- ročja narodnega gospodarstva in to področja, ki je bilo do sedaj pozcrišče ne samo stihije, temveč mnogokrat tudi plašč za ukrepe, ki n so bili niti v čast našemu vi- nogradništvu, .še manj pa v inte- resu naše skupnosti. Zaradi tega mora vsak, ki je v kakršni ko'i oblik: fX)vezan z vinom,, viagati vse svoje sHe v striktno izvajanje zakona o vinu. Pri tem je prav posebno pod- črtati pomen strktnega varstva imena in porekla naših znameni- tih vin. Potvorjena označba imen in po- rekla za naša vina izredno škodu- je renomeju naših vin doma in po svetu in z ensm mahom uničuje to, kar v.nogradnik skozi deset- letja ustvarja. Pri tem je zahte- vati od naših oblasti, da najener- gičneje zahteva.io zaščito imena naših slovitih vin tudi v inozem- stvu. Ne sme se dovoljevat?', da bi na prim.er v Avstrij. še naprej točili na »veliko« ijutomerčana, ki ni- kdar ni bil v Jugoslaviji, še manj pa v ljutomersko-ormo'škem vino- gradniškem okolišu, kakor se tudi ne sme dovoljevati, da bi' se ka- kršno koli jugoslovansko a.i pa morda tud nejugoslovansko črno vrno v Avstriji toči'o pod imenom Dingača,, če v stvari ni Dingač oziroma, če ni vsaj iz Pelješca. Kakor vse vinogradne države sveta, tako naj tudi naša domo^' - na zaščiti vsloves naših vin, kar bo le v korist našemu vinograd- ništvu in naš: skupnosti. Trenut- na konst določenega izvoza ne more biti cdločujcča, da bi se na rovaš te zapravljal renome jugo- slovanskih vin po svetu. Umrla je dolgoletna požr tvovalna predsednica osnovne organizacije Rdečega križa Ptujska gora Golovič Marija Ohranili jo bomo v častn em spominu. Občinski odbor Rdečega križa Maribor Poizvedbe 20.000 din dam osebi, ki mi preskrbi prazno sobo v Ptuju ah okolici. Naslov v upravi. Najditelja denarnice z doku- menti na ime Rubin Martin, Nova vas 36, prosim, da mi dokumente vrne, denar pa obdrži za nagrado.