PRIMORSKI DHEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
• Štev. 196 (1587) sped!z"onePi‘nč2bbon Vpost.otiOVgr!	TRST,	nedelja	3. septembra 1950
CITAJTE DANAŠNJO POSEBNO PRILOGO
..TRST-NJEGOVO GOSPODARSTVO IN VLOGA PRISTANIŠČA"
KI JO IZDAJAMO OB PRILIKI LETOŠNJEGA II. MEDNARODNEGA TRŽAŠKEGA VZORČNEGA VELESEJMA
Danes 8 strani - Cena 20 lir
jALOVI IZGOVORI PALUTANOVEGA URADNIKA
Paiutan se izmika pred prelesti
ILoti prepovedi izobešanja naših slavnih zastav
—' —— — —— I ...  ————
Ji se bodo sestali predstavniki vseh demokratičnih množičnih organizacij, da bi proučili nastali al' Consko predsedstvo dejansko prepovedalo tudi lepljenje v mestu lepakov za proslavo
raj *?’ k} sm° }° objavili vče-•- ’ je conski predsednik
Drcpo,wi ,	‘	pre
borbenih ° razobešanje naših Proslav -?,asta?. na letošnji
Ct n>U(eniLPrillki 2°' obletni' inttakor e,3mrti bazoviških IJud*«.'* zbudila med našim Kiica. °^r°tnno ogorčenje, zla ,e ,*!?? fe viera3 poročali, kri prJ™ “ vberai d°Poldne Jiifcj Qdh dstvu cone predstavniških sjra 23 Protlavo bazo-in Z nlu tov' dr■ Dekleva >einiku rr^ar’ 'da bi P™ pred-»ttmirT* prof■ G- Polutanu veišemu Pr0ti temu naino-darcu v obraz vsemu
^ de!m!uUt-iau*lvu in vse' «tou v, .-raticnemu prebival-
^odnocKi-	žrivcudo	v
*ouztra n- ° nž borbi in ki ** svoio V bazoviške iunake dati leto; prvoborce ter koče "RkOn* y* Proslavi 20-letnice to»ehn0 uieniike smrti še
PnzsCe ZVeian Uraz ter ' ^
Usti), aJr more zarnislUi brez s,,0je n aV' P°d katerimi je Pne mučenike
21 ^ičeZ’nUfenik(' in borce tialo nje fašizma mašče-
Vte°Mti ie bil°’ zlasti
?neenii,-!, 2,710 ^eraj v našem H. nrn/aVno Poudarili, da ^Pii r 1 ,nezaslišanemu u-fritlstavv ga Predsednika N"»e«,vlI°db0ra za prosla-!«an te	ll’ da bo prof. Pa-
^ ia h Predstavnike sprejel **i, (j,j lniei toliko možalo-Pedsta pred omenjenimi ?	fv°i ukreP hotel
!? k0 \,3al nagovarjati. To-ktir j Se tov- Dekleva in froauJ? Pri uradnici nje-Sie** Izvedela, ikmnr i °^u^an bolan ter *M«o al k zdravniku in da k?11*. Z more ^Prejeti. Tele-l fVii aj' V Ponedeljek in Se jima b°. ali ju m /Preiel>>. Kot vidimo %C VOma* da je bil prof. ^ !>i c^l.dan Pri zdravniku ^ predsednik, zave-f;° dobro. kako ne-
w.ep0»i virfT!C je 3 3V°iim proK- vsemu napred-h	Z	malo do-
*5» *« m« 0 nareI 1502 Ure
2s.‘	.»»»jega neza-
%{e"a ukrepa. *h . tUfii
Toda pro/. ni sloril. Zato snm 7ie smatra ti-
|	j*	je	-
2
>^Jrarnu
tl dal^ ~ fz”a-
Ja Ukšn- -ntk r ° Vcr'
fci bi jih lahko
•tin,
h.
'stavnikc-PC"Jednl v obraz
Kom
našega ljud-
eden
2 5ta oba tovariša iz H ra-,I^OSlaVo zapustila
(efrh Z	d,StV0’	sLa se
r.^ku , ®:, Verru, na-
ofl^Setifiii«a tfUG£a C0nskeoa Č Cen r»rJ	mu	izrazila
U41 »aiif°‘e«
'°^ibazo,T,^i\za^v na
in
naj consko ukrep prekliče, je izgovarjal,
zaradi prepoti ~“nli -onih zastav ^ra«i 2ahto°U i PTosIav;
i^’1 Z IS. ^nU, ker 'je o	, * zakona o jav-
k. r*da . u razlogov javne-
WeJ Pr°test nn°<inl ie ie’ vaj - eijita - L'no
*J "o te v,V°a naž“ tovariša to!?,0 Urad n v e iZpov° re con-« “ oWirno
k* biIa pi Oint! bazoviških
iSlh Z^10 v Bazovici
k*>rs.'s s
n«
S' hr>rben* *°yihrale Prati *■•«* rde«o !,,!??oue-' slovenji* rdečo j ln HaUjan-
ht niti do ni nikoli h > javne!, najmanjšega
K>nCT reda- 0ba »«-
’l'C!!a> da bž ^ tem Pri'
^ 0 — v ruL ravno na-'iT* P>-o*I^mCrU- <5e bi na •CS^ed °b 20- obletni-
Oba
falove
pismeno
Prva ko-muce-
T,110 odklon:, ^^01 naše ja:,!' 1ZZVala lah-*e r r°J jv, ^ eoa rpda.
zvedeli, da <h%oij Z ydHvo ^ orne. Ie zastavrCp°Ved naših fe č**n te0a j?' tew«eč da zn !1 odredilo, da SiL^nio ^ Proslavo smejo Uzi!a *■* «ne ,7(171 rasi Ba-*e4>fce d| SasL iTOi“ della je c0nr”Oi”a»- Predahih * PrepoVpIPi ni dovolj,
H l^v uk!30 nai>h b°r-
la ti&tr, e[niZno plju-lem har nam je ^ »noje
%^-v. h*®*»fr bazovi-
t s zad-
Njit7' Se , ‘ m '« * Hiv m
^ 6( f s bej tcko ^	Prrbi-
p eb.valcev Ba-
zovice — to se praui na prostoru, fci gre od enega bi zev skega fcala d0 drugega — sploh ne vedelo, da letos poteka črna dvajsetletnica enega največjih fašističnih zločinov. S tem je hotel conski predsednik hkrati tudi zmanjšati publiciteto in s tem udeležbo na proslavi. Pri tem pa smo prisiljeni poudariti dejstvo, da nam ni znano, da bi tako postopaj glede proslave, ki jo dane$ prirejajo kominformistl — proslave do katere zaradi svoje šovinistične politike do Slovencev nimajo nikakrlne pravice — kar je ponoven do-daz, da vrana vrani ne izkljuje oči, odkar sta obe vrani na isti politični liniji ponovnega zasužnj. :ja Trsta pod klero-fašistično Italijo.
Zaradi silnega ogorčenja, ki ga je vzbudilo med vsem demokratičnim prebivalstvom takšno postopanje conskega predsednika, se bodo jutri sestali predstavniki vseh trža-
Nehrujev neuspeh
DELHI, 2. — Indijski mini-»trski predsednik javaharlar Nehru je danes doživel političen poraz, ko je propadel njegov kandidat za predsednika vseindijske kongresne stranke.
Furshotandas Tandon, kandidat podpredsednika vlade Sar-dan Patela, Nehrujevega nasprotnika je bil danes izvoljen za predsednika stranke, medtem ko je njrgov nasprotnik Charja Kripalani, favorit Nehruja dobil 214 glasov manj. Dogodek je povezan z znanimi nasprotstvi v okviru stranke med pristaši Nehruja in Sardar Patela. Nasprotstva so v zvezi predvsem z vprašanjem beguncev in v zvezi odnosov s Pakistanom.
Brezdvomno bo izvolitev Tandona imela posledice v indijski vladi, kajti Nehru bo moral upoštevati voljo stranke. Nehru, kateremu očitajo, da ni izpolnil programa, s katerim je kongres dobil večino na zadnjih volitvah, bo odslej naprej moral računati na dejansko opozicijo, čeprav je zaenkrat treba izključiti vsakri.no možnost Nehrujev: ga političnega padca. Prav tako tudi indijska Časopisi menijo, da Nehrujev poraz ne bo prinesel takojšnjih političnih posledic.
Sindikalisti v Kalkuti so danes 'javili, da nameravajo prihodnji petek proglasiti v Kalkuti 24 urno splošno stavko. Stavka, ki bi zajela miljon delavcev, bo izraz solidarnosti s stavkajočkni tekstilnimi delavci v Bombayu,
ških demokratičnih množičnih organizacij, da bi proučili1 položaj, ki je nastal s prepro-vedjo razobešamja naših slavnih zastav iz narodnoosvobodilne borbe in zaradi samovoljnega poizkusa omejevanja letošnje bazoviške proslave ob njeni tako važni in značilni obletnici fašističnega zločina, bi Je pred dvajsetimi leti pretresel ves civilizirani svet.
Otvorjena razstava
slovenskih tržaških slikarjev v Celovcu
CELOVEC, 2. — Danes ob 10. uri je bila v Celovcu v mestni Umetnostni galeriji o-tvorjena razstava tržaških umetnikov. Otvoritvi je prisostvovalo lepo število oseb in to predvsem predstavniki kulturnega življenja in pa tiska. V imenu Slovenske prosvetne zveze v Celovcu je govoril predsednik dr. Franc Zvvitter, in sicer v slovenskem in nemškem jeziku. V imenu SHPZ pa je govoril tov. Drago Pahor v slovenskem jeziku. Njegov govor je tov. Tonči Slaper prevedel v nemščino. V govorih se je podčrtal pomen razstave, ki presega zbolj informativni namen, temveč hoče služiti tudi medsebojnemu spoznavanju med dvema narodoma. Po letošnjem krepkem navezanju kulturnih stikov, ki se je pričelo z gostovanjem ljubljanske opere v Avstriji in pri tem tudi v Celovcu, je prav, da tudi nemško celovško občinstvo spozna delo tistih slovenskih slikarjev, ki žive in delajo na slovenskih tleh izven matične države.
Razstavljajo naslednji: Hla-vaty, Cesar, Grom, Lukežič, Saksida, in Spacal. Pri otvoritvi sta bila prisotna tudi Grom in Spacal, ki je razstavo tudi uredil. Razstavo prireja Slovenska prosvetna zveza v Celovcu.
javil, da Francija ne more o-stati neobčutljiva glede zvišanja sil ljudske policije v Vzhodni Nemčiji in pripomnil: «Na-ša soseda, Zahodna Nemčija, ki ima 48 milijonov prebivalcev, nima nobenega policijskega odreda te vrste«. Zato bomo nujno potrebni upoštevati to dejansko stanje spričo zahtev Adenauerja za povečanje števila moštva nemške policije.
Nato je govoril, da bodo v Franciji uporabili vsa sredstva, ki jih dovoljuje zakon, «da spravijo k pameti pete kolone«, da pa ne bodo podvzeli »totalitarnih ukrepov«.
VELIK USPEH LJUDSKEGA POSOJILA X FLRJ
Že prvi dan v Sloveniji
vpisano okoli 77,500.000 din
LJUBLJANA, 2. — Včeraj se I Kranju-okolici, Kranju-mestu,
je pričelo vpisovanje drugega ljudskega posojila. Ze same priprave na ta dan so pokazale, kako visoka je zavest naših delovnih ljudi, saj je nešteto delovnih kolektivov tekmovalo
v sprejemanju obveznosti. Se posebno pa se je-ta zavest odražala včeraj, ko se je pričelo vpisovanje. V mnogih podjetjih je bilo vpisovanje v celoti zaključeno že pred osmo uro zjutraj. Vedro razpoloženje ljudi, ki so prihajali na vpisna mesta, tekmovanje med kolekti.
vi in lepo okrašena vpisna mesta — vse tc priča, da je bil delovnim ljudem včerajšnji dan praznik, ob katerem so ponovno izrazili zaupanje ip pripravljenost, žrtvovati vse, kar je v njihovih močeh, za boljšo bodočnost domovine.
V tolminskem okraju, kjer so vasi vse razgibane, se je najbolj izkazalo okrajno avtopod
Dejal je nato, da se bo vla- ietje, kjer je 63 članov vpisalo
210.000 dinarjev ljudskega posojila. Od podeželskih predelov tolminskega okraja so bile najboljše vasi v breginjskem kptu, ki leži ob meji.
V Ljubljani j« najboljši RLO I. kjer je 7347 vpisnikov vpisalo preko 10 milijonov dinarjev. Velika razgibanost pri vpisovanju posojila je bila tudi v ljubljanski oblasti. Preko milijon dinarjev je bilo vpisanih v okrajih:	Celje-mesto,
da borila proti neupravičenemu dviganju cen in zanikal, da bi imeia vlada namen uvesti racioniranje nadzorstvo in živilske nakaznice, ker da je proizvodnja višja, kakor je bila kdaj koli.
Pleven je že sporočil, da bo v kratkem odpotoval francoski polk, ki je namenjen na Korejo, iri da ga bodo sestavljali samo prostovoljci.
Trbovljah, Črnomlju, Kamniku, Radovljici in Ljubljand-oko. lici.
V lendavskem okraju jie po poročilih do 12. oziroma do 14. ure (kar velja za vse okraje) sprejelo 2432 vpisnikov znesek za preko 3 milijone, plačali pa sc nad milijon dinarjev. V ptujskem okraju je 2749 vpisnikov prijavilo preko 4 milijone dinarjev, y. mursko-sobo-škem ekraju pa nekaj nad tisoč vpisnikov nad milijon in pel dinarjev.
V ekraju Maribor-okolica so od 46 krajevnih komisij do druge ure že debra polovica poročala, da je nekaj čez 400 delavcev vpisalo 402.100 dinarjev, 109 uslužbencev pa 192.500 dinarjev.
Prvi dan vpisa ljudskega posojila je 95 članov sindikata univerze v Ljubljani vpisalo skupno 170.000 dinarjev. Na Akademiji zg upodabljajočo umetnost je ie v dopoldanskih urah plačalo 20 .tamkajšnjih uslužbencev 172.000 dinarjev. V eni urj ja 114 članov drame in opere v Ljubljani vpisalo 332.200 dinarjev. Tudi upodabljajoči umetniki so z večjimi vpisanimi zneski znova pokazali vi ec ko državljansko zavest.
Po nepopolnih podatkih je bilo včeraj v Sloveniji vpisanih okrog 77 milijonov 500 tisoč dinarjev.
PRED 20. OBLETNICO SMRTI BAZOVIŠKIH MUČENIKOV
Mučenje	v Semedeli
Predsednik sodišča Cristini je z uradno narejenostjo povedal, da so vsi obtoženci izjavili, da so vse spontano izpovedali in niso bili mučeni. Opomnil je, da v Italiji ni teh sistemov.
Vse obraze v železni kletki je prešinil porogljiv smeh, ki je prehajal v skoraj glasen protest.
Juridično se prišteva k mučenju že pritrgovanje na hrani, toda to ni bilo nič v primeri z en o samo nočjo strahotnega inkvizicijskega izsiljevanja in z nočmi navzkrižnega izpraševanja.
Zunaj je bila trda gluha noč. V prresledku se je ustavil avto pred vrati koprskih zaporov. Iz celic so poklicali Marušiča, Miloša, Spangerja in Vladimirja Štoko. Oči so jim zavezali s črno ruto, vklenili roke in preko glave vrgli kos starega oblačila, predno so jih odvedli skozi vhodna vrata do avtomobila. Od morja je vel rahel veter in jih pozdravil kot star dober znanec. Za trenutek jim je prinesel pozabljenje na štiri
PodaliSsnje vojaškega roka
v Franciji
STRASBOURG, 2. — Ob o-tvoritvi velesejma v Strasbourgu je vladni predsednik Renč Pleven imel govor, v katerem je napovedal, da se je sporazumel z ministrom za obrambo Mochem za podaljšanje vojaške službe na 18 mesecev, namesto dosedanjih 12.
Glede Nemčije je Pleven iz-
Organizacija ZN se mora utrditi hot družina enakopravnih narodov
ne pa kot organizacija ene ali pa več koalicij sil - Mac Arthur pravi v svojem poročilu OZN, da so severnokorejske sile močnejše
BEOGRAD, 2. — Zadnja številka jugoslovanske revije «Mednarodna politika« je objavila uvodnik, katerega je po. svetila zasedanju OZN. Revija piše, da bodo delegacije in svetovna javnost brezdvomno posvetile Vso pozornost korejske, mu vprašanju. Glavno skupšči. no, piše revija, čaka pri tem glavna naloga: ohranitev miru v svetu.
»Mednarodna politika« piše še, da je Koreja prostor, kjer se neposredno križajo interesi dveh Velikih blokov. Koreja spada med tiste azijske države, kjer so osvobodilna gibanja, katere hoče mon-polizirati SZ, oziroma si jih je že v nekaterih primerih. Temu se upirajo reakcionarne sile s pomočjo zahodnih sil. Po vseh teh državah smo priča boju obeh blo. kov, da bi dosegla take pozicije ki bi nato privedle do nove razdelitve sveta v interesna področja, leasnje pa do tretje svetovne vojne.
Revija piže nato, da odvisi
UTRJEVANJE BIROKRACIJE
i/ knininformisličniJi državah
'lenrija in praksa v inlarmbirojevskih državah na gospodarskem področju je v nasprotju z osnovnimi načeli teorije in prakse socializma
BEOGRAD, 2. — Danes 3« »Borba« objavila članek, v katerem omenja, da informbiro-jevcl tolmačijo prevzem uprave jugoslovanskih tovarn s strani delavcev kot prehod industrijskih podjetij v roke zasebnikov in kot nov korak k zopetni uvedbi kapitalizma v Jugoslaviji. Nato nadaljuje «Borba», da sta teorija in praksa v inforinbirojevskih' državah na gospodarskem področju prav v obdobju izgradnje socializma v očitnem nasprotju z osnovnimi načeli teorije in prakse socializma.
Potem ko »Borba« opozarja, da se v Sovjetski zvezi ustvar-
ja birokracija, ki je ustvarila tak državni aparat, ki sistematično duši vsako iniciativno in svobodo delavcev, analizira naprej sistem v lavnateljstvih industrijskih podjetij na Ma-džarškem in Češkoslovaškem, kjer je po pisanju lista vodstvo tovarn zaupano ravnateljem, katerih odgovornost raste , iz dneva v dan, medtem ko je u-deležba delavcev pri upravi tovarn ne samo omejena temveč celo odpravljena. Nedavno, piše «Borba», je Antonin Zapotocki ponovno poudaril absolutno pravico ravnateljev in poudaril, da se delavski sveti na noben način ne smejo
vmešavati v ravnateljstvo tovarn. Glavni tajnik CK madžarske delavske stranke Eme Geore pa je označil kot nevaren poskus, da bi pri upravi tovarn sodelovali delavski sveti.
Tako se x infonnbdrojevskih
rešitev korejskega vprašanja na prihodnjem zasedanju glav. ne skupščine OZN od odnosov, ki bodo med zasedanjem vla. dali med omeina taboroma.
Revija pa zaključuje, da je razen tega odvisen uspeh ali neuspeh prihodnjega zasedanja OZN od načina, kako bodo rešili glavno vprašanje: popol. no odpravo ali samo omejitev sedanjih za vojno nevarnih to. rišč V svetu. Skratka spremeni-tev 0nih krajev, k’er se danes vodi ogorčena borba za razde, litev interesnih sfer, v neodvisne države. To pa pomeni utrditev OZN ne kot organizacije ene ali več koalicij sil, pač pa kot družine enakopravnih narodov.
Clan ameriške delegacije v OZN Ernest Gross je danes na tiskovni konferenci izjavil, da misli ameriška delegacija v Varnostnem svetu zahtevati naglo proučitev sv0jega predlo, ga za ustanovitev ir.drsko-švedske komisije, ki nai izvede preiskavo o utemeljenosti obtožb ,ki jih je vlada LR Kitajske izrekla proti ZDA glede bombardiranja in obstreljevala naprav na kitajskem ozem. lju.
Dejal je tudi, da je to vpra-šanje nujno in da ga je treba čim prej načeti. p0 njegovem bi se Varnostni svet lahko sestal v sredo, da se izreče o tem ameriškem predlogu. Pripom nil je, da po mnenju ameriške vlade ni potrebno med debato ooslušati mnenje predstavnika LR Kitajske, in da bi se ZDA uprle vsakemu predlogu, naj bi tega predstavnika povabili.
General Mac Arthur poudar. ja v, svojem zadnjem poročilu Združenim narodom, ki se nanaša na dobo od 1. <j0 15. avgusta. da ie potrebno utrditi čete Združenih narodov, ki da so manjše od sovražnih. Nato
stanovanjih hrani sovražni vojni material. Na koncu je de-jla. da se trudijo, da bi se izo. gnili pobijanju nedolžnega civilnega prebivalstva.
Protijugoslovanska
sodna komedija v Pragi
PRAGA, 2. — Po štiridnevnem sojenju so na sodišču v Pragi obsodili 10 Jugoslovanov in 6 Cehoslovakov. Dva Ceha sta bila obsojena na smrt. Bivši jugoslovanski konzul v Bratislavi Sevič Kevič pa je bil obsojen na dosmrtno prisilno delo. 13 drugih je bilo obsoje-
nih na različne kazni od 3 let prisilnega dela pa do dosmrtne ječe.
Na procesu, k.aterega so in-scenirale češkoslovaške oblasti, so sodniki očitali obtožencem vohunstvo v korist Jugoslavije.
LONDON, 2. — Iz uradnih krogov poročajo, da se bodo namestniki zunanjih ministrov za sestavo mirovne pogodbe z Avstrijo sestali 7. septembra v Londonu. Sovjetski veleposlanik v Londonu in delegat na konferenci Zarubin jg sporočil svojih kolegom, francoskemu, angleškemu in ameriškemu delegatu, da je od svoje vlade dobil potrebna navodila za to sejo.
gole, preperele stene samic, na zagaten zrak, z ogabnim smradom nasičen.
Vozili :so v tišino noči in po smeri in oddaljenosti so spoznali, da ne gredo v Italijo, temveč nekam v bližino Kopra. V nekdanji karabinjerski vojašnici v Semedeli s o krvniki že pričakovali nočne goste in mučilne priprave ao bile pripravljene. Tam je stal stol z Visokim
naj molči, je burno kljuvala dalje.
Komendaior pred njim je nervozno stopical sem in tja, redki lasje so »iu štrleli v zrak in mu razgaljali plešo. Ena in ista vprašanja so se mu vsipala iz ust kot šolarčku, ki ponavlja brez pre-.!;:r.ka svojo lekcijo, da je ne bi pozabil. Ob vsakem vprašanju je padlo od zadaj po Spangerjevi glavi, po licih, pc
Letošnja proslava Dazovisv h 'tinaVov bo
lO.sept. v Bazovici
na dan ustrelitve 6. septembra pa bo komemoracija na poko. pallšču pri Sv. Ani
naslonjalom, poleg njega široka posoda z vrelo vodo nad štirikotno glinasto pečico, v kateri je gorelo oglje z nizkim, modrikastim plamenom. Na mizi je bila tenka žilavka.
Pripeljali so jih po dva in dva in tudi posamič. Prvega so Spangerja posadili na stol. Roke so mu razklenili, mu jih upognili preko stolovih končnic ter jih zadaj Za naslonjalom tesno zvezali. Noge so mu potopili v vrelo vodo in spraševanje se je pričelo. Uporno je kljubovala v njegovi zavesti tisti čas ena sama, edina misel: eNe izdati ničesar, ne povedati ničesar». V tej misli je potem, ko mu je bila na nogah in podplatih vsa koža ožgana, omahnil in izgubil zavest.
Vladimir Stoka je bil zdaj na vrsti.
Ko so opazili, da se je Span-ger predramil iz nezavesti, sta ga dva komendatorjeva pomočnika posadila zopet na stol, mu potopila noge v vrelo vodo, pod katero je tlel plamen enakomerno dalje, in se mu oprla vsak na eno koleno.
Komendator se mu je s svojo čokato, trebušasto postavo postavil nasproti in zapičil vanj svoje majhne, mačje oči. Ponovil je natanko ista vprašanja-
«Poznate Franieškinova dva iz Gorice? Koga poznate še v Gorici? Kaj je pomenila št. 4 na osebni izkaznici?»
Ista uporna zavest, ki je Lojzetu Spangerju narekovala,
atrei	mirnim s ckurhom
glede trgmia s Saiileisho zveze
državah razvija sistem ravna-	-	.	.	„,a ,a Je uu
^istva ^dHTSkem pod- Pravi, da obstajaj o-ve ike: tez-, konservativcem ter
ročju. Take metode, zaključuje «Borba» dokazujejo, da v teh državah ni nobenega zaupanja v delavske množice, da socialistične demokracije ne razširjajo niti ng poglabljajo, pač pa nasprotno vedno bolj utrjujejo birokratični centralizem.
koče za ugotovitev vojaških objektov, ker da uporabljajo Severnokorejci civilna stanovanja in civilna prevozna sred. stva, zato da skrijejo vojaški material. Potrebno je torej, — pojasnjuje Mac Arthur — stre. Ijati na stanovanja, k0 jasni znaki dokazujejo, da se v teh
LONDON, 2. — Vladni predsednik Attlee je danes govoril po radiu in je zanikal, da bi Velika Britanija oškodovala svoj program obrambe, s tem da pošilja strateški material v Sovjetsko zvezo, ali pa da se je britanska vlada obotavljala ali pa zavlačevala odpošiljatev britanskih čet na Korejo.
Te obtožbe je prejšnjo soboto izrekel Churchill. Attlee je izjavil, da pošiljajo y Sovjetsko zvezo stroje. Pripomnil pa je, da se ti stroji zamenjujejo proizvodi življenjske važnosti za Veliko Britanijo na podlagi trgovinskega dogovora, ki je bil sklenjen pred dvema letoma in ki je bil popolnoma znan se Proti njemu niso uprli.
Attlee jb dejal, da je Churchill pokazal ((diktatorsko stališče« in skušal prisiliti spodnjo zbornico, da bi se sestala, preden je bila vlada pripravljena s splošnim obrambnim programom.
«Ze 20 let« je dejal Attlee, se mi zdi, da je Churchill imel parlament predvsem kot kraj, kjer naj ima svoje govore. Redkokdaj je bil navzoč, razen če ni imel kakega govora. Pride kakor kaka primadona, ima svoj govor in se nato, razen
Indonezija odklanja politiko blokov
JAKARTA, 2. — V indonezijskih dobro obveščenih krogih poročajo, da bo Indonezija odklonila vabilo angleške vlade, da bi se udeležila konference držav Commonvvealtha, ki bo ta mesec v Londonu. Politični opazovalci misldjo, da j€ treba v tem koraku indonezijske vlade iskati željo vlade v Jakarti, da ostane, izven blokov ali skupin, ki bi imele protikomunistični značaj in bi hkrati nalagali vladi razne obveznosti.
PIONGIANG, 2. — JUTRA. NJE POROČILO GLAVNEGA ŠTABA SEVERNOKOREJSKE VOJSKE pravi, da so »severni« prisilili ameriške in južne čete k umiku na vseh področjih fronte. Nadaljevale so se ogorčene borbe s sovražnikom, prav tako so bili odbiti vsi njegovi protinapadi. 25. avgusta se je neki ameriški oddelek skušal izkrcati blizu vasi. Teke, toda koncentrični ogenj se. vemokorej skega topništva je prisilil sovražnika, da je opustil vsakršen poskus.
Večerno poročilo severnoko. rejske vojske poroča med dru. gim da oddelki ljudske vojske še vedno napredujejo na raznih odsekih fronte kljub sovražnikovim protinapadom.
Na južnem področju so se se-verne enote med ogorčenimi boji pomaknile proti vzhodu. Sovražnik je imel velike Izgube bodisi v moštvu in materialu. Na južnem področju so čete 'ljudske vojske zasedle mesto Haman severno od Masana in še vedno napredujejo proti ju. gozahodu. V bojih blizu mesta Masana so severnokorejske čete Driz^dejale velike zgube od. delkom 24. in 25. ameriške divizije in peti skupini mornariških strelcev.
Ogorčeni boji in ameriški protinapad na jnžnem področju korejske fronte
Nasprotujoče si vesti o usodi mesta Kigie-Severno mostišče pri Sangongu še vedno ograža ameriški obrambni sistem * Napad «severnih» na mostišču 18 milj jugozahodno od Taegu
MOSKOVSKI RADIO objav, lja poročilo nekega japonskega dopisnika na Koreji in trdi, da so severne čete ponovno zavzele mesto Kigie. Moskovski radio pravi tudi, da so Američa. ni skušali prekoračiti reko Naktong na osrednjem podreč-ju fronte, vendar pa da so bili odbiti. Na južnem področju fronte pa naj bi se boji vršili 20 km severnovzhodno od Masana.
DOPISNIK AGENCIJE «AN_ SA» R. LOFFREDO opisuje začetek in razvoj ameriškega orotinapada s strani 25. ameriške divizije na področju Hama-na ter napredovanje predhodnic te divizije proti sotočju rek Naktonga in Nama, Razvoj ofenzive, pravi dopisnik, je od-1 vrgel vsakršni dvom. Na tem
področju so «severni» doživeli močan udarec v nekaj urah so bili skoraj ob vse, kar so dosegli z žrtvomi in velikimi izgubami.
V zavoju reke Naktonga so Američani precej stisnili ozemlje, katerega so včeraj »severni« iztrgali II. ameriški diviziji in tako odstranili nevarnost, ki je grozila cesti Taegu-Pusan.
Na južnozahodni fronti so Američani prešli v protinapad. Uspela jim je precej občutljivo olajšati pritisk, ki se je tam začel pojavljati. Na vzhodu so Američani in Južnokorejci še naprej napredovali čez Pohang in dosegli in prekoračili Kigie.
Številni faktorji so pripomogli k današnjim ameriškim u-spehom, uspehom ki so brezdvomno zelo izboljšali položaj
in so morda dokončno odstranili resno krizo južne obrambe. Kakor vselej je bilo tudi tokrat glavni faktor ameriško letalstvo, potem premoč topništva in oklopnih sredstev in končno silna uporaba pehote.
Dopisnik pravi, da v svojem poročilu omenja malo dogodkov in imen. To pa opravičuje s pripombo, da so vs? vojne dopisnike formalno opozorili, naj v svojih poročilih čim manj prinašajo imena krajev, kjer se vršijo operacije, ker skuša s tem ameriški glavni stan prikriti poveljstvu severnokorejskih sil namene in cilje pohoda poveljstva 8. armade.
Dopisnik zaključuje da izkušnje učijo največjo previdnost pri tolmačenju njegovega današnjega poročila katerega
bi lahko vzeli kot začetek novega obdobja na korejski fronti in kot konec severnokorejskih namenov. Velika bitka na južni fronti verjetno ni zaključena in v prihodnjih urah bomo lahko priče nenadnim podvigom »severnih«.
Mostišče pri Sangongu še vedno obstoji in ograža ameriški obrambni sistem. Nova zbiranja čet so letala zapazila na zahodnem bregu reke.
DOPISNIK ROBERT VER-MILLON OD ((UNITED PRES-SA» poroča, da je položaj ob reki Naktong fluiden. Zadnja poročila pravijo, da so »severni« prekoračili reko od Tunk-sondonga 13 milj južnozahodno od Taegu pa do bližine S°ngji-ni 5 milj vzhodno od sotočja , Naktonga in Nama. Sangniong I padu.
je severnokorejsko topništvo zažgalo. Zadnja poročila pravijo, da so »severni« prešli v napad na nekem mostišču 18 milj jugozahodno od Taegu. Cela vrsta «severnih« mostišč Pa je vzdolž Naktonga južno od Tuk-sondonga na severni strani 2. ameriške, divizije.
Več kakor 120 ameriških letal prevaža na tisoče vojakov in opreme na Korejo. V manj kakor dveh mesecih so transportna letala prenesla čez Pacifik na tisoče vojakov in več kakor 45Q tisoč kg materiala. Vendar pa bo ta letalski most doživel krizo zaradi zime, ki se bliža Alaski in Aleutam.
Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve in obrambo je odgovorilo, da bodo ameriške su-hozemske mornariške in letalske sile na Pacifiku tudi po končani vojni na Koreji ostale pripravljenje za boj kot jamstvo proti novim napadom. To je odgovor na kritike nekaterih parlamentarcev, ki so napadli Trumanove izjave, češ da bodo umaknili 7. ameriško pomorsko skupino iz voda okrog Formoze po korejskem spo-
kake priložnostne navzočnosti v dneh, ko so določeni za vpra-šanja, ne prikaže več do prihodnje prilike. Pravo delo zbornice poteka brez njegovega sodelovanja«.
Attlee je nato zatrjeval, da Churchillovi govori jemljejo vrednost nacionalnemu naporu in so škodljivi britanskim interesom. Pripomnil je, da se Churchill vedno dotakne kake strankine strune z neke vrste pritoževanjem proti britanskemu ljudstvu, ki’ ga ni obdržalo na oblasti, in da ne more - kakor se zdi — priznati, da je možno napraviti nekaj brez njegovega vodstva.
Nato je Attlee polemiziral s Churchillom glede pošiljanja britanskih čet na Korejo.
Churchill je bil v svojem govoru izjavil, da po velikosti druga britanska tovarna strojev pripravlja za Sovjetsko zvezo inštrumente, potrebne za izdelovanje in popravljanje tankov. Attlee je odgovoril, da ta družba že več let sklepa dobre kupčije s Sovjetsko zvezo, in pripomnil, da bi neizpolnjevanje-obveznosti lahko povzročilo prenehanje vse trgovine Sovjetsko zvezo. »Naša politika ni bila nikoli taka«, je dejal, «da bi uvedli železni za-stor med zahodnimi in vzhodnimi evropskimi državami v trgovinskih vprašanjih. Sklenili smo trgovinski dogovor s Sovjetsko zvezo ki je v obojestransko korist. Sovjetska zveza je izpolnila svoje obveznosti m rni izpolnjujemo svoje«.
Plavalni dvoboj v 7*«r.h,,
Jugoslavija-llalija 41:38
ZAGREB, ?. — p0 prvem dnevu plavalnega dvoboja med italijansko in jugoslovansko reprezentanc o juniorjev vodi Jugoslavija z 41 :38 točk. V skokih. si je Italija pridobila 15 točlc, Jugoslavija pa samo 4. Pri plavanju je Jugoslavija dosegla na 400 m - moški 1. in 2. mesto, na 100 m hrbtno • ženske 1. in 4. mesto, na 200 m prsno - moški 2, in 3. mesto, na 100 m prosto - ženske 1. in 2. mesto, v štafeti 4 a: 100 m - moški 1. mesto. V vaterpolu je zmagala Jugoslavija s 4:3.
ustnicah po očeh. To je bilo delo tretjega komendatorjevega pomočnika.
Mehurji na Lojzetovih nog ah so se razlezli v vse večje kolobarje in se razlili preko meč do kolen, tako kot bi se spojili v enega samega. Dozoreli so za šibanje z žilovko, ki se mu je ovijala okrog nog in mu ob vsakem udarcu odprla novo, zevajočo rano.
«Pazite, prečitali vam bomo dva zapisnika», je nenadno rekel komendaton. Ves obraz se mu je zlobno zarežal: «Po tem, kar vam bom (ital, boste vendar priznali».
Lojze je topo sledil njegovemu deklamatorskemu branju. V tistem so se odprla vrata in vstopil je Frančeškin. Pripeljali so ga na soočenje. «Ni( ne pomaga, Lojze, je rekel sočutno. Priznaj, saj vidiš, da vedo*. Samo to in nič drugega. Vse, kar bi mu bil lahko še povedal, je ostalo skrito in se v tistih prostorih ni smelo izreči.
Zilavka je zaiirneia v zraku kot napeta struna. Od zadaj je priletela klofuta, usta so se Lojzetu mahoma napolnila s krvjo, ki se je pocedila po bradi. Tedaj je priznal, da je bil član organizacije, da pa ne more dati pojasnil na vprašanja v zvezi z napadom na tcPopolo di Trieste*.
Odpeljali so ga nekam v sosedno sobo in mu z okrvavljenimi rokami ponudili mleka. Ko so ga pustili samega, je hlastno segel po kozarcu vode. Mleka ni mogel piti. Zdelo se mu je, ko da 'oi na njem plavala njegova lastna, Stokova, Marušiče-va in Miloševa kri. Potem je padel v dremotico in otrplost mu je objela vse telo. Kot iz daljave so prihajali do njega kriki vse do jutra.
Okoli poldne so jih peljali zopet v koprske zapore. Načelnik se je nekaj obotavljal in jih najprej ni hotel sprejeti, češ da ne sprejme ranjenih ljudi. Nato so mu dali potrdilo, da so jih pripeljali bolne.
V ((Regina Coeli» v Rimu so jim vsiljevali priznanje z navzkrižnim zasliševanjem. Ob enajsti dopoldne, ko se je bližala ura kosila, je zaropotal ključ v samici. Stražar je odprl vrata in namignil jetniku, naj mu sledi. Po dolgih hodnikih ga je peljaj v svetlo sobano, kjer so ga za mizo «sodniki» že pričakovali z vnaprej pripravljenimi vprašanji. Ob strani sta sedela dva zapisnikarja. Padlo je vprašanje — pruo,
drugo, tretje, (etrto, peto-------
 čez eno uro zopet eno in
isto zdaj iz teh, zdaj iz onih ust, kot bi se trgal gromaden plaz in grozil pokopati jetnika pod seboj.
Ze po prvi uri takega spraševanja so se začele motati misli in se niso več dalje logično odvijale. ((Sodniku je vstal s svojega sedeža, se sprehodu p0 sobani, potem sr je nenadno nekaj izmislil, napravil nekaj naglih korakov proti jetniku, stegnil roko, zaprl dlan in udaril Z njo krepko po obrazu. Ure so se vlekle neskončno počasi. Nekje se je čas zategnil. Tretja, včasih že četrta in peta popoldne je bila, ko je stražar pripeljal jetnika zopet v celico Utrujenost mu je zaprja oči kosilo na mizi se je že od zdavnai ohladilo.
Predsednik posebnega sodišča Cristini je gotovo vedel, kolikokrat so peljali takemu navzkrižnemu spraševanju Bidovca, Marušiča, Štoko, Spangerja, Valenčiča, pa je vendar izjavil, da so vsi obtoženci vse spontano izpovedali.
(Nadaljevanje sledi.)
Od razstavljalca do razstavljalca
Rekordnega obiska velesejma pričakujejo za današnjo nedeljo
Tudi jugoslovanski stroji imajo polno natančnih opazovalcev
Velesejem dobiva sedaj precej kolektivnih obiskov delavstva posameznih tržaških tovarn, ki so se odločile, da nabavijo svojim uslužbencem vstopnice za ogled. Pa tudi skupine izletnikov od drugod prihajajo na velesejem, zlasti je pričakovati precejšnjega navala danes. De-
podrohen ogled v paviljonu B prav od. tam, kjer smo predvčerajšnjim prekinili, to JiC pri zadnjem ovinku, kjer ima svoj prostor IFA (Impresa fomitdre aziendali), ki razstavlja razne dejal, da bomo kmalu im tli tak stroj, da bomo samo k njemu sedli in ga gledali — on Ho
Eden izmed jugoslovanskih kmetijskih strojev «Pobeaa» v Novem Sadu
iz tovarne
lavske zadruge bodo imele 'danes v gosteh preko sto uslužbencev svojih trgovin iz Gori-škega in Furlanije; y program bivanja v Trstu je seveda vključen obisk velesejma.
Včeraj je že krožil nad mestom helikopter, ki ima svojo ((postajo« kar na strehi palače direkcije velesejma.
Na splošno je bilo včeraj na velesejmu opazno, da je sobota, da imajo ljudje nekoliko več Čaea in je bil torej obisk večji kot ostale dneve. Zdi se nam že skoraj nepotrebno ponavljati, da jje pač bila tudi včeraj posebna gneča v jugoslovanskem bifeju in v prodajalni jugoslovanskih izdelkov. Opazili smo, kako so šle v promet tudi preproge in usnjeni kovčki.
Zanimivo je, s kako natančnostjo ogledujejo jugoslovanske stroje tisti, pri katerih takoj opaziš, dg se na stroje razumejo; kakor da se hočejo prepričati, ali je res verjeti komin-predmete, za katere je ta tvrdka zastopnica. Zlasti opozarjajo na stroj, ki je takoorekoš knjigovodja, invenlarist, bančni uradnik, statistik itd. Človek bi formovskim pisačem, ali pa je njihovo pisanje le izliv sovražne zavisti, da si nova Jugoslavije že gradi mnoge stroje sama — in da jih je celo pripravljena prodajati. Kominformistom bi bilo namreč mnogo bolj všeč, da bi bila. Jugoslavija še naprej država, ki bi jo n. pr. kaka Češkoslovaška izkoriščala s tem, da bi od nje zahtevala na tisoče ton rude za en sam kamion. Zato torej pišejo neumnosti, ki jih niti ostala reakcija dandanes ne piše več.
VčeTaj smo nadaljevali naj
čital naše misli ter pisal ali računal. Se lepše bo seveda takrat, ko niti zraven ne bo treba sedeti...
Ob steni se je namestila tržaška agencija ATI, ki je pritegnila pozornost nase posebno s tem, da je namestila teleskriptor Hell, iz katerega teče trak, na katerem so napisane vesti. Včasih je to, kar je napisano, dokaj razmazano in nejasno, toda tisti, ki se dan za dnem s tem ukvarjajo, se pač privadijo tudi taki pisavi.
Uvozna in izvozna tvrdka In-
euim
vpisne se
na klasično gimnazijo
Kmalu bo nastopilo novo šolsko leto in z njim seveda tudi vprašanje, ki si ga morajo zastaviti vsi učenci, ki bodo letos prestopili z osnovne šole v gimnazijo ali drugo srednjo šolo in pa seveda absolventi nižjih srednjih šol: kam se vpisati oziroma kje nadaljevati svoj študij da dosežejo poklic, do katerega čutijo največje veselje. Izbira ni lahka in treba je dobro premisliti.
Mnogo je med našimi dijaki takih, ki jih veseli pravo (Jus), ali pa bi radi postali zdravniki, oziroma bi si želeli po končanih študijih po-sečati lilozofsko lakulteto. Te dijake moramo opomniti, da jim daje možnost nadaljevanja študija na pravni, filozofski in medicinski fakulteti e-dinole klasična gimnazija. Kdor se bo torej odločil za te tri študije, a je do sedaj po-sečai realno gimnazijo, naj prestopi ter se vpiše v klasično gimnazijo.
V Trstu imamo sicer šele dva razreda klasične gimnazije (za kar gre »zasluga« odgovornim šolskim oblastem). Tem oblastem in z njimi vred vsem drugim, ki odrekajo nam Slovencem pravico do vzpostavitve višjih razredov klasične gimnazije v Trstu, moramo dokazati, da imamo tudi do teh vso pravico; in to bodo naši dijaki najbolje dokazali s tem, da se bodo v čim večjem številu vpisali na klasično gimnazijo.
DRAMSKA DRUŽINA PROSVETNEGA DRUŠTVA Z OP. CIN Do gostovala DANES (NEDELJA) DNE 3. T. M.
V LONJFRJU
na dvorišču gostilne «PRI ZUPANU« s Petrovičevo komedijo v treh dejanjih
«VOZEL»
PRIČE 1 EK OB 17. URI.
PRIDITE VSI Opozarjamo udeležence, da bodo vczili avtobusi redno vsake četrt ure do polnoči s Trga S. GiovannI db Katinare
tercambi iz Genove prikazuje projekcijske aparate za ozke filme, medtem ko tržaška tvrdka Kramer razstavlja papir, svinčnike in vse pisarniške potrebščine, kar je v^e proizvodnja tovarn na Madžarskem, v Nemčija in Ccšk-cslovaški. Na sproti ima svojo stojnico ložba iz Torina UTET, ki prodaja svoje knjige. 'Modiano-vo «tovamo v jnalem« poznamo že z zadnje tržaške razstave. Tovarna je postavila na velesejem nekaj strojev, kjer delavke omotavajo cigaretni papir. Stvar pa že zadeva monopol in zato se tam vmes ves čas vrti tudi agent finance. — Stojnica tiskarne iz Ul. S. Pel-lico je dokaj skromna. — Tudi založba Mondador ima svoj prostor, kjer lahko takoj kupiš to ali ono knjigo ali jo pa naročiš. — Za radijske aparate, lektrotehnične predmete itd., kf jih vidimo v oddelku takoj zraven, pa ima zastopstvo tržaška družba Astrea. — Zelo majhen prostor je odmerjen tvrdki Gioia iz Krmi-na, ki razstavlja lesene igračke preproste izdelave. — Artecarta je ime družbi, ki ima zastopstvo za najrazličnejše vrste papirja, od časopisnega do papirnih prtičkov. — Poleg' papirja pa imamo takoj znane svinčnike Faber; pa tudi radirk ne manjka. In medtem ko v kotu nekdo kaže sestavljiv svinčnik, ki pa še niti nj v prodaji, pa lahko tik ob izhodu (ali bolje; ob vhodu) občudujemo lepa naliv-
Zakaj.
ZAKAJ moram0 danes ponavljati, d(i V TRGOVINI DELAVSKIH ZADRUG NA OPČINAH NI NITI SLEDU KAKEGA SLOVENSKEGA NAPISA? Mar tisti, ki ga je naš včerajšnji »Zakaj« zbodel, da je telefoniral v naše uredništvo, nalašč noče (itati pravilno: v trgovini, (torej ne gre za kak napis zunaj trgovine).
na peresa nemške proizvodnje Boehler. Eoleg peres moderne «linije» so tu tudi peresa, ki nas spominjajo tistih peres, ki smo jih že pred davnimi leti pokvarili ali izgubili; vendar je taka samo njihova oblika (mogoče za spomin na «stare dobre čase«), sicer so pa najnovejše izdelave.
Cim stopimo iz paviljona, se »zaletimo« v stojnico Coca-Cola. Toda občutek imarno, da se temu proizvodu ne bo posrečilo omamiti Tržačanov ne na velesejmu ne izven njega.
Po povratku otrok iz kolonij v Sloveniji
Druga skupina otrok se je vrnila v. torek zvečer iz kolonij. Matere smo pohitele na postajo ob določeni uri. Vlak je imel znatno zamudo. A nič zato. Saj nam je čas potekal, ko smo se med seboj menile o svojih malih. «Kje je bil vaš? Ali vam je pisal?» To in še drugo smo se vpraševala in pogovarjale med seboj in medtem odgovarjale začudenim potnikom, ki so nas radovedno vpraševali, zakaj je danes taka množica na postaji? «Naši otroci se vračajo iz kolonij v Jugoslaviji)).
«/z Jugoslavije, pa toliko jih je?«
«Da, a to niso še vsi, kajti toliko se jih je že vrni Ion.
«Iz Jugoslavije?»
«Da, iz Jugcslavije».
Zmajali so z glavo, nas začudeno gledali in počasi mrmraje odšli. Prav getevo je bil
Sindikalne beležke
Uslužbenci bolnice prekinili stavkovno gibanje
Uslužbenci glavne bolnice so prenehali s stavkovnim gibanjem v pričakovanju odgovora, ki naj bi ga na njihovo pismo dal finančni odsek vojaške uprave. Kot smo že pred dnevi poročali, je upravni odbor glav. ne bolnice že prea več meseci odobril zahteve uslužbencev v zvezi s povišanjem plač; isto zahtevo je nato odobril tudi conski odbor, nakar je bila vsa zadeva predložena finančnemu odseku vojaške uprave. Ce prev je stvar bila že sko rajda reši.na, ni do sedaj ta odsek izdal nikakega skleca ki bi zagotovil uslužben"em rešitev spornega vprašanja. Ker se je stvar le predolgo vlekla, so uslužbenci stopili v stavkovno gibanje, ki je privedlo do več kratkih protestnih stavk, od katerih zadnja je bila v sredo in je trajala 3 ure.
Včeraj zjutraj pa so se sestali vsi uslužbenci glavne bol. nice ter proučili celoten položaj; na podlagi te proučitve so sklenili, da prekinejo stavkovno gibanje, dokler ne prejmejo kakršnega koli odgovora od finančnega odseka vojaške uprave. Ce bi finančni odsek
še sedaj ne dal nikake izjave, potem bi uslužbenci glavne bolnice zaostrili stavkovno gibanje ter po vsej verjetnosti stopili tudi v protestno stavko.
Kdaj bo sestanek zarodi vprašanja pekovskih delavcev
Urad za delo še ni sklical zainteresiranih strank na sestanek, na katerem bi razprav. Ijali o spornem vprašanju pekovski hdelavcev. Obstaja nam. reč edino ena možnost za mirno rešitev spornega vprašanja in sicer, da najde urad za delo kompromisno rešitev, ki bo sprejemljiva za delodajalce in seveda ludi za delavce. Ce bi urad za delo takšne rešitve ne mogel predložiti, bi delavci prav v kratkem času stopili v stavko, katere posledica bi bila pomanjkanje kruha v Trstu.
Odpuščeni delavci pri STES spet sprejeti v službo
Vodstvo STES (podjetje, ki ima v rokah kinodvorane «Ros.
I setti« «Excelsior» in »Fenice«) je javilo, da bo ponovno sprejelo na delo vse pred časom odpuščene uslužbence, s čemer se bo končno zaključilo sporno vprašanje, ki se vleče že več mesecev.
Telefonska številka Izvršilnega odbora 0 F
je začasno 29-770
Spet kominformovsko zlikovsLvo
Bilo je danes ponoči okrog ene ure, ko so se neki ljudje spravili nad avto, ki je stal pred zgr^ibo tiskarne v Ul. Montecchi 6, kjer se tiska naš list in je tudi naše uredništvo. Kakor znano imajo v isti hiši nekaj prostorov tudi nekaki vidalijevski prosvetarji — taki, ki imajo skoraj vsak večer ples, ki popivajo in se upijanjajo ter nato rogovilijo bodisi v stavbi sami ali -pa okrog nje. Nismo mogli ugotoviti, kdo ravno je imel prste vmes — dejstvo jč samo, da je avto stekel brez vozača po Ul. Mor.tecchi navzdol in se pri drugi naslednji ■ulici zaletel v zid. Kaj bi se lahko pripetilo pri taki vožnji, zločinski zlikovci niso pomislili, ko so pri avtomobilu spusti, li zavore. Saj bi avto brez vozača lahko povozil kako osebo bodisi že na ulici ali pa pozneje, ko je z ulice zavozil na ploč. nik ter nato zadel v zid. Čeprav se zdi, da avtomobilski motor r.'i utrpel take škode, je avto vendar močno poškodovan na svojih zunanjih sprednjih delih.
Nastale so domneve, da sta morala biti brezvestneža dva pijanca, ki sta se malo prej tam okrog motovilila. Kot rečeno r.ismo mogli ugotoviti, kdo sta bila ta dva, kakor tudi ne, ali res njiju zadene kaka krivda. Gotovo pa je eno, naj so bili zločinci pijani ali trezni, gotovo so spadali med tiste ljudi, ki prejemajo vsa navodila za svoje delovanje iz vidali-jevskega generalštaba. Samo tem ljudem je lahko bil omenjeni avto na poti.
Malopridnež se vedno boji, da bo njemu kdo storil kaj takega, kar on stori drugim, da jim škoduje. Iz take bojazni si mogoče daje Vidali svoj avtomobil barvati vsako toliko z drugačno barvo...
Tržaški industrijski delavci v počitniškem domu v Martuliku
Ob slovesu iz sindikalnega počitniškega doma v Martuljku je poslala skupina tržaških industrijskih delavcev centralnemu odboru jugoslovanskih sindikatov naslednje pismo:
CENTRALNI ODBOR ZS JUGOSLAVIJE
BEOGRAD Skupina tržaških industrijskih delavcev, ki uživa svoj dopust v počitniškem domu «France Rozman» v Mirtulj-ku, se toplo zahvaljuje vaši sindikalni organizaciji za prisrčen sprejem in veliko skrb, ki nam jo je izkazala preko vodstva počitniškega doma p 15 dneh našega bivanja v domu. Zahvaljuje se tudi. da ji je bila dana možnost, da se ponovno prepriča, kako se v. FLRJ gradi
socializem. Največji dokaz zato nam nudi sedanje_ prevzemanje uprave v svoje roke po delavskih svetih, sestavljenih iz najboljših delavcev, ki se vrši po vseh tovarnah v državi.
Imeli smo priložnost videti mnogo sindikalnih počitniških domov, kjer uživajo delavci svoj zasluženi počitek in to v najleprših krajih in v prekrasnih stavbah, kamor ni imel v stari Jugoslaviji dostopa delavec, ampak samo njegovi izkoriščevalci.
Tu jmo se spoznali s tovariši iz vse Jugcs'avije: tovarniškimi delavci, rudarji, z obrtniki, z intelektualci itd., ki so ms poučili o sv jih naporih pri graditvi socializma v svoji domovini. Vsi ti tovariši s studom zavrača io vse kcminformzvske klevete proti novi, Titovi Jugoslaviji.
Ob tej priložnosti obljubljamo, da bomo storili vse, da se spozna resnica o Jugoslaviji, zlasti med našimi tržaškimi delavci, ki še dvomij0 o jugoslovanski stvarnosti ali pa v svoji zaslepljenosti celo pod. vira jo sovražnike nove socialistične Jugoslavije, ko-minformovske izdijalce.
še marsikdo od njih pod vplivom reakcionarnega in kcm.n-formističnega tiska ter se je zato čudil našim mirnim obrazom in veselemu razpoloženju, saj so po njegovem naši otroci vendar tako utrpeli« v Jugoslaviji.
Zvočnik je naznanil prihod vlaka iz Ljubljane. Takoj sm-> se razvrstile, da smo tvorile špalir, ki je šel skozi čakalnico do izhoda in se nadaljeval do sredine trga pred postajo. Vrata, ki vodijo na peron So se odprla. Lepo uvrščeni so prihajali naši mali vsi veseli in nasmejani. S sajastimi obrazki So se nam zdeli če bolj navihani. Na njih ni bilo opaziti kljub dolgi vožnji sledu ut ruje. nja. Vsak je med množico rtar. šev takoj našel svcjP in pr ro. vedovanja so se začela. Hitro so seveda povedali, koliko so pridobili na teži, kaj so vse videli in se naučili, pravili so o tekmovanju me J četami, o lepem redu, kj je vladal v kc-| lonijah itd Vsak ie tudi rohva. lil tovarišico kuharico. Postaja se je polagcma praznih. Tramvaji so se polnili s srečnimi starši in s še srečnejšimi otroki in jih vozili v v~e smeri mesta. Tudi fildbv.s. k' nas je peljal proti III. c’’raju le bil prepoln veselih letoviščarjev.
Veselega živ-žava ni bilo konca, kajti otroci so hiteli pripovedovati in hvaliti kresote 'epe Slovenije. Deklice so bi. le ponosne, ker so si pridobir’ prehodno zastavico. Vsi brez izjeme so tr obžalovali, da jim
čas trko hitro petek l iv.'vs\ bi bili radi ostali če en mes'c.
Tako naj uvidijo nekateri, da so bile zaman vse laži o kolonijah p Jug sl-viH. Naši c'roc: so ž v? priče n resnici in ra ta noč’n razkrinkajo mar ilct re. at lažnivega pisuna, ki ,-c za-mar trudi, dg bi to resnico popačil. Era izmed mater Iz III. okraja
Zahvala mater sektorja Belvedere
Matere sektorja Belvedere I. okraj se čutimo dolžne zahvaliti se Podpornemu društvu in ASIZZ, ki je poskrbelo, da so naši otroci preživeli prijetne počitnice o. kolonijah, ki jih je stavila ng razpolago LRS. Zahvaljujemo se vsemu osebju, ki je požrtvovalno skrbelo za vso udobnost in zadovoljstvo v kolonijah, kar priča navdušeno pripovedovanje naših otrok, ki so se vrnili i,z kolonij. To navdušenje samo ' pobija vsa obrekovanja kominfermistov. ki so skušali z njimi preprečiti, da bi naši otroci ne bili deležni vsega tega, kar jim je nesebično nudila socialistična Jugoslavija, kateri se še posebno iskreno zahvaljujemo za vso skrb in požrtvovalnost, ki jo je nudila našim otrokom.
Zahvala mater iz sektorja Sv. Alojz
Matere sektorja So. Alojz, katerih otroci so bili v raznih kolonijah v Sloveniji, se toplo zahvaljujemo za izkazano gostoljubnost in izvrstno pestr ž-bo, katere so bili deležni naši otroci.
Izrekamo nd jlepšo zahvalo oblastem LR Slovenije, istota-ko tudi zdravnikom ter vsemu osebju Za njih požrtvovalnost in trud. Posebna zahvala gre tudi glavnemu odboru ASIZZ in Podpornemu društvu v Trstu in vsem tistim, ki so na kateri koli način pripomogli, da so se naši otroci r.aužili toliko dobrot v pr lepi Sloveniji.
Slede pedpisi mater
SLAVA PADLEMU BUKCU!
Udovič Milan
Tov. Milan iz Trsta se je rodil v Mariboru dne 13. I. 1905. Po razpadu fašistične Italije je stopil v. partizanske edinice in je bil vključen v Vil. korpus.
Ker se pozneje ni več vrnil med nas, ga b:mo chra nili v najlepšem spominu.
Slava padlemu borcu.
Sestanek industrijskih delavcev
Danes 3. t. m. ob 9 bo ca stadionu »Prvi maj« sestanek industrij: Ir h delavcev, ki ga ji sklical Enotni razredni sindikat.
Dnevni red je sledeč:
1. Sindikalni položaj ter tržaška industrijska kriza.
2. Važnost zakona o prevze. mu tcvarn po delavcih v Jugoslaviji za tržaške delavce.
IZLETI
PLANINSKEGA DRUŠTVA V TRSTU
Planinsko društvo v Trstu, priredi 16. in 17. septembra zadnji visokogorski izlet v Trentsko dolin >, od koder je izhodišče za Triglav, Razor, Prisojnik in Jalovec.
Neplaninci bodo lahko obiskali izvir Seče, botanični vrt in Zadnika. Odhod v soboto 16 sept. ob 15.
Vpisovanje pri ZDTV do vključno 4. septembra.
Avto podrl starko kije v bolnici umrla
Včeraj dopoldne se je ponovno zgodila v drevoredu d’An-nunzio avtomobilska nesreča, pri kateri je zgubila življenje neka stara ženska, za katere ime se sploh še ne ve. Predvčerajšnjim se je v isti ulici tudi pripetila avtomobilska nesreča zaradi spolzkega cestnega tlaka, toda ni se zgodilo hujše-le avto in motor, ki sta trčila, sta bila nekoliko poškodovana, vozača pa zelo malo. Sploh je po tej ulici vedno večji promet in nevarnost ne samo za pešce ampak tudi za same vozače, ker je cesta katramirana in spolzka. Nujno je, da oblast prepreči možnost takih nesreč in popravi cesto ali pa vsaj omeji brzi-no in postavi primerne napise v opozorilo vozačena.
Včeraj okrog 11 dopoldne je namreč neki Francesco Buda iz Reške ceste 44 vozil svoj avto Lancia Augusta TS 2458 prav po tej ulici proti Garibaldijevemu trgu. Nenadoma je zagledal nekoliko metrov pred seboj neko staro žensko. Ostro je ustavil, da je kar zacvililo, toda zaradi spolzkega tlaka se je avto naglo obrnil krog sebe in podrl na tla starko. Nezavestno in vso pobito so jo odpeljali v bolnico, kjer je včeraj popoldne ob 14 umrla.
Vrsta prometnih nesreč
Včeraj dopoldne se je zgodila tudi na Trgu Oberdan nesreča. Neki Pariz Primo v Ulice Set-tefontane je vozil svojo brzo Vesp0 tn zadel 71-letnega Cor-nachina Ivana iZ Ulice Marcan-
tonio 4. Starček se je pobil po rokah, obrazu in nekoliko po rajnenih. Zdraviti se bo moral skoraj dva tedna.
* * *
Neki Coverlizza Silvano iz Ulice Schiaparelli 2 pa se bo moral zdraviti skoraj tri tedne, ker ga jje včeraj dopoldne podrl avto, ko se je peljal s svojim kolesom po ulici ob morju. Vozač v avtomobilu se ni maral voziti preko tramvajskih in železniških tračnic in je raje potegnil bolj na levo, da bi se jih izognil, pri tem pa je podrl nesrečnega kolesarja.
# * *
Popoldne okrog 15. ure pa se je zgodila avtomobilska nesreča na obalni cesti. Tokrat sta pa imela smolo dva Avstrijca, ki sta se pripeljala v Tr9t s svojim motorjem, Sultzer Egon in Mankal Franc, obadva iz Gra-za. Ko sta ši Trst lepo ogledala, sta se zadovoljna vračala v svoje kraje. Verjetno sta občudovala naše sinje morje in pri tem nista zapazila jeepa, ki je privozil po cesti iz Križa.
Ameriški jeep in avstrijski Puch sta trčila, Egon se je pobil po obrazu in rokah in se bo moral zdraviti skoraj mesec dni, Franc, ki je sedel zadaj na motorju, pa se je pobij po rokah in nogah in se bo moral zdraviti skoraj dva meseca. Na jeepu, ki ga je vozil neki ameriški vojak, ie bila tudi njegova žena, Vaiion Giuliang poro-Čena Denisson. ki se je pri nesrečnem srečanju z Avstrijci pobila po glavi, toda ne prav hudo.
KOLEDAR
$£eda&4ce - 'Žčitta
Nedelja 3. septembra
Evlemija, Lepa
Sonce vzide ob 5.27, zatone oj» 18.41. Dolžina dneva 13.14. Luna vzide ob 21.19, zatone ob iz.«<-
Jutri ponedeljek 4. septembra
Ida, Nedamisel
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 2. septembra 1950 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrle so tri osebe in porok je bilo 10.
POROČILI SO SE: delavec Zi-roič Dušan in gospodinja Dequal Jolanda, trgovec Mendico Dome-nico in gospodinja Feletti Corin-na, mehanik Visioli Giovanni in gospodinja Battaia Antonia, ameriški vojak Gilmour William in gospodinja Brellch Silvana, narednik ameriške vojske Paolettq Leonello J. in gospodinja Vitali Fidčs, agent civilne policije Rat-zembeck Giovanni in gospodinja Vremec Elvira, uradnik Miot Renato in uradnica Quajat Nidiia, delavec Leo Dario in gospodinja Zafred Bruna, uradnik Spi-netti Paolo in uradnica Buonan-no Elvira, trgovec Grisovelll Sergio in gospodinja Cova Fio-renza.
UMRLI SO: 721etna Nedoch Te-resa por. Dodič, 251etni Sandrini Carlo in 611etna Conforti Ester por. Gambassi.
»I RADIO II
JUGOSL. CONE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 212.4 in ali 1412 kc)
NEDELJA 3. 9. 1930.
7.00: Jutranja glasba; 7.15: Poročila v italijanščini in objava sporeda; 7.30: Napoved časa - poročila v slovenščini; 7.45: Jutranja glasba; 8.00: Operetna glasba; 8.30: Kmetijska ura (slov.); 9.00: Italijanska orkestralna glasba; 9.30- Kmetijska ura (ital.); 10.00: Pesmi in plesi raznih narodov; 10.45: Oddaja za Bujščino (hrv.); 11.15: Pojo in igrajo znani solisti; 11.45: Našim ženam (slov.); 12.00: Glasba po željah (slov.); 12.45: Poročila v italijanščini in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slovenščini; 13.15 Igra vešeli kvintet; 13.30. Pionirska ura (slov.); 14.00: Glasba po željah (ital.).
17.00:	Oddaja za podeželje:
Poje zbor pevovodskega tečaja 'Z Portoroža, Pogovor v narečju; F. Jurčič: Smuk Vrbanova ženitev; Predi trgatvijo. 18.30: Veseli zvoki; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Kaj smo vam pripravili (ital.); 19.15: Poročila v italijanščini; 19.30: Napoved časa - poročila v slovenščini; 19.45: Lahka glasba; 20.00: Rimaky . Korzakov: Šeherezada simfonična suita op. 35: 20.45: Politični pregled (Ital.); 21.00: Iz opernega sveta; 22.00: Športni pregled (ital ); 27.10: Neka; skladb Friderika Chopena: 22.30: Zabaven glasbeni spored; 23.00- Zadnja poročila v italijanščini; 23.05: Zadnja poročila v slovenščini; 23.10: Objava dnevnega sporeda;-23.15: Serenade,
LJUBLJANA.MARIBOR in rel. postaja NOVA GORICA
(Oddaja na valih 327,1; 188.9;
212,4; 202,1 ni.)
NEDELJA 3. 9. 1959.
10.00:	Literarna oddaja; 10.40:
Želeli ste - poslušajte! 12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Veseli zvoki; 13.00:	Pol ure za
pionirje in cicibane; 13.30: Najlepši napev; iz znanih operet: 14.00: Oddaja za podeželje; 17.00: Glasba za razvedrilo; 18.00: Iz •sodobne književnosti; 18.15: Nikolaj Rimski-Korzakov:	Šehereza-
da, simfonična suita; 19.00: Napoved časa in poročila; 19.15: Novosti iz naše diskoteke za Ijubl-za zamejstvo; 20,20:	Zena v
telje lahke glasbe; 20.00: Oddaja Puccinijevih operah: 21.00: Ffz-kulturna poročila; 21.10; Plesna glasba; 22.00:	Prenos poročil
Zvezne postaje Beograd; 22.15: Lahek nočni koncert; 23.30: Poročila.
Obvestilo
Do nadaljnjega bo imelo ravnateljstvo Založništva tržaškega tiska telefonski številki 29-7G4 in 83-51
OF
OKRAJNI ODBOR OF OPČINE obvešča, da se prijave za Zagrebški velesejem sprejemajo za vasi OPČINE, TREBČE, BANE, KONKONEL, BRISCKI in FERNECI na sedežu o-krajnega odbora OF na Opčinah v Brinjevi ul. (Ginepri) št. 7 (pri Ivanki Dolenčevi) VSAK DAN od 8-13 in od 16-19 ure.
ZA VASI PROSEK IN KON-TOVEL pri tov. Alojzu Briščku na Proseku ob sobotah od 19-21 ure in ob nedeljah od 10-12.
ZA PADRICE IN GROPADO pri tov. Ivanki Grgič v Padri-čah v sredah in petkih od 19-21.
ZA BAZOVICO, PESEK IN GROCANO na sedežu OF v Bazovici v sobotah od 20-22 in nedeljah od 10-12 ure.
ZA COL pri tov. Jožetu Škamperle.
ZA VELIKI REPEN IN MALI REPEN pri tov. Silvestru Škabar v Velikem Repnu ob ponedeljkih in sredah od 19-22 ure.
OKRAJNI ODBOR OF ZA V. OKRAJ MILJE - DOLINA obvešča vse svoje člane in prijatelje, da se lahko vpišejo za izlet v Zagreb, ki ga organizira Primorski dnevnik in 11 Pro-gresso f,b priliki velesejma, pri sledečih tovariših na vaseh, in sicer: pri Sturmanu Jo. sipu, Donijo - Sv. M. M. Sp. št. 54J, pri Kuretu Silvestru, Ric-manje št. 19, pri Zerj3l Josi-pini, Boršt št. 55, pri Sancinu Josipu, Boljunec št. 228, pri Prašl-ju Josipu, Dolina št. 122, pri Olenik Bernardi, Mačkov-lje št- 52, pri Bandfju Mirku, Prebeneg št. 6, pri Veljaku Lazarju, Stramar št. 882, pri Jamšku Josipu, Plavje št. 169 in pri Sancinu Francu, Škofije št. 218. Vpisovanje se sprejema d0 12. septembra t. 1. za prvi in drugi turnus.
V torek 5. t. m. ob 19.30 bo redni sestanek okrajnega odbora OF II, ekraja v običajnih prostorih. Isti dan ob 20.30 bo ravno tam sestanek sektorskih tajnikov QF II. okraja.
SEZNAM KRAJEV ZA PRIJAVE ZA OBISK MEDNARODNEGA VELESEJMA V ZABREBU ZA NABREŽINSKI OKRAJ.
Za Nabrežino — Slivno na sedežu OF — Dutkova hiša št. 89. V Vižovljah št. 9 pri Nini Kravanja za Sesljan in Vižovlje. Za Devin pri Miri Legiševl v Devinu št. 34. Za Sv. Ivan ln Medjo vas pri tov. Kosmanu (gostilna). Za Križ pri tov. Mariji Sonce, Sv. Križ 12 in pri tov. Josipu Ukmarju, Sv. Križ 51. Za Cerovlje pri tov. Lini Petelin, Cerovlje 6. VMavhinjah pri tov. Zdravku Urdlhu, Mav-hinje 20. Za vasi šempolaj, Prečnik, Trnovica in Praprot pri tov. Vidi Furlanovi, šempolaj 20. Za Salež in Samotorico pri tov. Janku Obadu. Salež 17. Za Zgonik in Koludrovico pri tov. Ivanu Knezu, Kolodrovica 2. Za Gabrovec pri tov. Ivanki Rustjan, Gabrovec 4.
OKRAJNI ODBOR OF ZA II OKRAJ obvešča svoje člane ln prijatelje, da se labko vpišejo za izlet v Zagreb, ki ga prirejata »Primorski dnevnik« in «11 Pro-gresso« ob priliki velesejma, pri sektorskih odborih OF ali pa direktno na sedežu okrajnega odbora OF na stadionu »Prvi maj« v torkih, četrtkih in sobotah od 17. do 20. ure. Vpisovanja se spre. je majo do 12. septembra t. I.
VPISOVANJE za OBISK
zagrebškega velesejma
V I. OKRAJU. Prijave za obisk zagrebškega velesejma se za I. OKRAJ sprejemajo v Ul. Machiavelli 13, II vsak dan od 10. do 12. ure in od 16- do 18. ure.
V BARKOVLJAH se prijave sprejemajo na sedežu Prosvetnega društva Ul. Bovedo 41 (na mandrlji) začenši s soboto 2. septembra od 19. do 21 ure, ob torkih in četrtkih od 19- do 20. ure.
Vpisnina znaša za osebo L. 3.100.— (vožnja, hrana, prenočišče in vstopnina na velesejem). Vpisovanje se zaključi 11. septembra. Odpotuje se v dveh izm.nah: I. izmena 23., 24. in 25, septembra, II. izmena 7., 8. in 9- oktobra. Qdhod jz Trsta za I. izmeno je v soboto 23. septembra ob 7. uri z glavne postaj j in povratek v ponedeljek 25. septembra ob 24. uri v Trstu. Cas odhoda in povratka II. izmene od 7. do 9. oktobra je isti kot za I. izmeno.
VPISOVANJE ZA IZLET na Zagrebški velesejem, ki ga organizirata »Primorski dnevnik« in »Progresso«, se sprejemalo: za IV okraj na sedežu OF v Vicolo di Servola 65 v Skednju (pri Bordonu).
KINO
Rossetti. 16.00: Otvoritev sezone 1950-51 s filmom »Kokain«.
Excelslor. »Pomlad je«.
O
Alabarda. 16.00: «Pesem Sibirije« v barvah.
Armonia. 15.30; »Karel iz Škotske« D. Niven.
Garibaldi. 15.30: »Ljubimka gangsterja«.
Ideale. 16.00: »Nebo lahko počaka« v barvah.
Impero. 16.00: »Beživa skupaj«.
Italia. 16.00: «Hrast velikanov«.
Savona. 15.30: »Po srebrni reki«.
Viale. 16.00: »Blaznost« . prepovedan mladoletnim
Vittorio Veneto. 16.00: «2eli me!«
O
Azzurro. 16.00. «2iva pokopana« M. Vitale.
Belvedere. 16.00:	«Simbadl.mor-
nar«.
Marconi. 16.30, na prostem 20.15: «Gusarji zemlje«.
Masstmo. 16.00: «Gianni Pinotto in tajni morilec«.
Novo Cine. 16.00: «Clovek volk«.
Odeon. 16.00: «Javni prijatelj št. 1», Clark Gable.
Radio. 16.00: »Novi Robin Hood«.
Vegezia. «Okrvavljen! cirkus«.
Vlttorla. 19.45: «Največja pustolovščina«.
Ljudski vrt na prostem. 20.45: «Jassy ciganka« M. Lockvvood.
Letni kino v Ul. F. Severo. 20.00: «Lepotica iz Puhona« R. Scott.
Letni kino Rojan. 19.45: «LJubša mi Je krava«.
Letni kino na Rotondi. 20.45: «Holzapoppin».
Skoljet na prostem:	«Magičen
glas«,
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje __________
ZAČETEK SEZONE 1950-1951
V torek 5. septembra 1953 0b 20. uri gostovanje na dionu »Prvi maj« z Molierovo komedijo
9»
TA It
DAROVI IN PRISPEVKI
V počastitev spomina Alojzija Stepančiča je daroval dr. Angel Kukanja 2000 lir za Dijaško Matico.
SINDIKALNE VESTI
Okrajna konferenca v Nabrežini. Pripravljalni Akcijski sindikalni odbor za obnovo razrednih sindikatov v Nabrežini vabi na sindiikalno konferenco, ki bo danes 3. t. m. ob 8.30 v nabre-žinski kinodvorani.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo »Ivan Cankar« bo imelo v ponedeljek 4. 9. 1950 ob 20.30 redno odborovo seio v običajnih prostorih. Prosi mo za točnost in polnoštevilno udeležbo.
Prosvetno društva «Ivan Cankar« vabi vse pevce in pevke na sestanek, ki bo v torek, 5. t. m. ob 20.30 v Ulici sv. Marka pri Cirilu. Pridite vsi, ker je sestanek zelo važen.
Prosvetno društvo v Skednju javlja, da pesluje društvena knjiž. niča v prostorih pod župniščem «Pri Bordonu« vsak ponedeljek in četrtek od 19. do 20. ure.
ŠOLSKA OBVESTILA
VPISOVANJE NA SLOVENSKIH SREDNJIH SCLAH IN TEČAJIH V TRSTU
Na vseh srednjih šolah in tečajih v Trstu in okolici se je začelo vpisovanje dne 1. septembra in se zaključi dne 25. septembra. Učenci, ki polagalo popravne ali razredne izpite, se labko vpisujejo do konca meseca.
Vpisati se morajo tudi vsi oni, ki so položili sprejemni izpit. Vpisovanje je vsak delavnik od 10. do 12. ure. Podrobnosti na oglasni deski vsake šole.
Obvestilo
industrijskim delavcem
Enotni razredni sindikat za industrijske delavce ima na razpolago vstopnice za tržaški vele-sejm po znižani ceni. Vsi industrijski delavci, ki bi si želeli ogledati velesejem, lahko dvignejo vstopnice na sedežu Sindikalnega akcijskega odbora v Ul. Ruggero Mana 29.
Člani OF. IV. okraja želijo hčerki naše tov. Francke Filip-pi obilo sreče V zakonskem življenju.
Popravni izpiti
na slovenski nižji sredni’ ^ li, pri Sv. Jakobu. Ul. de Scuola Nuova št. 14 bodo v slednjem redu:
1. SPREJEMNI IZPITI: Pismeni sprejemni izpit' bodo 16. IX. ob 9 slovenski j«1* 18. IX. ob 9 računstvo.	J
Vsi ustni izpiti bodo l9-1 k do .8 dalje.	■
2. POPRAVNI IZPITI CEZ
I. IN II- RAZRED Pismeni popravni izpit« do v naslednjem redu:	*
1950 ob 8.30 slovenski le 18. IX. 1950 ob 8.30 latinski zik; 19. IX. 1950 ob 8.30 matika; 20. IX. 1950 ob 8.30 i lijanski jezik.	^
Ustni izpiti bodo: 21.1 ■ ^
8 za la. Ib, I c, IČ, Id: 9 ■ ^ ob 8 za I e, I f. I g. I h' $. cb 8 za II a. II b, II c. ob 8 za II č, II d, II e.
3. NIŽJI TEČAJNI *Z Pismeni nižji tečajni
bodo: 21. IX. ob 8.30 s iz jezik; 22. IX. cb 8.30 lat. v slov.; 23. IX. ob 0ij vod iz slov. v	ob'8.3°
8.30 matematika; 26.1X. risanje; 27. IX. ob 8.30 i ski -jezik.	.jčcli
Ustni izpiti se bodo 29.IX. ob 8 uri.	w	v!e
Natančnejši razpored ^ ^ Izpite visi na oglasni d« .^jeli. Kdor ne bo Prise nega dne k izpitu.-ga V" ne bo mogel delati.
Ravnatell5 ^
——zn*11'
i Vsem prijateljem %lo&°
T cem naznanjajo ,jjn
vest, da je po dolgi in mučni b® draga žena, mama. sw‘* sestra
Terezija MA por.
stara 72 ***,.£ tx> E
Pogreb drage P**# ;z hiše nes 3. t. m. ob 10.30 k losti v Ul. Montecchi	J
Iskreno se zahv*!,J in zdravniku dr. Travah ^ y čarkam za vso pon^f’ nudili dragi pokojnic*-Žalujoče družin« 0%<0^ in Nedoh ter ostali ^ Trst - Hrušica, 2. 9>
ZAH VA L, A
Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem id
sploh
vsem onim, ki so hoteli na kakršenkoli način stiti spomin našega dragega očeta in tasta
Alojzija Vidau
se najprisrčneje zahvaljujemo. Trst - Opčine 3-9-1950.
Družina Vid»u in Rancati
MALI OGLASI
Prodam čebele v A2 panjih, večje število, skupno ali posamezno. Cena po dogovoru. Mar-tellani. Trst. Ul. Valdirivo 3.
IZLETI
ADRIA-EXPRESS
17. septembra v
trg Vipavo« Tolmin, Kobarid in Rovcc
16. - 17. septembra v
v UURI.JAlVd
Vpisovanje do C. septembra
ADEX-I*^
24. septembra t. .J^(F*' potovalni urad a
v Pllli' nida°W #t in v Opal«® *
Vpisovanje do •
uradu Adria'e^iefort ^ -Severo 5, ne”*
ADEX "
*“n 14. sept**«*'
izlet	,	^
V Zagret
l ?VT*
23., 24. in 25. sev	y
z vlakom.	,0	t. ^ f.
Vpisovanje d° 1 ' UPm. uradu Adria-expr^ 29-3,
Severo 5.
ZAGREBŠKI VfllStltM
BO OD 23.9 DO 8.10.1950 ADRIA EXPRESS ORGANIZIRA OBISK
zagrebškega velesej®^
V DNEH 22., 23. IN 24. SEPTEMBRA. VPIS°V DO 5. SEPTEMBRA V PISARNI ADRIA E*p
TRGOVSKO POD
SLOVENIJA g
LJUBLJANA
27-«f
PREČNA UL. 1	TELEFON'	£
Brzojavi: GOSAD, LJUBL
1 * V A Ž	npj
ZDRAVILKA ZELIŠČA -OLJA - Sin E GOBE - BOLElVS {Jg0 UŽOL raznih vrst ■ PROSO, K A$0,
podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici
a——	^	—
-	Pokrajina	razglašena	za	»pasivno	področje
GL Silvio Pellico Ijll. nadst. - Telefon 11-32
'{ pt!Sa,nam Poročaio, da Gisn« itabjanske vlade žurar,,, r’1 P°s!al videmskemu
j8%Tfvk0- « katero. mu odbor , .e me<lministerialni 8lt4e ®re)el zahtevo občin ^raia2r°SlasitYe videmske '®na i Za (<Pasjvno področje« °'sto«LI,ressa' ir-! na podlagi Zakon°v razglasil »jT* Vldemske pokrajine . hio področje.
^ila via	jc ,orej
a Dasiv« demsko Pokrajino HžeJt ° Področje« glede
^ni, na°Žfj’ ,ki vlada v
b»t jjj visoko brezposel-Sdanip splošno gospodarsko “	rni-’-!	ie	to	stori-
'eotakem K Pokrajino. Po-^krajj,, ? tacii videmska Hostnik _eIežna posebnih b !ta<kir, • denarnih1 nakazil,
02iromPm~U.Str^skih obiek"
Oov.
J* ustanoi opj0 kalerih r to t^k‘ZbolišaI_ Položaj in
Po v ,ustan°vitev usta-r'h naj bi se
*T&fab°Utal
lKo gospodarsko sla-
^^Ssivna°kIaoi!na..ic v bi-- - v,ia pokrajina ker
Poleg
Plodovite ravnine,
torovja
1°* tn 'L‘ «ul5mn
K k Roneška i W, nnalsk
JfH časo °blasti so sicer že; VI*- da je vlada »
nov lir, ki jih je nakazala vlada videmski pokrajini, nakazanih občinam Beneške Slo. venije nekaj čez 24 milijonov, kar ne znaša niti 5 odstotkov. To je v primeri z nakazili drugim občinam zelo nizko če upoštevamo, da so ti kraji najbolj pasivni v pokrajini.
V kakšnem gospodarskem stanju se nahajajo vasi v Beneški Sloveniji in Reziji, kako bedno ž;vijo ljudje in kakšni so njihovi zdravstveni in socialni pogoji, smo z< mnogo pisali. Saj ne bonr vedno ponavljali istih reči. ker smo prepnčsni, da za niih oblasti dobro vedo. Zato tem bolj poudarjamo in ponavljamo svo. je ugotovitve, da se oblasti za slovenske gcrslce kraje premalo zanimajo, da jih zanemarjajo in da jim nočejo priznati niti tistega kar jim gre po zakonu. To je zakon o obdavčevanju gorskih pasivnih predelov
Danes, ko je bila videmska pokrajina razglašena za ((pasivno področje« in bo zaradi tega deležna posebnih de-
«pozabijo» na revno Beneško Slovenijo, na sestradane ljudi in sploh na težke življenjske pogoje, ki vladajo med tamkajšnjim prebivalstvom.
Davek na plin
in električni tok
Uradni list je objavil višino občinskega davka na potrošnjo plin* in električnega toka. Na potrošnjo plina za razsvetljavo in za ogrevanje je določen davek 1-50 lir na kub. ifl» za električni tek za razsvetljavo pa 10 Ur na kilowat. Zakon določa, da je to najvišji davek, ki ga lahko določijo občine. Vsaka občina pa lahko po svoji uvidevnosti davek zniža.
Iz Krmina
Uspeh letnega sejma
Letni sejem, o katerem smo .že pisali, kj je bil v petek v Krminu, je dobro uspel. Na ta dan je prišlo v Krjnin mnogo ljudi iz okoliških vasi in celo iz drugih Občin, ki so pripeljali na sejem razne proizvode in živino. Predvsem je t>il živ trg živine, kjer so bile sklenjene številne kupčije. Na sejmu je bilo tudj mnogo prašičev, ki so jih trgovci dobro prodali. Mnogo je bilo tudj krošnjarjev, ki so s svojim raznovrstnim blage,™ še bolj poživili sejem. Pri cenah ni bilo opaziti nobenega zboljšanja čeravno je bilo na trgu mnogo blaga.
DAROVI IN PRISPEVKI
IZ BEBTEŠKE SLOVENIJE
Izgnana iz šole, ker je govorila v materinem jeziku
Zveza partizanov iz Steverja-na daruje namesto venca na grob pokojnega Korena Jožefa, 2000 lir njegovi družini.
in "*Pr°dUkliVr-e- narnih nakazil, ponovno pozi-
Benetv- Jredel°V i varno in opozarjamo pokrajin-
Kanakk. 3 j i°Ven^aM site oblasti v Vidmu, naj ne - aliKa dolina in
Obvestilo partizanom
Odsek za bivše partizane OBVEŠČA vse partizane In svojce padlih in pogrešanih partizanov, ki so debili priznanje, pisma od komisije iz Rima ali kakršnekoli potrdilo glede partizanstva, naj se takoj zglasijo v Ulici Montesanto št. 42. Gorica, kjer bodo dobili vse inlcrmaclje za ureditev prošenj za izplačilo denarne nagrade.
Obenem opozarjamo vse partizane, ki niso dostavili komisiji v Rimu dekumeate o partizanstvu v originalu, da se tudi zglasijo na zgoraj cmenjeni naslov.
Trikoloristične bande, ki so prizadele toliko gorja našim ljudem v Beneški Sloveniji, so se ponovno prikazale na dan in preganjajo poštene beneške Slovence. V vasi Zverinac so trikoloristični elementi začeli v zadnjih časih preganjati zavednega Benečana Tomasetiča Rimolda, zato ker se zaveda, da je Slovenec. Pri tem ni jzvzeta niti njegova družina z otroki vred. Eden od preganjačev je Bukovac Ivan sovražnik poštenih revnih kmetov in bivši vaški načelnik, ki je Tomasetiču zagrozil, da ga b0 izgnal iz vasi.
o
V Beneški Sloveniji so oblasti pobrale več otrok, ki so ostali brez staršev in jih predale v vzgojo videmskemu zavodu (Collegio di Previdenza). Med temi otroci je bila tudi Zabriščak Lidija iz Selc, ki ima šele 11 let. V zavodu so jo nekatere italijanske deklice zatožile, da je z neko prijateljico govorila po slovensko. Za ravnateljstvo zavoda je bilo to dovolj in je mala Lidija plačala svoj «greh» z izgonom. Vodstvo zavoda ji ni niti omo-
gočilo, da bi položila letni izpit. Zato bo morala Lidija še enkrat ponoviti celo šolsko leto.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V gorišlii mestni občini je bilo od dne 28. avgusta do 2. septembra f. 1. 14 rojstev, 8 prijne-rov smrti, 9 vknjiženih porok in 8 porok.
Rojstva: Vcjvoditeh Radomir. Petrom Magdalena, P.etroni Marija, Marangon Luciana, Leban Fides, Kovačič Walter, Olivo Loredana, Valentinčič Danijel, Valentinčič Franc, Carli Pulvia, Bufolin Pavel, Bufolin Robert, Cum Livio, Di Bon Maksimiljan.
Smrti:	82-letna gospodinja
Iuch vdova Trampuš Katarina, 88-letna gospodinja Gailabrese Ana Marija, 42-letna gospodinja Lutman vdova Makuc Sofija, 81-ietni kmetovalec Brumat Franc, 45-letna gospodinja Bo-nan Castilia, 74-letni trgovec Farfolja Anton, 44-letna gospodinja Aversa Elda, 26-letna gospodinja Štrukelj Helena.
Vknjižene poroke: agent javne varnost; Cristall; Angelo in učiteljica Salo Ivana, narednik
javne varnosti Zanello Ezio in uradnica Della Pietra Sterina, tovarniški delavec Moscarda Emesto in gospodinja Hvalič Lidija, mizar Perat Ivan in šivilja Širok Viktorija, jnehanik Bizaj Marijo in gospodinja Franko Dorotea, agent javne varnosti Pilato Tomaž in gospodinja Gatta Pavla, učitelj Clari Livio in državna uradnica Baz-zaro Adrijana,' kmet Marvin Rudolf in gospodinja Brajnik Tatjana.
Poroke: krojač Simonutti Alfred in tkalka Pigin Liana, urar Fantin Albano in gospodinja Bratina Lojzka, trgovec Braunicer Franc in gospodinja Vida Ana, delavec Ipavec Alojz in postrežnica Budal Ana, šofer Zin Brur.o in gospodinja Tardivello Cesira, uradnik Mer-lo Giancarlo in dijakinja De Fomasari Anamarija, mehanik Menotti Rihard in gospodinja Spanger Ana, delavec G-usto Adeichi in gospodinja Medeot Nives.
Prijavili je treba
vse vinske pijače
Goriška občina sporoča, da morajo vsi proizvajalci vinskih pijač prijaviti količino vina v kleteh in drugih prostorih z dne 31. avgusta 1950. Prijave je treba vložiti do vključno 5. septembfa tega leta na troša-rinski urad v Ulici Mazzini št. 7, II. (Ufficio ijnposte di con-sumo).
STARŠI IN DIJAKI, POZOR!
Vpisovanje in izpiti
na slovenskih srednjih šolah v Gorici
Vpisovanje v vse razrede vseh štirih slovenskih srednjih š*>i v Gorici bo trajalo do 25. septembra. Natančnejša navodila so razvidna z razglasne deske vsake šole. Svetujemo vsem, naj opravijo vpisovanje čimprej, da ne bo zadnji dan prevelikega navala in bodo morali zaradi tega izgubiti mnogo časa s čakanjem.
Pri tej priliki opozarjamo starše učencev, ki so dokončali ljudsko šolo, da vpišejo svoje otroke v čim večjem številu v nižjo srednjo šolo ali v strokovno šolo. Za strokovno šolo ni potreben noben izpit za tiste, ki so z uspehom dovršili V. razred, medlem ko morajo tisti, ki imajo samo štiri razrede ljudske šole, polagati sprejemni izpit. Za nižjo srednjo šolo pa morajo vsi delati izpit. Tudi za te izpite so vsa potrebna navodila razvidna z razglasne deske šole.
Tisti učenci, ki so izdelali sprejemni izpit za nižjo srednjo šolo ali ga bodo izdelali v jesenskem roku, se vpišejo lahko tudi v strokovno šolo, če se čutijo zanjo bolj poklicane. Ta strokovna šola je primerna zlasti za take, ki ne nameravajo nadaljevati študija na višjih srednjih šolah.
Izpiti jesenskega roka se bodo pričeli v ponedeljek 18. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine; samo obe maturi se bosta začeli 2. oktobra ob 8.39 isto-tako z italijansko nalogo. Za ostale predmete je vrstni red na razglasni deski. Izpiti se bodo začenjali točno in za-
mudniki ne bodo pripuščeni. Za tiste, ki bodo polagali izpite v jesenskem roku, bo vpisovanje do 30. septembra.
Obvestilo kmetovalcem
Včeraj 1. t. m. je začel sprejemati Pokrajinski agrarni konzorcij prostovoljno oddajo semen sončnic. Pridelovalci lahko izročijo svoje blago na sedežu v Gorici, Ulica Morelli; v Ločnrku, Krminu, Romansu, Gradiški, Pierisu, Ronkah in Tržiču. Za vsak stot oddanega semena bodo prejeli kmetovalci na račun po 19 litrov olja ali pa 6.000 lir.
Zainteresirani se lahko obrnejo na podružnice v Krminu, Gradiški in Romansu za očiščenje semen s posebnimi ventilacijskimi stroji.
Prav tako bo Pokrajinski agrarni konzorcij začel z dokončnim izplačevanjem za oljčno repico, ki so jo oddali pridelovalci.
Kmn
VERDI, 16.30: ((Francis, govoreča žival«.
VITTORIA, 17: «Maja, havajska sirena« B. Grable.
CENTRALE, 17: «Ljubim te, čeravno si ničvrednež«
ESTIVO, 21: «Kako sem postal oče« B. Hope.
EDEN, 17: «Safari» M. Carroll.
MODERNO, 17: ((Kalkuta« A. Laad, G. Russell.
500
“liliji
videmski
pokrajini 1
* to b,n°Ilir 2a 5avr-a dela. ™°ral0 no načrtih pokra-
k™gov J oblasti
po
in
, --. jn . olajšati brezpo-1 ^v^išati življenje
t b* se il, to sm° mnenja r1? “tla i °rala nakaz‘la za (rt Jih uš- P0Sebne predno-dodf>rVa (<pasivno pod-& ki so l.J€yati tistim kra-
najbolj- pasivni in - vnti skorai onemo-w!lužka t kakršnega ko-
^ kraji V , predvsem T ,kot Je Beneška ez']a, Kanalska doli	S tem noče-
5&S£Pt0treb’ ki ™a-
!&%i, ' krap v videmski ><fv‘em kraji v
izkušnjah ve-a i.in vsi vplivni folr kr zanimai° za slo-Sl%', ta;ie. v videmski
Reži-® 23 Beneško kai
in Kanalsko
l>oCka d°Hna si N. kt 'POrnaSf1 s . ta r  Pa ne mnr<
si-tu-
■ ne moremo Kak Benežko Slo-v?2 je razvidno iz ^ki, , ..so jih objavili od 500 milijo-
ni ta 't,ka Njo. ^iio
Sv
in
Vozni red 9°riskem kolodvoru
,.Vti D H O D i
^5, 8.39 >30, ’22lbf. 16-40
'Ni u' 5of'
15.,3’ 13.48
‘•U.
(^elav-
22.50.
5.45, 6.37, 17.26, 18.54
IliVa.^ODi 4 13.46	«*»•	1
’	'-24,	18.49
S? “S;so’
6-36, 8.09, 8.25, 20.03
6.19, 7.23, 8.37, •49, 19.28, 22.31.
v nesreči
>ka ] amijc
9 Ir raz5tw,,. ponesrečiij
LS Sn1VOpl- Nesreča . lok=. ako usodna —
sta se dva Ponesrečila z ki
za dva
tar*, n-
(Vh 'irtevV^ zahtevala k 4-letn IV Mai'io Pa-V Nives Konj sta
Tudi v socialnem zavarovanju uvajamo decentralizacijo
‘š ^ Ueh nar.,Vas‘ 'grala, ko
^ lla n . IZ
bašla neki predmet a“hkr„. prenašati in me
^eia
j.
v k ranjen ‘>warefi ostala so ju
■Eoil bolnico, kjer ie lahlce po bo ,1 in rokah- Med J' V bolm. ai ,maU Mario \....... lCl	b	10	dni.
Kakor vsa ostala področja javne uprave, tako je tudi Zavod z.a socialno zavarovanje na tem, da uvede v prihodnjih mesecih popolno decentralizacijo socialnega zavarovanja in svoje zdravstvene službe. Namen teh ukrepov je približati zdravstvo in socialno zavarovanje delovnemu človeku.
Na podlagi reorganizacije zdravstvene službe bo ta združena sedaj s spležno zdravstveno službo oblasti, kar bo po novem načrtu dovedlo do enotne zdravstvene službe, pri čemer Pa bodo imeli zavarovanci še vedno lastne ambulance s posebnimi zdravniškimi pregledi in posebnim postopkom. Vendar bo celotna ambulančna praksa glede splošne zdravstvene službe in nadzorstva podrejena okrajema y Kopru in v Bujah.
Prihodnji mesec pa se bodo odprle ekspoziture po podjetjih in tovarnah, kar pomeni, da bodo imeli delavci in delavke na primer v tovarni Arrigo-ni ravno tam tudi lastno ambulanto, urad za socialno zavarovanje, kjer bodo prejemali svoje kratkoročne dajatve iz* bolniške panoge.
V manjših podjetjih in tovarnah z nad 50 zavarovanci pa bodo postavljene tako imenovane plačilnice. Te bo vodil urad istega podjetja, ki bo na ta način direktno nakazovalo delavcem in delavkam bolniške dajatve to je podpore.
S tem v zvezi je treba še dodati, da je bila s 1- septembrom t. 1. v okviru zavoda za socialno zavarovanje ustanovljena v Kopru okrožna uprava s sedežem v Kopru, poleg te pa sta bili formirani dve okrajni u-pravi, od teh ena s sedežem v Bujah in druga zopet V Kopru. Kot rečeno, smisel tudi tega u-krepa je ta, da se zavarovalna ustanova približa čim bolj bazi zavarovanca. Vsg to pomeni, da so v teku priprave k bodočemu zakonu o zavarovanju, ki bo znatno bolj napreden kot dosedanji.
Vsakdo, ki je imel kdajkoli priliko pogledati v čakalnice dosedanjih ambulant in uradov zavoda za socialno zavarovanje, bo uvidel, da bo z reorganizirano zdravstveno službo za-
varovancev in z reorganizacijo zavarovalnega poslovanja ugodeno v prvi vrsti zavarovancem! Odpadlo bo neprijetno čakanje, nepotrebna La pot do ambulante, poenostavljeno bo delovanje poslovalnic zavoda za socialno zavarovanje. Enako bo bolje za zdravnike in zdravniško osebje, ker ng bodo več delali pod ((pritiskom« prenapolnjene čakalnice, ki «žre» živce še tako mirnemu človeku.
Učinek te decentralizacije pa bo 'udi ta, da bo zagotovljena zavarovancu v primeru bolezni takojšnja zdravniška pomoč in naglo izplačilo pripadajočih mu dajatev, ki se bo izvedlo v bodoče naravnost na mestu zaposlitve pri podjetju samem.
Delovanje Zavoda za socialno zavarovanje je y tem letu na splošno zelo uspešno. Naše bralce hočemo opozoriti zopet na odredbo p materialni pomoči družinam z več otroki, ki je stopila v veljavo s 1.4. t. 1. s katero so bili zneski nekaterih podpor, pripadajoči zavarovancem, ki vzdržujejo otroke, povečani kot na primer dojni-na, dečja oprema. Na nov.o pa so bile uvedene posebne podpore ob rojstvu tretjega, četrtega, in nadaljnjih otrok. Te podpore so enkratne in njih višina je odvisna od števila otrok, ki jih zavarovanec vzdržuje. Hkrati se j« sistem otroških doklad spremenil v toliko, da je doklade nadomestil poseben dodatek za otroke, ki se izplačuje zavarovancem v celotnem mesečnem znesku pod pogojem, da nimajo neopravičenih izostankov z dela.
Dalje so bile z odredbo o zaščiti nosečih žen ter doječih mater povečane pravice žen v dobi nosečnosti ter poroda. V času porodniškega dopusta ima namreč žena pravico do polne plače, posebno zaščito pa uživa žena še nadalje, zlasti v prvih 8 mesecih po porodu.
Kljub tem spremembam je bilo socialno zavarovanje v letu 1949 aktivno, zaradi česar je bil znižan prispevek delodajalcev od 30 odst. na 27 in 0,5 odst., s čemer se je zmanjšala obremenitev celotnega našega gospodarstva.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 OB PRIPRAVAH ZA GOSPODARSKO RAZSTAVO
200 hektarov zemlje
hs lahko namakali ob ustju Rižane
Prejel; smo naslednji dopis, ki ga v celoti objavljamo. Pobudo pisca toplo pozdravljamo. V našem listu bomo radi objavljali podobne članke.
Dopis se glasi:
((Letošnja gospodarska razstava nam bo nudila pogled v naše gospodarstvo bodočih let. Najvažnejša naloga našega gospodarstva je pov.ečanje proizvodnje kmetijstva s tem. da odsjranimo posledice delnih suš.
Tov. dr. Kovačič je napisal pred dnevi v Vašem listu, da bi lahko dvignili proizvodnjo zelenjave v našem okrožju za najmanj 200 odst. (in to ne glede na sušo), če bi namakati vso zemljo, ki jo lahko namakamo. S svoje strani bi želel sprožiti prav ob pripravah za gospodarsko razstavo malo razpravljanja med nažimj kmeti, zadružniki in gospodarstveniki, ki naj bi napisali svoje mnenje o tem vprašanju ter ga poslali našim listom, ki bi te dopise verjetno radi objavili. V zadnjem tednu sem govoril z raznimi našimi gospodarskimi strokovnjaki in kmetovalci, ki so si edini v tem, da je vprašanje namakanja tako važno za naše gospodarstvo, da bi mu morali dati prvenstvo v vseh naših gospodarskih načrtih. Pred dnevi sem govoril tudi s predsednikom kmečke delovne zadruge v Bertokih tog. Apolonijem. Njihova zadruga je še mlada, ustanovljena je bila v jeseni leta 1949, pa ima kljub temu že nekaj lepih u-spehov. Zadružniki so bili nekdaj koloni Nobila, ki je imel 62 ha zemlje in 36 kolonov. Od teh se je sedaj 13 združilo v zadrugo, ki imajo 4.5 ha namakane zemlje. Mislim, da ni treba podčrtavati razlike med kulturami, ki se razvijajo na namakani zemlji z onimi nena-makanega polja. Zadruga ima na enem hektaru namakane
zemlje nasejane paradižnike ki jih je veselje pogledati. Pričakujejo, da bodo dali do 3,5 vagona ali 35.000 kilogramov, pridelka. Lep izkupiček, če pomislimo, da so paradižniki letos po 12 din kg.
Ogledali smo si tudi fižol na posestvu tov. Medizze. Fižol se zdi kot 3 m visok zelen zid. Seveda je zrastel na namočeni zemlji.
Prav tako smo videli v bližin; krasne melancane in namizno grozdje.
Zemljo namakajo tako, da napeljejo vodo iz Rižane po jarkih prav na njive Mnogo vode se na ta način izgubi. Slišal sem, da je zadruga v Ankaranu napravila več tisoč metrov jarkov iz cementnih cevi, ki jih izdelujejo v Kopru poleg kopališča. Na ta način se voda ne izgublja med potjo preden pride na njive.
Tov. predsednik nam je rekel, da bi se dalo namakati veliko večje površine, če bi napravili nekaj jarkov s cementnimi cevmi in če bi izrabili vso vodo iz Rižane, ki še ni izrabljena. To bi se dalo opraviti z manjšimi investicijami, ki bi se izplačale .še isto leto. Dalo bi se uporabiti celo vodo v dolnjem toku Rižane, ki se meša z morsko ua ta način, da bi z motornimi črpalkami črpali sladko vodo, ki je vedno na vrhu.
Torej mnogo prav dobrih pobud. Mislim, da imajo tudi drugod naši kmetovalci precej dobrih idej, kako bi povečali našo kmetijsko proizvodnjo. Zato smatram, da bi naša ljudska oblast morala takoj podpreti te pobude. Ob ustju Rižane, od Bertokov do Ankarana bi lahko žen denar bi se izplačal v nekaj letih. Naši gospodarski stro-
kovnjaki in kmetovalci naj sedaj, ko se pripravljamo na gospodarsko razstavo vzamejo pero v roke in naj napišejo svoje misli o tem vprašanju vsak za svoj kraj. Naloga naših novinarjev pa je, da s svoje strani pomagajo napisati v vseh tistih primerih, ko naši ljudje težko sukajo pero«.
KlaiJivar (Celje] proti Arriooni-Proleter
Danes, v nedeljo, ob 17. uri bo v Izoli nogometna tekma med enajsterico «Kladivarja» iz Celja in moštvom ((Proleterja-Arrigonija« iz Izole. To bo prvo srečanje y telkjnovanju za prvenstvo I. lige Slovenije.
Kakor je znano, je zadnja tekma med obema kluboma o stala neodločena. Zaradi tega bo jutri igra zelo živahna in napeta.
Ženska obrtna šola
Vpisovanje v I. in II. letnik ženske obrtne šole v Kopru Je še <., in 5. septembra v prostorih šole - Ulica Mario Bratti št. l-I. nadstropje od 9 do 12. ure.
izvoza m uvoza
V eni zadnjih številk našega lista smo pozivali naše kmetijske producente, naj proizvajajo Čim več, ker bodo s tem dvignili svoje dohodke in s kupno močjo izkupička izboljšali tudi svoje gospodarske razjnere. V naslednjem hočemo opozoriti zla sti poljedelce, kmečke delovne zadruge in ribiče na njihovo gospodarsko funkcijo, od katere odvisi blagostanje vsega prebivalstva našega okrožja.
Danes razume vsakdo gospodarski proces, na podlagi katerega mora ljudska oblast skrbeti, da uravnovesi uvoz potrebnih živil in predmetov z izvozom pri nas pridobljenih produktov. Ni nobena tajnost, da smo prisiljeni mnogo stvari, ki jih v Istrskem okrožju ne pridelujemo, oziropia proizvajamo, uvoziti. Uvožene stvari treba plačati in za dosego potrebnih plačilnih sredstev moramo povečati proizvodnjo ravno tistih predmetov, ki jih izvažamo.
Delovna brigada „A. Bonifacio“
razglašena za udarno
Delovna brigada Zveze Itali- 11; resolucijo, ki so jo poslali
okrožnemu komiteju KE za Istro, v kateri zagotavljajo, da bodo dali vse svoje sile za zgraditev socializma v Jugosla. viji, «Naj Ie govori reakcija in pišejo kominformisti, da je bi. la brigada prisiljena iti na delo«; tako nadaljuje resolucija, «na vsa njihova podtikanja odgovarjamo s tem, da povečujemo svoje delo in utrjujemo bratstvo z jugoslovanskimi na. rodi ter si hkrati ustvarjamo boljše pogoje za življenje v so. cialistični družbi«.
Medtem smo prejeli od člana navedene brigade Steffe Bruna pismo, ki ga zaradi zanimivosti delno objavljamo. To pravi::
janov za Istrsko okrožje ((Antonio Bonifacio«, ki sodeluje pri graditviNovegaBeogradain ki je dosegla v zadnjem času pri tekmovanju izredne uspe. he, je bila dne 22. avgusta razglašena kot udarniška. Pri tej priliki je prejela kot najboljša brigada pri navedenem objektu prehodno zastavico. Člani imenovane brigade pa so se od prvega začetka odločili, da ho. čejo doseči še večje uspehe. Na vsak način hočejo izpolniti ob. ljubo, ki so jo dali ob svojem odhodu jz Kopra, da ne bodo preje odnehali, dokler ne bodo postali šestkratna udarna brigada.
Na posebnem sestanku brigade so naši brigadniki spreje-
- ■■■   .V \V    .....................................................
Brigada je nameščena v zdravem in živahnem okolju in naši brigadrflki živijo zares z vsemi, ki so v tem taborišču tovariško. Vse delo je točno razdeljeno tudi po dnevih in
 .............»imunimi,mn,! i i r i u i   minimumi m umnimi mi umu.............................................................................  in...niiiuiu........imunimi......................
2®® O VINSKI ROMAN
SSuk JJ- »mn, ge. Mr Ra^nlku Inten-
^ bSariuja-kate*
C* de il 1 preJ <con'
^ bal vse kar8TCe*’ je »ku Ur8erw blla z
- ^Ur	Uffnnllo	i„
V‘“a'
uganila in
Je sn, koživnl Fran-»*.. .^rva smejal vsem
S>ko 0Vedel ie sicer že
Ul 81' kajti a0kovn3aški za-ij| je ainhlski mest-
»»»■
•vi bllA ki m <loš°dkov t di se smeli pri-
Jjd*. kakomalenk0stnlm
2"« S?le '«*■■ *«-
t.&bhVa - «■•
0 nitro vtika v
to stvar. Nalog' posameznih sodnikov in mairov je, iztrebiti v njihovih okrajih tako malo tatinsko golazen. Drugod, kakor v Istri in Dalmaciji, je vlada že storila, kolikor moči; a tam je zdaj mir; vsaj čutiti ni več takih roparskih hudodelstev kakor prej- A tu na Gorenjskem, in posebno v kamniškem in brdskem okraju, zadostujejo pač mairi in njim na razpolaganje dani ruissierji, da polovč te male tatove.
Poljak se je trudil, tajnika prepričati o nevarnosti rokovnjaške družbe, a zastonj. Naposled se je namenil, ko je zvedel, da je intendant Baselli navzočen v Ljubljani, iti k njemu in
tam poskusiti, da li kaj opravi.
Pa tudi Baselli je bil istih misli kakor njegov tajnik. Poudaril' je posebno, da francoska vlada vendar ne sme takoj v početku svojega obstanka preveč preventivnih korakov storiti; koder je sila ali potreba tam seveda se bo vse storilo, kar je mogoče; kjer pa se kaže samo oddaljena nevarnost, in to je gotovo v tem primeru, kakor ga je navedel gospod Poljak — tam je treba previdno stopati, kajti ljudje se lahko vznemirijo; vznemirjenja pa ne želi niti njegovo veličanstvo, cesar Napoleon, niti njegova vlada.
Tako je govoril intendant Baselli- Oskrbnik Poljak tem političnim preudarkom ni mogel mnogo ugovarjati. Bil je prijatelj francoske vlade in želel je, da se ona v ljudstvu utrdi. A glede položaja, v katerem je bil on sam in njegov okraj rokovnjačem nasproti so se mu
dozdevali vsi tj premisleki vendar preobčni, preveč generalni.
Naposled poudarja proti intendantu še enkrat mož-nost napada na francosko kaso, ki jo imajo pripeljati v prihodnjih dneh po Črnem grabnu-
To je vendar nekoliko vznemirilo Basellija. Obljubil je Poljaku, da bo naročil tajniku Vernazzu, ki ima spremiti kaso, kakor je bilo že mairu na Brdu naznanjeno, da preišče malo one kraje-
Oskrbnik je še enkrat po-udarjal, da brdski maire, dr. Burger, odvrača vso odgovornost v primeru kakega roparskega napada na francosko kaso, na kar je intendant smej6 odgovoril, da so gospodje mairi preskrbni. Poljak se potem, kakor smo že omenili, jako nezadovo-ljen poslovi.
Ker je bilo že pozno, je ostal v Ljubljani ter se vrnil stoprav drugega jutra, a ne naravnost domov, nego čez
Kamnik. Hotel je s svojim prihodnjim tastom, sodnikom Gavričem, še govoriti o tej stvari in morda ga je tudi srce vleklo tja k lepi Reziki.
Ko se ustavi v Kamniku pred mestno hišo in uradnemu slugi, ki je stopil čez vrata, vrže vajeti v roke, ne zapazi, da je po trgu več ljudi, nego navadno, v večjih gručah zbranih in da skrivnostno stikajo glave. Tudi sluga mu je hotel nekaj povedati, a Poljak je hitel po stopnicah.
V pisarni mu pride sodnik Gavrlč naglo naproti, kar sicer ni bilo v njegovi navadi-Bil je velik, precej obilen mož, dobrohotnega obraza; visoko čelo in malo stroge oči pa so skoro kazale, da more sodnik biti tudi jako energičen-
«Hvala Bogu, da ste prišli, prijatelj!« reče ter stisne roke oskrbnikovo, «vi gotovo že več veste o tem hudodelstvu, ki Je res grozno, grozno!«
«Kaj, kaj pa je?« vpraša čudeč se in prestrašen Poljak; «jaz prihajam naravnost iz Ljubljane in ne vem, o čem govorite«.
«A tako! Oh, pomislite, danes zjutraj, ko odpre naš mestni sluga vežna vrata te hiše, najde sredi vrat pribito človeško roko; pomislite, pravo, malo prej odrezano človeško roko«.
Oskrbnik je preplašen zrl v Gavriča.
«To je rokovnjaško znamenje!« reče polglasno-
«Da, da, to je tudi moje prepričanje!« nadaljuje oni; «povedati vam moram, da me postaja strah in groza teh lopovov. Pa čujte dalje! Ni mi bilo treba dolgo premišljevati, čigava je li roka: kajti pred kake pol ure je prišel eden vaših hlapcev s Koldvca ter mi naznanil, da leži pod gradom na cesti ubit človek, ki mu je odrezana desna roka«.
«Za Boga!« vzklikne o-skrbnik.
«Odposlal sem takoj našega komisarja Muleja s tremi huissierji na Kolovec, da preiščejo, kar je treba glede hudodelnikov, ker jaz sodim, da ni en sam tega storil«.
«Pa kdo je vendar oni ubiti človek?« vpraša Poljak, ki se mu je rodila v možganih grozna slutnja, taka, da sl je ni upal glasno izreči-
«Neki pijanec in rogovilež, s katerim sem imel jaz tudi že opraviti; čakajte, kako se mu že pravi? Zapisano imam tamkaj«; rekši se obrne sodnik k svoji mizi.
«Pa vendar ne Blaž, Mozo-lov Blaž?« reče oskrbnik, kateri svoje slutnje ni mo-gel več prikrivati, ter plaho gleda Gavriča.
«Da, da, ravno isti je, da, Blaž Mozol«, reče pritrjevaj e sodnik.
«To je grozno, to je strašno!« zavpije Poljak; «to je skoro neverjetno!«
(Nadaljevanje)
dnevni delovni načrti se do pi. čice izvajajo.
Brigadniki imajo y programu stalno tudi izlete, na katerih imajo na razpolago vso udobnost. Tako smo napravili v nedeljo Po velikem šmarnu lep izlet po Donavi, katerega se je udeležila celotna brigada na krovu luksuznega parnika. S seboj smo Imeli radlooddajno postajo, ki je prenašala številne pesmi, ki so jih odpeli naš zbor in nekateri solisti.
Dnevi potekajo pri delu, telovadbi, športu in študiju. Hrana je zelo izdatna, posebno do sti imamo mesa, pripravljena pa je na naš način, tako da smo vsi z n-jo zadovoljni. Ko se vležemo zvečer k počitku, se še dolgo vrti pogovor o do seženih uspehih tega dne in o tem kaj vse bomo naredili naslednji dan. Svesti si pravilno, sti načel, za katere se borimo čutimo prav vsi, da se utrjujemo pri tem delu za izvedbo zadanih si nalog, predvsem pa za izvedbo socializma v našem Istrskem okrožju«.
Danes zvečer
tekma boksarjev
Boksarji športnega kluba v Izoli in Meduzi bodo imeli danes zvečer in sicer na igrišču za slovensko gimnazijo v Kopru boksarsko prijateljsko tekmovanje. Nastopile bodo vse tri kategorije boksa, to je lah. ha, srednja in težka.
Gospodarska struktura našega okrožja je pač taka, da se najn izplača podpirati zlasti vinogradništvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in ribolov, ker so to gospodarske panoge, ki imajo najboljše izglede za izvoz. Sadje, zelenjava, naše vino, konzerviranj ribe, poleg tega še sol in gradbeno kamenje najdejo vselej in povsod dobre odjemalce. V tem pogledu je razveseljivo, da se je količina letošnjega izvoza v prvih šestih mesecih povečala y primeri z isto dobo preteklega leta za 27% izvoženih ton blaga.
Važen moment z dvigom izvoza pa je kot že rečeno tudi ta, da na ta način omogočimo tudi večji uvoz blaga, kar pomeni. da s lem zadostimo čimbolj svojim potrebam po blagu, ki ga sami ne proizvajamo. S tem v zvezi smo napredovali v toliko, da smo v razmerju s preteklim letom presegli plan uvoženih živil za 49%, oblačil za 48% in obutve za 44,7%. Na ta način smo istočasno dvignili za nekaj odstotkov splošno življenjsko raven prebivalstva Istrskega okrožja. Prekoračili smo plan uvoza tudi glede gradbenega materiala, in sicer za skoro 49%, dalje kemičnih izdelkov za 60% in železnih izdelkov za 54%.
Pri vsem tem moramo upoštevati, da srno dosegli te uspehe kljub velikemu pomanjkanju delovne sile in kljub letošnji izredni suši, ki je zadela naše poljedelstvo. V bodoče bomo morali gledati še na to, da bomo v vsakem pogledu izboljšali še kvaliteto svojih izdelkov.
Slovenska šola na Reki
SLOVENSKI DOM NA REKI obvešta starše, da bo z novim šolskim letom tudi na Reki slovenska šola. Vpisovanje v vse razrede bo danes v nedeljo, 3. sept. 1950. od 8.-12. ure v novib društvenih prostorih, UL Šalita del Pino 39. (bivši Dom kulture I. rajona). Vse informacije se dobe v Domu vsak dan od nedelje dalje od 8.-12. Prosimo starše, da opozorijo tudi druge slovenske družine, ki o tem še niso obveščene!
UPRAVA
Izpiti in vpis
na slovenski gimnaziji v Kopru
Ravnateljstvo slovenske gimnazije v Kopru javlja, da bodo popravni, razredni in predmetni izpiti za vse razrede 11. In 12. septembra t. I. vsak dan od 8. ure naprej. Prošnjo, koiko-vano z 9 din in s priloženim zadnjim letnim spričevalom, oddajte ravnateljstvu gimnazije ob prijavi za izpit.
Vpisovanje za vse razrede bo 14. septembra ob 9. url. Prinesite s seboj zadnje spričevalo!
RAVNATELJ.
IZGUBLJENA IZKAZNICA
Tov. Bortolo Razen iz Sermi-na Je 2. t. m. izgubil 0*ebno izkaznico m denarnico na cesti od bivše postaje do Kopra.
Lastnik prosi najditelja naj mu posije proti povračilu stroškov najdeno izkaznico na zgoraj navedeni naslov a] j pa jo izroči pri podružnici ((Primorskega dnevnika« v Kopru.
ZADNJI DAN NOGOMETNEGA TURNIRJA
bo «Kraški pokal?
»
anes
dnevu tekmovanju sledeča:
odgovor
1. Prosek
2. Nabrežina
3. Opčine
4. Kontovel
5. Bazovica
6. Sesljan
4 3 4 3 4 2 4 I 4 1 4 0
14 4 9 4 14 7 8 12
2	9
3	12
Danes pa se tekmovanje nadaljuje. Zadnjikrat bodo igralci stopili na igrišče. Glavna borba pa bo med Prosekom in Nabrežino.
Čigav bo «Kraški pokalu Težko je odgovoriti na tako
Po mgsecu trajajočih borb polnih presenečenj je končno prišla zadnja nedelja, ki bo dala zmagovalca.
Se pred začetkom tekmovanja so tri enajstorice odšle v borbo kot favoritke za prvo mesto; Opčine, Nabrežina in Prosek. Toda usoda je hotela drugače. Opčine so takoj izpadle zaradi slabega dneva vratarja potem ko je že vodila na<j Nabrežino s 3:1. Zmagala je Nabrežina, ki je tako eliminirala nevarnega nasprotnika. Prosek je z lahkoto premagal svojega nasprotnika in se tako postavil na čelo lestvice.
V drugem dnevu si je Nabrežina osvojila prvo mesto v lestvici zaradi zmage nad Bazovico in pa zaradi neodločenega izida tekme Proseka z Opčinami. Prosek je tako moral prepustiti prvo mesto svojemu najnevarnejšemu nasprotniku.
Ta nadvlada pa je trajala le kratko, kajti Kontovel je hotel presenetiti in izreč; svojo besedo y tretjem dnevu turnirja
s tem, da je odigral z Nabrežino neodločeno. Tako je Prosek zaradi zmage nad Sesljanom ponovno zasedel prvo mesto v lestvici, ki jo drži še danes.
V četrtem dnevu je Nabrežina sicer zmagala, toda prvega mesta ni mogla odtrgati Proseku. Približala se mu je toliko, da imata oba enako število točk. Na tretjem mestu oa se ie vsidrala enaistorica Opčin, ki se je od začetka turnirja znatno izboljšala. Skoda je bila le. da niso Onenci začeli turnir v formi, kaiti v tem Primeri' b; prisostvovali hujšim in osfretšim borbam za prvo mesto.
Ledvica ie torej po četrtem
v. :
*
vprašanje. Po našem mnenju se bo tekma med Nabrežino in Prosekom končala neodločeno. To pa bi pomenilo, da bi pokal prišel y roke Prosečanom zaradi boljše razlike golov. To bo tudi cilj Proseka, da doseže vsaj neodločen izid. kajti s tem le uspeh dosežen. Nabrežina pa bo najbrže poslala v borbo najboljše može, kajti z zmago bi j; prišel v roko krasen pokal, dar organizacijskega društva to je S. K. Opčin. Borba bo torej ostra in izid je za nas še — skrivnostna stvar.
Ostali dve tekmi dneva pa sta za prognozo kaj lahki. Kontovel bi moral, vsaj na papirju, gladko premagati Bazovico, medtem ko bodo imele Opčine le nekako trening tekmo z enajstorico Sesljana.
Spored je sledeč: na openskem igrišču ob 10 Kontovel-Bazovica ob 16.30 . Opčine-Sesljan in ob 17.30 ProSek-Nabrežina.
Šahovskaolimpiada v Dubrovniku
ARGENTINA
se nevarno bliža prvemu mestu
V IX. kolu šahovske olimpia-de so bili naslednji rezultati: Francija - Cile 2:1 (1), Peru-Grčija 1 in pol : 1 in pol (1). Avstrija - Švedska 0:1, ZDA -Jugoslavija 1:1. Reshewsky -Gligorič 0:1, Horowitz - Pirc prekinjeno, Shairisvvit - Trifunovič 0:1, Kramer - Vidmar prekinjeno. Holandija - Norveška 2:0 (2). Italija - Zapadna Nemčija 1:3. Argentina - Finska 2:1 (1). Danska . Belgija pol : 2 in pol.
Po IX. kolu je lestvica udeležencev IX. šahovske olimpia-de naslednja:
Jugoslavija 24 (6), 2. Argentina 24 (3), 3. Zapadna Nemčija 24 (4), 4. ZDA 21 (4), 5. Holandija 19 in pol (3), 6. Belgija 17 in pol (3), 7. Švedska 17 (6), 8. Finska 16 in pol (4), 9. Cile 16 (6), 10. Francija 15 in pol (3), 11. Peru 13 (3), 12. Italija 12 (4), 13. Avstrija 11 in pol (8). 14. Danska 10 (5) 15. Norveška 7 (4), 16. Grčija 6 in pol (4).
III. ŠTUDENTSKE IGRE V LJUBLJANI
Prvi poraz tržaških dijakinj
Dobri rezultati v lahki atletiki
Emjstorica *Triestine», ki je pred letošnjim italijanskim nogometnim prvenstvom A lige skoraj popolnoma spremenila svojo postavo, se bo danes spoprijela na občinskem stadionu pri Sv. Savi s svojim bodo-čim naspi otnikom iz Vidma «Udinese», ki si je letbs priboril vstop v najvišjo italijansko nogometno ligo. Madiarski trener Guttmann hoče tako zadnjič preizkusiti napad in obrambo tTriestines, ki se je
Jriesia” pioli
Danes na oMinstem stadionu kol priprava na prvenstvo
v dveh preteklih trening tekmah precej slabo izkazal. V prvi tekmi je; «Triestinai> odigrala neodločeno s «Pro Gori-zio», medtem ko je s nSangior-gino» zmagala z visoko razliko 11:2. Obakrat pa enajstorica ni bila na mestu in ni pokazala
nič dobrega. Vodstvo, trener in Člani društva, kakor psi ljubitelji nogometa pričakujejo za jutri boljši nastop «Triestine». Verjetno bo tudi igral znani vratar Nuciari, ki si je luni med neko tekmo poškodoval oko. Ker se je njegovo stanje izboljšalo in je popolnoma o-kreval, pričakujejo, da bo po nekaj treningih ponovno poklican v obrambo mreže sTrie-stines.
Poleg tekem v rokometu, odbojki in košarki je bilo na študentskih igrah najzanimivejše tekmovanje v atletiki. Doseženih je bilo nekaj prav dobrih rezultatov, med njimi nov slovenski rekord v skoku v daljino, ki ga je izboljšal Span, ter nov makedonski rekord v metu diska za ženske. Omembe vreden je tudi rezultat v metu diska. Janko Mueller (Lj) je z 45,62 m dosegel drugi najboljši letošnji rezultat v Jugoslaviji. Najboljši posamezniki so dosegli naslednje rezultate: moški — 400 m čez zapreke: Kopitar (L) 59,5; skok ob palici: Span (Lj) 3,30; 800 m: Rožman (Lj) 2:02,6; disk: J. Mueller (Lj) 45,62; 80 m čez zapreke: Zarič (B) 15,0; 200 m Re-lja (Z) 23,1; 100 m: Popov (B) 11,3; daljina: Miličevič (B) 6,86; 400 m: Zupančič (Lj) 51,7; 1500 m: Ilič (B) 4:14,1; kopje: Belec (Z) 57,55; 4x100 metrov: Zagreb 44,8; troskok: Klainer (Z) 13,19; 5000 m: Ilič (B)
15:42.2: 4x400 metrov: Zagreb 3:31.4: kladivo: Lackovič (Z) 48,26; višina: Kršljak (Z) 175: krogla: Mueller J. 12,15; ženske — 4x100 m: Zagreb 56,2; daljina:	Miličevič (B)	4,59;
krogla: Pejič (B) 10,78; 200 m: Grubič (B) 28,7; kopje: Pejič 27,55; višina: Pejič 1,35; 800 m: Safer (Z) 2:28,1; disk: Kranjec (Sk) 34,18; 100 m: Babovič (Z) 13,6. V ženski ekipi je zmagal Beograd pred Zagrebom in Ljubljano, v moški ekipi pa Ljubljana pred Zagrebom in Beogradom. Končni vrstni red v tej panogi je tale: Zagreb, Ljubljana, Beograd.
ROKOMET Sarajevo - Ljubljana 9:5-ODBOJKA Ljubljana : Skopje 3.5; Beograd : Sarajevo 3:0; Zagreb : Beograd 3.2 (moški), Ljubljana : Sarajevo (ženske) 3:2, Beograd : Skopje (ženske) 3:0; Zagreb : Beograd (moški) 3:2. KOŠARKA Beograd : Trst 24:14 (ženske), Beograd : Zagreb (moški) 33:30.
GRADBENIK
SPHEJEMA VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA. — OBNAVLJA STANOVANJA, TRGOVINE, SPHEJEMA TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN NAČRTE CENE UGODNE!
Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20.
TITOVI ZAVODI
PLETILJA
izdeluje ženske obleke, jopice ter otroške oblekice po ugodnib cenah. Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20-1.
Spalnice, kuhinje ter drugo pohištvo
domačega proizvoda dobite v
Ulici Vasari št. 6
CLNE UGODNE
Mizarji
podjetniki
Deska smre kove, mace-. - mnve in trdih
Kmetovalci • lesov, trame,
vezane plošče, furnir, parkete in drva
nudi najugodneje
Airsi
vialeSnnnino24 tel. 04418
DELOVNE
moške
obleke
izdelujem po zmernih cenah Naslov na upravi lista
strojne mizarska delavnica Opčine št. 156
Krojaška
delavnica
TRST — Ul. Valdirivo 35 Izdeluje moške obleke in ženske plašče. Obrača in popravlja po Izredno nizkih četah.
IZDELUJE PO NAJ-NIŽJIH CENAH IN NAJSOLIDNEJE MIZARSKA DELAVNICA
Pupls Krnil
TRST UL. TORRICELLI, št. 6. :; Tudi na obroke ;:
: 'i'
v "ti"
h a :
L >•.. ■■■
/.■1 '• ''ijjjj, , ^'
■ ■
'ji.
L \
f [m ' fm
% A
Vn ■ V.
' -
m mmmtmm
:, ! Ih • • •' ALliU. tSkla&kip
LITOSTROJ
LJUBLJANA
MEHANIČNA
DELAVNICA
lULUtiuimiiiiu. —r
99
Dem
66
TRST
ULICA DELLA TESA 5
izdeluje strešne žlebove, odtočne cevi ter instalira vodo in plin
Vsa stavbena mizarska dela $ in splošno pohištvo izdeluje elektrotehnična mizarska delavnica
Roman Barič-Barini
TRST
Ul. R. Manna št. 21
ELETTRAUTO
DELAVNICA ZA PREDELAVO AVTOMOBILSKIH AKU MULATORJEV IN MOTORJEV Z JAMSTVOM
TVRDKA
P. WI1171 ER
TRST
Ul. F . Severo št. 3
TRGOVINA
Ulica Vasari 10
Og/e/te si zalogo
IVAN DOLES
SEDLAR
Izdeluje konjsko opremo, aktovke, torbice sprejme tudi popravila v tej stroki.
Trst Ul. G. Gozzi št. 1. (vogal Ul. Pauliana)
OBIŠČITE ZAGREBŠKI VELESEJEM
od 23. septembra do 8. oktobra
ielemiihi popubti.
Jiil&iinadja pli Qo5podai5ki
delegaciji T£JIj
Trgovinski oddelek Ul. Cicerone 8.
»LEK«
TOVARNA ZDRAVIL Ljubljana, Celovška 135 ■ izdeluje in nudi:
Altropinum sulfuricum U.S.P. XIII. Bismutum subgallicum B.P. 1948. Extrectum Filicis meriš D.A.B. VI. Extrectum Gentiene spissum Ph. J. I.
Hydrargyrum precipitetum album B.P. 1948.
TRST
lil. F. Severo Id Telefon šl. C4-53
IMA V ZALOGI MA DEBELO s
Tiskovni, ovojni, pisarniški in časopisni pap,r» lepenko navadno in nnu
Potovalni in turistični urad
Ul. F. Severo 5 J/ Telefon 29-2*1
«
SLOVENIJALES
»
Podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov
LJUBLJANA
Brzojav: SLOVENIJALES, LJUBLJANA Poštni predal: 74
Telefon.- 25-63	^	#	^
* e 'a6 0 Ac\ Ve
>0' <0*
na
Mednarodni nnsnodarsm razšli
se bavi z eksportorfl-' importom, tranzitom kompenzacijskimi posli
Tel. 27-C3 in 47*8*
III
izvažata svinjsk0 galanterijsko usn/e znamke
JUV in UTOK
v vseh bar v o
in sortimenti
UREDNIŠTVO:	ULICA	MONTECCHI,	št. *, HI. nad. - Telefon štev.	»3-808 In »4-638.	- Poštni predal 582. -
K.	20.	—	Telefonska	št 73-38 OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18 - Tel.	73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca,	trgovski	60,	finančno-
‘ upravni 100,	osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1	stolpca za vse vrste ob asov po 10 dim
9 RENKO. -	Tiska Tržaški tiskarski zavod. —	Podruž.: Gorica,	Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 1 l-3ž - Koper, Ul.	Battisti 3Ula	I, Tel. 70.
od« urednik STANISLAV
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.9374. -Ljubljana, Tjrrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunali)! banki v Ljubljani
~ 1	8..........  ....	.	,	—	-	£„0	j
cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: lzv0(1 4-90, ,n g - za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozem^^ , 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska O-
J