22
Naši dopisi.
z Dunaja 17. jan. (Mestni odbor) tukajnji oziroma pravda, katera se je zadnje 3 dni vršila pri sodniji med mestnima odbornikoma dr. Mandelnom in Pollakom, dajala je časnikom obilno gradiva, občinstvo pa se je pri tej priložnosti najbolj prepričalo, zakaj je Dunaj v stiskah in kedo je temu kriv. — Mestni odbornik Mandel je znan kot eden najbolj brezozozirnih vdriha-čev iz mestnega odbora, odbornik Pollak pl. Borkenau, pa velikoleten odbornik, je poročevalec denarnega odseka; posredoval je pred več leti mestno posojilo, vrh tega je postal v novejem času načelnik dunajskih judov verske občine. Mandel tožil je Pollaka zarad razžaljenja časti, in konec pravde bilo je oproščenje Pollaka, tedaj propad Mandelnov, pa iz nadrobnosti pravde pokazalo se je, da ravno večni boj in ravs v mestnem odboru zadržuje mestni zastop od vspešne skrbi za blagor Dunaja. Na dan je prišlo mnogo umazanega perila, konec pravdanja pa je ta, da splošna sodba odločno obsoja dosedanje vedenje in gospodarjenje mestnega zastopa. — Tudi z mariborskim „jugoslovenskem" klubom pečali so se tukajšnji časniki, se ve da so to priliko porabili za to, da 80 temu ali drugemu slovenskih poslancev katero zasolili — mirne in stvarne razprave ne marajo neka« teri časniki. Sicer so pa glasovi vsi odločno proti takemu klubu, še bolj pa proti načinu takega sklepanja. Društvo, katero k večem zastopa dva ali morebiti tri volilne okraje vendar ne more narekavati pomenljivega Todila 20 drugim volilnim okrajem.
Sleparskega bankirja Nodererja so te dni zaprli. Poškodovani oglasili so uže škode 50.000 gold., premoženja pa nima nič.
Iz Cerkrtice. (Izjava.) To „Poslano" sem uže pred nekaterimi dnevi poslal redakciji „Slov. Nar." z vljudno prošnjo, da bi ga blagovolila priobčiti v svojem listu. V svoje začudenje previdel sem, da ta list, kateri se nikakor ni obotavljal sprejeti dopis, kateri omadeževa mojo čast kot čast poslanca, se sedaj brani svoje laži in obrekovanja preklicati in moje opravičenje objaviti. Sodbo o takem ravnanji pripuščam vsem mirno mislečim ljudem, da oni razsodijo, kakošno vrednost ima tako početje.
Poslano.
V „Slov. Nar." štev. 284. m. 1. bil je dopis iz Notranjskega z dne 5. decembra 1884., v katerem se je meni kot poslancu očitalo mnogo neresničnosti, neopravičenih in nezasluženih dejanj. Pa ne samo to, tudi zmožnosti poslanca in dobra volja za ta posel so se mi nasproti svojim volilcem oporekale in zanikale.
Ko je bil čitati ta dopis v „Slov. Nar.^^ bil sem v državnem zboru na Dunaji in ni se čuditi, ako sem tam slučajno prezrl mene napadajoči članek v omenjenem listu „Slov. Nar.^'. Memogrede omenjeno, tudi moji gospodje kolegi me niso opozorili na to, iz česar sklepam, da tudi oni tega članka niso brali, kajti drugače bi me bili gotovo opozorili nanj.   Danes še le, dne 9. janua-
rija 1885. L, me je med drugim opozoril moj prijatelja da sem v ;,Slov. Nar." dne 10. decembra 1884. 1. kot poslanec zelo napaden bil, in ko sem dotično številko našel, bil sem popolnem iznenađen po nezasluženem oči-tovanji in obrekovanji, katero je našlo prostor v onem listu, čast moja pa zahteva, da vsa ta zlobna sumni-čenja zasluženim potom, kot mož čist in pravičen stavim v pravo svetlobo.
Kar se tiče prvega oddelka v tem dopisu in očitanja , da nisem deloval na to , da bi se bila srednja šola, to je, gimnazija ustanovila v Postojni in da tega celo dosegel nisem — o tem še govoriti nočem. Vsak kolikor toliko s pametjo računajoči mož Notranjske mora sprevideti, da je to očitovanje le očitovanje, katero je gospod dopisnik poiskal, da ima sploh meni kaj očitati. Žalibog, 80 okoliščine za sedaj še vedno take — te pa gospod dopisnik morebiti tako dobro pozna, kakor jaz — da niti jaz, niti meni sledeči naslednik v državnem zboru jih ne bode izvesti in doseči mogel in če bi bil moj naslednik dopisnik sam.
Vsa drugačna pa je stvar, kar se tiče železniške proge Loka-Trst. Kar dopisnik piše, mora celo mene popolnem mirnega človeka in po pravici razjariti. Ako ta piše: „Upanja se ve da nimamo in ne moremo imetij, da bi se naš državni poslanec kaj potezal za to železniško progo, da! še nasprotna misel se nam je usilila^ in to tedaj, ko smo v nekem tržaškem listu morali čitati, da je gosp. Obreza odločen nasprotnik zvezne črte Loka-Trst. Tej trditvi se pa od strani gosp. poslanca ni ugovarjalo. Prislovica pa pravi, da kdor molči, ta potrjuje."
Nimam na razpolaganje primernih besed, s katerimi bi označiti mogel to neopravičeno in nesramno obrekovanje, pa tudi verjeti ne morem, da bi kateri tržaških listov imel v svojih predalih notico, da sem jaz nasprotnik ti železnični progi in to sumničenje poizvedel sem najprvo iz omenjenega dopisa „iz Notranjske". Ja^ bi bil, se ve da, takoj energično protestiral proti temu obdolževanju, ako bi bil za to kaj prej vedel. V vsi ti zadevi sklicujem se na spričevanje svojih kolegov iz Kranjske in Trsta, osobito pa na gg, Nabergoja, Vuče-tiča in Burgstallerja, kateri mi morajo med drugimi dokazati, da sem se za to progo vestno in skrbno pote-zoval. Vsaki skoro ve in v mojem sporočilu 1. 1881. do 1882. in v sporočilu 1. 1882. do 1883. sem svojim volilcem jasno naznanil in povedal, da proga Trst-Hr-pelje je en del tržaško-loške železnice. Pri Hrpeljih se veže namreč ta železnica z državno železnico, katera-vodi iz Pulja v Divačo. Na ta način nastala bode proga Trst-Hrpelje-Divača, katera je celih 14 kilometrov krajša od proge Divača-Sežana-Trst. Z južno železnico sklenila se bode pogodba, vsled katere bode taista ne le posamezne vozove, temveč cele vlake državne železnice po jako nizki ceni od Divače do Ljubljane do Rudol-fovega kolodvora po svojem tiru prevaževala. Ta pogodba imela bode veljavo toliko časa, dokler se ne bode dozidala železnična črta Divača-Razdrto-Idrija-Loka. Na tak način se bode dosegla od južne železnice neodvisna zveza Rudolfove železnice z morjem.
Z zgradbo železnice Trst-Hrpelje se je toraj zagotovila in smelo trdim, tudi pričela zgradba železnice Trst-Loka. Z ozirom na železniško progo Trst-Loka bilo je neobhodno potrebno z vsemi silami na to delati, da se izvrši zgradba železnice Trst-Hrpelje. Zagovarjal in toplo sem toraj priporočal to progo in to ne le v odseku , temveč sem tudi javno za zidanje te železnice govoril v seji državnega zbora dne 5. maja 1883. Ta govor posnel je tudi ;,Slov. Narod'' od dne 10. maja L 1883. v štev. 106 po stenografičnem zapisniku. V seji dne 5. maja 1883. sprejela se je tudi postava o zidanji
23
železaične proge Trst-Hrpelje, katera bode 3**/,oo D^ili-jonov veljala ter se bode letos pričela delati ia se je tudi v državni proračnn za 1. 1885. stavilo v to svrho 1% milijon goldinarjev.
Da je vse to istina, temu gotovo ne bode nikdo mogel ugovarjati, gotovo tudi ne pisec onega članka z dne 5. decembra 1884., kateremu so bile sigurno vsa ta fakta znana.
Prepuščam dakle vsem pošteno in nesebično mislečim ljudem soditi o vrednosti tako plodnih denuncijacij ter končaje svoj odgovor hočem le še onega vestnega (?) poročevalca zagotoviti, da v naši Notranjski dobro vedo, koliko je vreden in kdo da je, ter dobro vedo, kam merijo njegove denuncijacije, z eno besedo: „Kam pes taco moli."
V Cerknici dne 15. januarija 1885.
Adolf Obreza, deželni in državni poslanec^
Iz Ljubljane.   (Državni poslanec grof Hohenwart)
imenovan je, kakor razglaša včerajšnja uradna „Wiener Zeitung", za predsednika najvišjega računskega dvora na mesto umrlega kneza Auersperga. Iz vsega srca čestitamo odličnemu našemu državniku k temu imenovanju, želimo, da mnogo let ostane na tako imenitnem mestu, da nam pa za naprej kakor doslej ostane ohranjen kot zastopnik naše dežele v državnem isboru, — prepričani, da se ves slovenski narod strinja z našim čestitanjem pa tudi z izrečeno željo, ohraniti naši deželi izvedenega in zvestega zastopnika.
— (O zgradbi deželnega muzeja v Ljubljani),  za
katero je dežela privolila 100.000 gold.  in ravno toliko kranjska hranilnica, je znano, da se je proračun za to stavbo prekoračil za 30 oziroma 50 tisoč goldinarjev in poročevalec deželnega odbora Deschmann je trdil, da je do tega prekoračenja prišlo po zaslišanji tudi navzočega zastopnika kranjske hranilnice. — Izrekoma poročevalec Deschmann je trdil, da se je nadjal, da hranilnica prevzame vse višje stroške. Deželni zbor privolil je k večemu pokritev prekoračene potrebščine do 10.000 gold., pa le pod pogojem,   ako  hranilnica  ali  drug dobrotnik prevzame pokritje večjega dela prekoračene potrebščine. — Zdaj pa hoče nek ljubljanski list vedeti,  da namerava hranilnica le tedaj za muzej kaj privoliti, ako se ji bode privolila ustanovitev nemške ljudske šole v Ljubljani. — Nam bi tako spojenje dveh različnih stvari ne bilo razumljivo.   Za  šole  ima občina skrbeti,   v kolikor jo je treba, in ako bi vkljub temu hranilnica hotela ustanoviti vendar tudi še nemško ljudsko šolo ,   bila  bi  tako malo potrebna in koristna, kakor če bi hotela poleg obstoječega frančiškanskega  mosta  napraviti še drug tak most. Taka poraba reservnega zaklada pa bi gotovo ne bila opravičena in ne postavna,   tedaj   bi  je   vlada po naši misli ne mogla potrditi. — Zgradba muzeja je vsa druga stvar, zvezana je z 600]etnico zveze dežele kranjske z našimi vladarji,  in če je poslopje za to nekoliko krasneje izdelano,  se taki stroški dajo vsaj zagovarjati in naravno je, da tudi hranilnica poleg dežele prevzame en del večjih stroškov, ako jih pa neče, pa naj to tudi hranilnica izreče ne glede na nemško ljudsko šolo, ki z muzejam nima zveze.
— (O pravdi mestnega odbora ljubljaiiskega)zarad
ustanovitve nemške ljudske šole za dečke prinesli so še minuli teden unanji nemški časniki telegrame, po katerih je ljubljanski mestni odbor zamudil obrok za pritožbo do naučnoga ministerstva proti odloku deželnega šolskega sveta, tako, da je nalog deželnega šolskega sveta postal pravomočen. — Mi nismo pozveda-vah, koliko je na tej novici resničnega; ako je pa resnična, ne mogli bi drugače soditi, kakor da se spolnuje
naše prerokovanje in da se je pritožba vedoma opu-' stila. Vsikakor bi bilo časa in truda in stroškov za tako pravdanje škoda, in tako se vendar polagoma zrav-navajo naše ljubljanske razmere.
—   (Sklepov kranjske hranilnice) o ustanovitvi nemške ljudsko šole v Ljubljani in pa o napravi stanovanj za delavce c. k. deželna vlada kranjska ni potrdila, kakor ravno čujemo. — Zelo nas veseli ta novica, želimo pa vendar tudi, da bi uže enkrat drug duh prešinil vodstvo naše hranilnice. Vsaj smo vendar z Ljubljano sred slovenske zemlje in ne gori neki v Bis-markiji.
—  (Na občni zbor c. kr. kmetijske đrržbe), ki bode v sredo 28. t. m. dopoludne ob 9. uri v mestni dvorani v Ljubljani, opozorimo še enkrat gospode člane kmetijske družbe. Pri tem občnem zboru priredi glavni odbor tudi majhno razstavo izdelkov osrednje štacije za razpečavanje sadja in zelenjadi vLiebenau-u od grofa Attemsa.
—  (C. kr. ministerstvo poljedelstva) je kmetijski družbi naznanilo , da se je vsled izjave predsedništva letošnje splošne deželne razstave v Budapeštu oglaševalni rok za razstavo plemenske govedi, konj, kuretine, domačih zajcev in psov do konca februarija 1885. leta podaljšal.
—• (Banke „Slovenije likvidacijski odbor) se je vendar tudi prebudil iz dolzega spanja, in je, kakor čujemo, sklenil, da se v 4. dan marca skliče izreden zbor delničarjev, pri katerem se bode sklenilo o konečnih določbah, o razdelitvi ostalega premoženja ter o odpusta likvidacijskega odbora.
— (Grospoda grofa Lanthierija), grajščaka v Vipavi, imenoval je cesar za nadporočnika ad honores.
Kmetovalci, kateri se hočejo naročiti na ruski lan, naj se oglase pismeno ali ustno zadnji čas do Svečnice v pisarni c. kr. kmetijske družbe V Ljubljani.