54. številka.
Trst v sredo 6. marcija 1901.
Tečaj XXVI
..Edinost
tim enkrat ■» dan. račun nedelj 10
p-unitoT. ob 4. uri rvećer.
m celo leto........24 kron
zrn pol leta.........12 -
Eri
trt
leta
z* en mewc
............2 kroni
NaroCnino ;e pia<*evnii n»prei.	Nn n»-
očbe Drer priloien«* nam^inp	uprava t« ozira.
Po tobakarnah v Tr«tu *e prodajajo po-■amezne Številke po fi utotink f3 z Ten Truta pa po b atotink (4 nvč.)
Telefon Mr. *7<|.
&din ost
Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko.
V 3<&laoati je no6!
Oglasi
se računajo po vrmah v petitu. 'Ah večkratno naroČilo s primernim po pumom Pocdana. osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. računajo po poc<Wbe
Vsi dopisi nuj se pošiljajo urednlftt*« Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in otelace »prejema npmvniStTO. Naročnino in oidase je plačevati loeo Trst.
Uredništvo in tiskarna se uahajata v ulici Carititia $tv. 12. lipniTiil&tto. Id ■prejemanje Initi-ratoT v ulici Moli*, piccolo Stv. .'t, II. iiHiisti.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G o d n i k
Lastnik konzorcij lista „Edinost*'
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu
Vabilo
na
javni ljudski
shod,
katerega priredi
politirno društvo „Edinost-v nedeljo. 10. t. m. ob 10. uri predp. v telovadnici „Trž. Sokola4'
se sledečim dnevni m redom :
1.	\a*ur<»r predsednika.
2.	Protest radi ljudskega štetja. M. Novi domovinski zakon.
4. Kventu valnosti.
ODBOR.
in njegov značaj in nam pojasnjujejo vse, kar se je j»o/.neje godilo žnjira : »General, <lajte Vi meni HM) milijonov, j»a boste videli, kako sijajno znam jaz kraljevati — v Parizu !«
Kralj Milan ! Dobil je batin, ne le od Turkov, ampak tudi ort bratov Bolgarov ! Brez razloga se je ločil od zakonite in zakonske si žene ; malone vsem ministrom svojim je zavel soproge ! Zapustil je sinka jedinca ; oglodal narod do suhih k«»sti, tar i odšel kralievat tja — Parir!
Kralj Milan ! V Parizu je trosil, ne da bi štel ter užival kakor gladen . . . Aristokracija, inteligencija in vsi j»oštenjaki so ga jeli prezirati. Volile so ga j*u one ženske, ki jkkI kraljevsko obleko -skrivajo svoj parfumi-rani greh ... In pred takimi ženskami se je ponižal kralj nesrečnega naroda srbskega t»er jemal od njih posojila v raznih oblikah . . ,
Kralj Milan ! Pokojni car Aleksander je f»onudil parižkemu kralju milijonov rubljev., ako mu obljubi, da «e nikoli več ne povrne v Srbijo. Milan je vzel in potrošil denar. Pozneje je v nekem angležkem listu svečano
i	- ■ i i „:	iziavil ter podpisal z lastno roko: da se ne
Nikdo ga ni imel ra«t : ni zena, m sni, J	» »
i, v, i	--i -i i,	• peča in da se ne l>o i>ečal s politiko! Na
ni nar«»d! r>ik«lo, razun panzkin kokot m r	i	r
* i*i , ,- - i	11, -„• i _	enkrat pa, ostavši brez denarja in brez kre-
nekohko beiigrai-kih »<MilicnjaKov«. \ l»e-	• 1	J
i -	- i ...i;...	I. dita — evo vam ga na l»el i grajskem kolo-
lemgradu je n a m re< • »It »voljno »re\iio takih	=>	j
i -i	l-i	dvoru, evo vam ira v kraljevem dvoru, evo
akatiemisko »izobraženih« junako\, ki ne iju-	»	e-	J
i- i	i „ • -"	.lot.o-..	vam ga na prestolu.... a pre<l njim so se
bi jo domovine, katerim je poštenje »levega	&	i	.	.
i	* -	j j_____ ______ i	tresli voditelji naroda, narod in kralj Alek-
bnga, katerim ni <lo <lruzega, nego <io svoje	J	J
osebne koristi in zadovolji* ine — ki bi se, 8an< •* •
ii-	i- i	; ^i.,.^ „a;„	Kralj Ali lun ! Belierad je pod njegovim
■-amo <ia in mogli tlosezati svoje Oi-eUne cilje.	■>	& j i	j ts
....	... , , . t^^ - • vplivom postal tužno-smešno pozorišee največe
zoruzili tu< 11 / najvećim hmlo<lel«em m naj- '	i	t	j
]Mxlleio izdaji
Na Milanovem grobu.
korupcije brez tudi najmanje kulture. Bizantinska sebičnost in grška nezvestoba sta se udomačili tudi na ognjišču pravičnega in poštenega seljaka! Sin Aleksander pa je povzdignil k sebi — Drago Mašin !
Kralj Milan ! Dosti, dosti.....
I-
Interpelacija
z istim vragom samim ! Ni eudo torej, da s«» se taki junaki usiljevali tudi Milanu !
Kralj Milan! In»e Al i lanven i toli milo, toli ljubko, toli sladko, da je nehote želiš združiti s proslavljenim »kraljevičem«, ki zavaruje najlepše »levojke, kateremu nudijo naj-l*olja vina. pred katerim f>eže najhuji Turki — iu ki lw» zb«.k svojih vrlin, in radi svojih zaslug, živel na veke. slaven v pesmi in }K>-
pevki hvaležnega nar«>da ....	poslanca S p i n č i č a in tovarišev do nje-
Kralj Milan! Po osi« bojenju od težkega	gove ekscelence gospoda mi niste rskega pred-
nir^kega jarma prvi kralj srbski, prvi <1 o-	sednika kakor voditelja ministerstva za notranje
m a i kralj na slovanskem jugu...	stvari.
Kuski treneral Komarovski je o neki priliki	Na podlagi cesarske naredbe od 'J. maja
rekel mlademu kralju: »Kolika sreča, Veli-	državni zakonik št. 81, je bilo v
čanstvo, vladati takov narod, kakor je Vaš.	mesecih maj in juni 1900 v krajnih občinah
mlad, nejvokvarjen. deviški narod ! Vi morete	Kastav, Veprinac. Lovran in Alošceniee,
s tem narodom storiti čudesa!«	okraja Volosko v Istri, mnogo prašičev po-
Ali mladi kralj Afilan je odgovoril nato	klanih uradnim potom, ker so bili sumljivi,
z l^esedami, ki nam jasno kažejo njegovo nrav	da so !>olni ua kugi.
O mnogih teh poklanih prašičev so se prepričali po klanjn uradnim potom, da niso bili l>o!ni na kugi. Po £ 3, lit. a, omenjene cesarske naredbe je za take prašiče, kakor prašiče za k«>nsum, plačati odškodnino iz državnega zaklada, ki naj znaša 95 odstotkov *a kilograrn izračunane povprečne tržne cene, kakor je bila v prejšDjem mesecu uradno notirana v dotičnem glavnem mestu za zaklane prašiče vseh kvalitet; ter po § 3, lit b, 4 in 5, za druge zaklane prašiče druga odškodnina.
Po § 8, alinea 2 iste naredbe je pristo-ječo odškodnino nakazati iz državnega zaklada kolikor mogoče hitro, in sicer najdalje v štirih tednih, to je v 28 dneh po zaključenju desinfekcijskega postopanja. Take odškodnine pa upravičenci v rečenih občinah, zlasti pa v občini Kastav, niso prejeli do -sedaj, do dne 22. februvarja, jk> polnih osmih mesecih, torej po nad tednih, to je po nad 224 dnij.
Ne da bi se hoteli spuščati v razpravljanje o umestnosti posamičnihj določil cesarske naredbe od 2. maja 1	si dovoljujejo podpisani — z ozirom na tu navedeno in z ozirom na to, da tu ne gre le za izpolnjevanje določil cesarske naredbe, ampak v mnogih slučajih za jako uboge ljudi, ki, pričakuj^ pri stoječo jim odškodnino, sploh niso, ali pa še le pozno nakupili prašiče, jako potrebne jim v njih gospodarstvu in so se morali zadolžiti in so na vsaki način trpeli škodo — staviti do njegove ekscelenee gospoda mini-sterskega predsednika kakor voditelja ministerstva za notranje stvari vprašanje:
<Je-li njegova ekscelenca pri volji odrediti kolikor mogoče hitro, da bo za prašiče, zaklane uradnim potom v mesecih maju in juniju llHK) v občinah Kastav, Veprinac, Lovran in Aloščenice, nemudoma vplačana prednisana odškodnina, ter odrediti, kar treba, da se bodo v bodoče take odškodnine, v zmislu jasnih določil cesarske naredbe od 2. maja 1S9H, drž. zak. št. 81, izplačevale pravočasno.
Dunaj, 22. februvarja 1901.
PO I) L I S T E K
Tilka.
-pinal Janko Kessler.
Dober -treljaj jmhI gradom, tik gozda, ie -talo -e drugo človeško bivališče — lična logarje v a hišiea. V njej je bival logar Andrej s svojo hčerko Tilko. /ena mu je umrla že v tretjem letu zakona, on pa ni silil znova v zakon, ker ni hotel »lajati hčerki pisane matere. Za prvo silo mu je gosj»odi-njila neka gluha in |**-iarua ženiea iz vasi. Ko pa se je tudi «*ua pol»otala * sv. Petrom za pr«»storček v nel»eškem raju, ostal je kar sam.
Tilka je hodila s prva v domačo vaško šolo, kasneje pa jo je oče jM»slal za nekaj časa k teti v Ljubljano. Hodila je v više razrede, ali ui jej ugajalo v mest«. Afanj-kalo jej je evetočih livad in j»oljan, sem'nega lotra in njego vili krilatih, |»evajočih prebivalcev. Tožilo se jej je po (V-etu, po materini gomili, j»o vaški eerkvici, po grajskem studeneu. jh» temni smreki, kjer so gnezdile »-rake vsako leto, jh» ribniku, v katerega je tolikrat m [tala drobtine bistrim postrvaio, tožilo se jej je po vsem. kar jo je obdajalo doma
v rodnem kraju. Pa tudi očetu je bilo grozno dolgčas }m» njej. Nekega dne je prišel v Ljubljano ter jo odpeljal s seboj. Iu kako rada je šla!
Zopet je bila v rodni koči, zopet je poslušala ljubko ptičje petje, zopet slobodno dirjala po logih i i poljanah in šumečih gajih. Toda srečna, kakor [Miprej, le ni bila. Vse, kar jo je nekdaj navdajalo z neskončno radostjo, vse to je ni moglo več razveseliti in razvedriti.
Nenadoma se jej je vzbudila neka ne-utešljiva želja, neko sladko, skrivno hrepenenje. kakoršnjega ni poznala doslej. Kakor v megli se je spominjala lepega materinega obličja, njene postave, njenega mehkega smehljaja. Iu z vssm ognjem nepoznane slasti in strasti se je oklenila te podobe. Ves svet bi bila dala. ko bi se vsaj enkrat zamogla nasloniti na ljul>eče prsi materine ter jej potožiti svojo I>ol, svoje gorje ! Povsem drugačna bi bila, ko bi jo bila mati negovala in vzgojila ter jo varno, s svojo spretno roko, uvela v svet, med življenje! In ko je premišljevala, da je sama, brez ljubečega bitja, bila je otožua. bila je neskončno nesrečna.
Takrat nekako se je mladi grajščak, Teodor Stroj, vrnil Klosterneuburga na
Politični pregled.
V TRSTU, dne 6. marca 1901.
O položaju. Zbornica poslancev je v veeiajšnji svoji seji najnujnejšo vladno pred-
Brhovo. Dovršil je bil svoje študije na vinogradski šoli ter prevzel gospodarstvo, katero mu je doslej vodila sicer spretna, toda pre-mehka materina roka. Z mladostnim ognjem je začel prenavljati grad in druga gospodarska poslopja po najnovejših skušnjah in načinih. Vodotok je umetno razpeljal po travnikih, da je bilo povsod dovolj moče, a brez močvirja in mlak, v opuščenih vinogradih pa je zasadil novo, amerikansko trto, katero je cepil z najboljšimi domačimi vrstami.
Iu vse je nadzoroval in vodil sam. Ko-
I maj se je zdanilo, bil je že med delavci; ! tega je pohvalil, onega pokaral, kakor je bilo ravno treba.
Tudi v gozdu mu ni bilo vse všeč. Dal je iztrebiti nekaj gošče ter zasaditi s smre-čevjem nekatere pleše in jase, ki so se bile pokazale zadnja leta.
Stari logar Andrej je imel pri teh no-votarijah posla čez glavo, skoraj vedno je bil v gozdu.
No, tedaj pa je bila"" najlepša prilika, da se je mladi grajščak seznanil z njegovo hčerko, lepo Tilko. Hribe in doline, nebo in vse jej je obetal in ona mu je verjela, verjela njegovim medenim besedam. Sedaj je
logo — ono o kontingentu novincev — izročila (brez prvega čitanja) vojnemu odseku. V tem dejstvu se zrcali hipni položaj. Usodo te predloge so imeli Čehi v rokah. Na tem ni dvomil nikdo; cel<5 slavna vlada, ki je železno dosledna v tem, tla vse dogodke, in tudi svoje lastue potrebe, zasleduje le skozi nemško pobarvane naočnike, je prešla ko-nečno, v zadnji hip, do tega zdravega spoznanja. Kdor ne more čez goro, mora okolo gore. Ko je videl g. Korber, da ne more čez goro izoliranja Cehov in da so ga vsi njega najgori v ta namen le zaveli v zagato brez izhoda, je — hočeš nočeš — ubral pot okolo gore, pod pogajanja s Čehi. O nravi in smeri teh pogajanj, oziroma o danih obljubah, pojasnilih in obvezah svet tudi danes ne ve ničesar konkretnega. Dunajski poročevalec praške »Politik« pravi, da baš tajnost, v katero so poviti ti dogovori, daje parlamentarnim krogom povod, tla govore o razmerju med vlado in Čehi. Uredništvo lista »Information« smatra sicer kakor gotovo stvar, da se je parlamentarno položenje toliko z bolj šalo, da utegnejo le Vsenemci motiti delo. Zbolj-šalo pa da se je, ker je zbližanje med vlado in Celii dovršena stvar, vsporedno s tem da je opažati tudi zbliževanje skupin na desni jedna k drugi. In ta vir pristavlja pomembno: Na to se ne bo smelo pozabiti !
No, tu je težko pogoditi mejo mej tem, kar odgovarja resnici, in onim, kar spada na polje konjekture, ugibanja. Zadovoljiti se nam je torej s komunikejem, izdanem o seji mladočeškega kluba, v kateri so sklenili z veliko večino, da se ne bodo protivili temu, da pridejo v razpravo predloge o kontingentu noviacev, o davku na žganje in o investicijah. Komunike se glasi :
«Načelnik Pacak je poročal o pogovorih, ki so se vršili zadnje dni mej zastopniki tega kluba in vlado ter z nekaterimi strankami. Na teh pogovorih se je pokazalo, da se ne namerja uporaba parlamentarnih nasilnih sredstev, ampak da gre marveč prizadevanje za tem, da bi mirnim potom prišli do kakega | modns vivendi. Te prijave načelnika je klub vzel na znanje in je tozadevno stavljene pred loge parlaraentariške komisije odobril po podrobni debati
«Neue Freie Presse* hoče vedeti, da je vlada storila Čehom celo vrsto obljub na gospodarskem polju: uravnavo Labe in Vita ve, posojilo mestu praškemu, lokalne železnice in drugo. Vse to da bo velike vrednosti za
imela, česar si je tolikrat na skrivnem želela sedaj je ljubila. — — —
Pa prišlo je drugače.
Gospa Strojeva je bila nervozna, poštama vdova. Ni se sicer pečala s svetom, pač pa je ljubila včasih kako večerjo, na
i katero je povabila vse omikanee, kar jih je bilo v vsej okolici.
Na nekem takem prijateljskem sestanku seznanita se je z mlado guvernanto s sose-1-njega gradu. Gospića Serafina je bila lepa, dražestna blondina, ki je znala lepo peti, ljubko zabavati in se elegantno gibati po salonih.
Poslej so jo prav pogosto vabili tudi brez družbe iu ona je rada prihajala. Kadar je bila slobodna, po cele ure je Čitala stari gospej zanimivosti, ki so se godile po širnem svetu ter jo izborno zabavala. Ko pa je prihajal Teodor, pela je vrsto krasnih pesrajj in dobro so se imeli. No, ženice so kmalu uganile, da si je lepa guvernanta ugladila pot do grajsčakovega srca.
Teodor je v družbi te krasne sirene pozabil Tilke in njene lepote — pozabil svojih obljub in priseg! — — — — — — — — (Pride še.)
( eško. l>a, za Češko! Ali da je dunajska	Poslanec H i a n k i n i je kritiziral naj-
Židinja [M.steneja. nego je, bi priznala, da	novejše nespretne |M>sknse pričetka koloni
bodo tiuli češki Nemci participirali na tej	jalne jMilitike in je priporočal, naj bi najprej
koristi, da torej to niso nikake politične in	začeli kolonizirati Dalmacijo s tem, da bi jo
nar<»due koncesije Cehom, (e so jili ti po- z železnicami spojili z notranjimi deželami slednji izvojevali, naj jim bodo Nemci le hvaležni.
monarhije. V sled velikih zahtev, ki jih stavi tn»zveza na razvoj vojske, se vojna morna-Za hip na j nuj neje vladne predloge so to-1 rjca popolnoma zanemarja, tak<5, da bi Av-rej potisnjene v parlamentarno razpravlja-18trija v slučaju vojne ne mogla niti braniti nje. Ali s tem >e ni parlamentarna situva- j svojega obrežja, kamoli, da bi hotela pri-eija nikakor rešena. Xi verjeti, da bi se Cehi < četi vsjiešno kolonijalno politiko! S Hrvati zadovoljili le s koncesijami gospodarske nravi v Istri, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini po-v zadoščenje za žaljenje eminentno narodne j »topa se hujše nego s sužnji. Dalmacija se
nravi, ki so je doživeli.
je v nasprotju z državnim pravom in kljub
Oni gotovo ne nehajo zahtevati pri- vsem slovesnim obljubam nezakonito ločila mernega zadoščenja: a čim bi vlada ho- : od matere zemlje. Vlada je protizakonito teia dati kako tako zadoščenje, pride gotovo uvela v vse dalmatinske urade nemški in - na tem je težko dvomiti — vihar z levice laški jezik. Radi vseh navedenih razlogov bo
se je zgodila z vsemi mogočimi nezakonitostmi. Protesti, ki so se uložili dokažejo, kako sta došla v parlament on in zastopnik kmečkih občin zapadne Istre. (Hrvatje in Slovenci so burno pritrjevali.)
Zakonski načrt o kontingentu novincev so na to na podlagi opravilnika izročili vojnemu (odseku.
Na predlog posl. Berksa se je izročila tudi cesarska naredba o kontingentu novincev za I. 11 »00 istem u odseku.
Posl. Fressel, ki se je bil oglasil za besedo, zgubil je pravico do iste, ker je bil odsoten.
Sejo so zaključili ob 5. uri popoludne. Danes je zopet seja, začetek ob poludne.
Tržaške vesti.
V Trstu tako. tta Dunaju drugače !
Stara pesem je in mi smo jo peli že mnogokrat, kako velemožni gospodje iz gospodovalne stranke, kadar odhajajo na Dunaj, puščajo v Trstu vse svoje politične nazore, načela, aspiracije — ves svoj program ! Mi smo o takih prilikah označali to gospodo na kratko a drastično: v Trstu ponosni in neizprosni, na Dunaju pa — berači. Iz Trsta pošiljajo svoje brzojavke v Rim: tam imajo »svojega kralja« in »svoj parlament« ; na Dunaju pa so elastični in krivijo hrbtišča pred zadnjim koncepistom v kakem minister-». uri p>- j stvu. V Trstu so sami Jupitri, ki mečejo j svoje strele na vse strani, a najbolj proti
Parlamentarne stvari. Včeraj zju- j Slovencem in — vladi! Na Dunaju pa imajo in parlamentarno delo U zof>et v nevarnosti, glasoval njeg.v klub proti vladni predlogi o traJ se Je konstituiral odsek za gradnjo plov- j le sladke in najnedolžneje obraze, da ji,
uih kanalov; predsednikom je bil izvoljen dr. i morajo verjeti, da niso sposobni, da bi ka-Biankiniju je sledil glavni govornik I ^ger, prvim namestnikom Kaftan in dru- bb vodo ter da so le drugi krivi, ako v teh »contra«, I r o. kateri se je pritoževal proti j S1'™ dr^Chia^ Zapisnikarjema Hofmann in i krajih ne more prit, do m,ru.
V naj no vej i čas smo zopet doživeli tako
Na to eventuvelnost se baje že priprav-	kontingentu novincev, ljajo najviši krogi. Polit'ški krogi pripisujejo senzaeijonelnemu govoru kneza Jurija Lobko-
vica v gos|KKlski zbornici veliko važnost,	krivični razdelitvi preogromnih bremen." Za-! StoJaD- Sklenili so izvoliti jednega glavnega
smatrajo ga kako:- nekak program za lx>doč-	htevai je, da se odpravi kupčija z žitom na
nost. Parlamentarizem naj ima svoje zave	termine. Navajal je različne želje glede vo-
nava-Odra in gališke kanale ter dva • peci-j dijo ta gospoda v Trstu o Poljakih — ka-
poročevalca za vse tri grupe projektiranih ka- igro z dvema obrazoma. Čitateljem no treba na lov, namreč : Donava- VItava-Ijaba, Do- praviti, ker vedo iz laških novin, kako no-
ti -<"e v g .-[m. l^-ki zlH»rnici rr» v deželnih zbo- jaške službe in je protestiral proti mnogim navi
I. _l__" . .1	I	1 ____• »_!_	!•--»..	iplnf
rih, zlH»rni<v» poslancev pa bo nadomeščala prezgodnjim u n, i nt v ljenjem.
jelna poročevalca za vsako grupo posel>ej. Na- j kor Slovanih — in sosebno še o županu du-
kroaa! — Po dolžnosti kroniatov priobčujemo Glavni govornik >pro«, italijanski po-	rod'l° ^ Je dalJe predsedniku, naj izposluje, i najskem, dr.u Loegerju vedo, da so veikdar
tu tudi dunajsko brzojavko, ki je priobčuje	slanec baron Malfati, je porabil to priliko,	<la 8e l>redloge ° gradnji kanalov izroče od- na strani sovražnikov Poljakov in dr.u Lue-
si noč nji .Slovenec*:	da je označil razmeije svoje stranke proti vladi. seku brez PrveS* Stanja.	. gerja ! Na shodu mest, ki seje vršil na Du-
* Nekaterim listom so pontča, da so za	Trdil je, da vlada zanemarja I ta-	Predsednikom davčnega odseka je bil »aju, pa so navzoči laški županje hiteli če-
bipni državni preobrat, ki ne zgodi, ako ostane lij ari e v kulturnem in gospodar-
državni zbor brezdelen, ž** vse priprave do-gotovljene. Nova ustava je že izdelana. Na
s k e m pogledu.
Srednje in ijudske šole na Primorskem, in
Na kratko: hipna zadrega je premagana sosebno za »nepotrebni« hrvatski gimnazij v	kora Kaiserja, podpredsednikom Vencajza in
nevarnost traja dalje.	»italijanskem* Pazinu. Pritoževal se je radi	Gnievosza, zapisnikarjema dr. Stojami in dr.
Državni zbor. tZl»orniea |>oslanoev.( namišljenega uvajanja slovenskega in nem-	J^jgenkolba.
Nadaljevanje -inočnega brzojavnega poročila, škega jezika na Primorskem in je očital vladi,
Pouk s shoda mest na Dunaju.
nega otisetta je
izvoljen dr. Kaizl. podpredsednikom dr. Cfeiari j stitat županu Malachowskemu, ki je, kakor n P o v še. Zapisnikarjema so bili izvoljen* dr. j predsednik, odločno zavrnil nemškega liberalca Prišel je zopet z zahtevo italijanske uni- Conci, Heinrich, dr. Urban in Wohlmeyer_ , Perathonerja, ki je tudi na tem shodu hotel čelu ji In, izvoljeni državni svet. poslanska verze: tožil je, da Italijani na Primorske« Bi-	Tiskovni odsek je izvolil predsednikom j kovati kapital z^ nemške pretenzije. Sedaj
zlK>rniea pa se bo zmanjšala na	poslan- majo niti jednega učiteljišči in očital vladi, grofa Dzieduszvckega, podpredsednikom dr. ' ,!gibaJ človek, katero je pravo lice teh
cev, katerih naloga bo p<. oktroizaciji po- da nima zato nikoli denarja, d oči m ga ima Koppa in zapisnikarjem Paeherja in Mero- . g°sp<>dov : ali ono, katero kažejo v 1 rstu, slovnika, predloge državnega sveta sprejeti v izobilju za nepotrebne nemške in slovenske novieza.	ono' katero kažejo na Dunaju .'!... Kakor
ali pa pokloniti,.	srednje in ijudske šole na Primorskem, in! Zavarovalni odsek je izvolil predsedni-1rude&. nk *Ie5e """J™"* Vdera na"
stopanju te laške gospode.
Ali zgodilo se je še nekaj druzega, kar so pogumno pogoltnili in zamolčali vsi židovski listi na Dunaju' in v Trstu. Isti župan tržaški, k: v Trstu ne stne imeti mene-i odobreno od tržaških Zidov, isti čegar stranka je židovska par e.vco'l-lence, isti župan tržaški je na zajutrku, vrši všem se po zaključenju- omenjenega shoda na Dunaju, napil največerou sovražniku Zidov, možu, na katerega laške novine, glasila stranke istega župana, bruhajo ves svoj srd: g. ž u p a n u d u it a j s k e m u d r u. L ii e-g e r j u !
Poreče se nam morda, du je bil to le čin kurtuazije. Potem, pa vprašamo: zakaj pa so tržaški Zid je potajili ta dogodek pred svojim občinstvom ? ! Menda so slutili sami, da bi se kompromitirali, ako l>i ljudstvo izvedelo o njihovi stari igri z dvetni obrazi...! Tako v Trstu, drugače na Dunaju !
Slovenski ali laški i Pišejo nam : Marši-
Ako bi menil kdo. da ^e ie naša xl>ornica	da hoče slavizirati urade. Zahteval ie upravno »	. .	. . pan trža^
r J 1	Kakor ze večkrat omenjeno, je na tein sho«uv .
že |M»v~i»cla na sv<»j višek in da oroeresija	ločenje .T rent i na od ostaleea Tirola in tožil, i ,	, .,	,.	. , ,. ,	, . nja, ki n
J . „J	. .	s katerega je bila politika izključena, nek,
ni več tnoif«»ča, t;i bi ^ temeljito m< »til. V će-	da trentinske urade poplavljajo nemški urad-	....	, . , , , .„. * , ^	župan. c<
f	__	neinski župan hotel zlorabiti uljudnost in. '
raj so -e velevredni zastopniki narodov sii-	niki. Do vrhunca svojih tr<litev pa se je	t	v i	.	lenee, ist
r	......	koncil,janoo navzočih nenemskth županov za
val; n ruvali po vseh :>ravilih ineteiiov med	povspel baron Malfati s trditvijo, <la se ni- , ,	- , .	-, T» t j -
1 . .	. . v .	.	reklamo za nemški »lrzavni jezik. 1 redsedniic,
<ine"kimi fanti v kaki gorski vasi: priča :	koli in v nobenem slučaju ne upoštevajo njih	, i • -	i	i i i -	n •
1	... .	.	Ivovsk, župan dr. Malachowski, je otllocno'
krvava n raztrgana srajca |>os lanca Fres-	pravice in njih i>otrel>e in da ne poslušajo	,	....
J 1	.	zavrnil to predrznost, na čemer so mu izrekli
selna. Evo vam jn^ročilo:	njih želje. Govoril je |K»temJše o trentinskem	7a|1VHj0
< eški rad i kaleč Fressel je g<A'oril v	vprašanju in završil svoj govor s tem, da češkem jeziku. To je provzročilo burne pro- italijanski poslanci vstrajali v o po si-
ter. te od -t rani nemški i. radikaU-ev. Pmlpred-	c' j 1 tako dolg.., da se bodo ii|H>števale
sednik P rade je govorniku vskd tega o<l-	njih težnje.
teirnil IM*-eil<».
nenemški županje, ne izvzemši italijanskih. Le kak šovinističen Nemec bi inogol trditi, da ukor ni bil opravičen. Sedaj pa čitajte le izvestne nemško-radikalne liste. Vsa nemška Avstrija da se zgraža na nesramnem in drznem postopanju Ivovskega župana. Postopanje dotičnega nemškega župana pa je bilo seveda opravičeno in pravilno. Znani
Poslanec S p i n č i se je oglasil za be-
ij j sii \> i	i	,	sedo, <la poda neke stvarne popravke k Mal-
t oilpredsednik I rade je pričel na to	^	i	» i
.• .	-i	i i	. .	fatijevemu govoru,
citati 1 -to govornikov o zakonskem nacrtu o J	"
kontingentu novincev. Medtem pa je Fressel	Poslanec Malfatti je reke! Spincie srditi »Grazer Tagblatt« meni, da ta dogo-
neopažen j»re-koč:I in nistersko kloj«, ter, do-	je govoril na tak način, kakor <la* l»i bili	!>«><]{ v pouk in svarilo Nemcem, da nik-
spevši do pre<jseilniške tribine, iztrgal pod-	primorski Italijani !>og ve kako zatirani in dar več izven zakonodajnih zbornic ne sedejo
predsedniku Pradeju listo govornikov.	kakor da ne bi imeli na Primorskem niti v »lovansko družbo
Na to >o priskočili nemški radikalci, na.	jedne ljudske šole. (Italijanski ,K»slanciso
padi: KnvlB im gm pretepi, d* krv:. Seveda	F™**™* pr<„i temu in „pili: Saj Se niti go- godkn tud: svoj poak, katerega .Politik
so tudi <Vški rad i kal ci pri-li na pom^- hvo-	vori,° ni 0 U«irf«kih Šolah !> (To ho resnico- konkretira nastopno: Torej zdaj so zop.
kaka slovanska družina, kakor tudi posamič-
v • ci •	j t • t■ . i nik misli sedai na to, da napravi prošnjo na
No, mi Slovani smo dobili po tem tlo- '	J	'	•	, j
mestni magistrat za vsprejetje v to občino. Vprašanje je sedaj, v katerem jeziku naj
pet
vnel pravi prav- lJuUi! 0itatel-' dobrohotno še enkrat	Xernei oni, ki so nekaj izbrskali. Ali tako se PišeJ° te lm)ŠUJe t,a trža5ko M"m '
gori navedena izvajanja barona Malfattija, in	delajo vedno. Čim so storili napad na Ne- teh vr8fcic 9krorau,» menenje je , naj se
videl boš, da je Malfatti izrečno rabil besedi	„emce, a je bil napad odbit, potem so oni tilke prošnje pišejo v našem slovenskem
»ljudske šole«. In če ne veruješ nam, poglej	tistit ki 8U užaljeni, Slovani pa tisti, ki kale Je/iku- Kak,,r Slovenci in državljani imamo
v današnji »Piccolod Tako drzno čelo imajo	mil% kajti ti poslednji bi morali — po »več- pravico posluževati se svojega slovenskegaje-
ti italijanski poslanci, da utajujejo stvari, ki	vred neme nemškemu naziranju — jedno- i *ika, ker je isti tu pripoznan kakor deželni
SO se godile v isti hip!! Potem moreš čita-	8tavno ždeti in mirovati, kadar se Nemcem j jestik, ker magistrat mora sprejemati iti re-
telj presoditi tudi vrednost Bennatijevega za-	zljublja < loti kat i se slovanskih pravic. Grdo Sevati slovenske vloge in ker zakon o domo-
trdila. da on ni še nikdar govoril neresnice,	nepristojnost je bila od strani župana Pera- viuski Ikavici pravi, da je vsaka občina pri-
To epohalno izjavo poslanea »živ ali mrtev«	thonerja, <la je slobodno voljo Nenemcev za siljena vsprejemati kakor občane vse one dr-
najdejo čitatel.i takoj tu nižje doli.) Deželni	nemško razpravljanje hotel izkoristili v de- žavljane, ki stanujejo v dotični občini nad
odbor in deželni šolski svet istrski vzdržu-	monstraeijo za nemški državni jezik. Naj10 tet •
jeta z denarji deželnega šolskega zaloga ita-	mednarodnih razpravah se iz slobodne volje
kar pa je v istem trenotku, prišel v zbormeo Ujan8ki f>rivatlji pmDazij v Pazinu. Bennati :	rabi francozki jezik. Nikdar pa še ni nobe-
jemu tiivarišu i u tako se je vnel pravi | <-ati pretep med jednimi in drug'imi.
in zoj>et >e ne moremo odtegniti vprašanju : kdo je kriv. da >e je zliornica nn olieh nasprotnih straneh radikalizirala kvantitativno in kvalitativno ? Mar ni i-ta vlada, ki hoče jednemu delti prebivalstva, nota i »ene, večini, vzkratiti « -tanke v<ake -ledi pravice nemško objektno manjšino pa vedik» Inilj /ath»-v olje vat i v v^ii uje pretiranih zahtevah ?!
Podpraiisetlnik P rade je iiotel radi ve-likega nereda v zU.mici pretrgati sejo, na jeta z <!enarji deželnega šolskega zaloga ita
predsednik Vetter in je pozval Fressela na Kaj , Tisti gimnazij vzdržujemo S svojimi nemu Francozu padlo v glavo, da bi v med
novci! Spinčie: V Trstu ni niti jedne slo- narodnem prometu radi tega zahteval za venske šole < Italijani: Saj je ni treba!), če svoj jezik večo veljavo na škodo družili jezi-
red. < eski radikalei so burno protestirali proti tem1!
Po tem dojr ><1 ku je zl«,rn:ea prešla v tudi se že 1."» let borijo za isto. V Istri je na kov. V t razpravo o kontingentu novineev. Prvi je tisoče in tisoče slovenskih in hrvatskih otrok t govoril Mladoćeh Hofica in izjavil, da bodo brez šol. (Italijani so burno protestirali.)
Cehi a-»vali proti vladni predlogi, ne radi • Malfatti je j)ozival Spinčiča, naj popravlja valne obveze.
o i m a F r a n c o z akta, da bi iz slobodnega tributa, ki se poklada francoščini, izvajal za druge poniže-
nasprot-tva do vlade, temveč radi sovražnega kaj, kar je on v resnici povedal. Spinčić: po*t<>pania voja-ke uprave proti češki na- iiekli ste, da hrvatski gimnazij nima pravice
Naša narodna dolžnost je torej, da se služimo tudi o tej priliki edino le svojega slovenskega jezika.
Dalje. Dne je prišel v stanovanje g. Cevna, na trgu pri sv. Jakobu št. 2, neki p r e v e č ) «gospod», ki je zahteval podatke potrebne za ljudsko štetje.
Soproga gori imenovanega je odgovorila c gospodu«- , da je nje mož že napravil, kar
rodm«*t!.
Sdieicher I krše.	priporoča, naj bi učencev ! Bennati: Takih, ki ne znajo niti j 8toI>stvih, da imajo zadostno zmisla za
se kmcL-l; m sinovom, ki -o pri vojakih, do- {čitati !
volil dopu-t za čiisa pobi tanja poljskih pridelkov n prijMtroča dveletno službo.
Sp-nči«'
praktično potrebo. Ali U> ne zailošča Nemcem. V italijanski gimnaziji so bili Oni hočejo predpravico nemškega jezika
da -e v zl>oriiici še nikoli ni izvrševala pra-1 (Tablo !)
vica proti -lovanskim narodom, ne izvzemši
nannla še nikoli upoštevane, zaključil je I držal, giasova'a im inladočeška stranka proti zakonskemu načrtu.
Tacega takui ni smeti iskati med na- treba za ljudsko štetje, širni Nemci. Nenemci kažejo že s posluževa-! Gospod je pa izjavil, <ia to, česar on do obstanka in ven.lar imata 'J razreda 139 njem ne,nškega jezika v parlamentarnih za- treba, ui za ljudsko štetje?! Ko mu je žena
na to izjavo povedala, za kar je »gosjiod« vprašal — je dotičnik še naročil, naj neki podnajemnik prinese »doli« (?) svojo domovnico ali delavsko knjižico! Kam »doli» — u> ostane uganjka, ker »gospod« ni povedal, od katerega urada je poslan !
Naše menenje je, da je tu zopet en slučaj, ko se slovensko izpolnjene popisne pole uničujejo ter se nadomestujejo z falzifieiranimi ! Sedaj bi moralo biti že dovolj teh j mahinaeij in Čas je, da bodi koneo tem ma-
sprejeti učenci, ki so bili s hrvatskega gim- uzakoniti, in če se Nenemei upirajo temu, se
M!ado<'*ek V d rž a I -c je pritoževal, nazija izključeni — ker nis<j mogli vspevati ! jim U> šteje v — »fanatizem«. Ali niso
Bennati : Kar vi pravite, ni res ! Spincič: Vi ste lažnjivec !
imeli Cehi prav, da so odklonili povabilo L u e g e r j e v o ? Ali niso sedaj spoznali tudi Poljaki, Slovenci in Italijani, da
Poljakov. Priporoča, da bi se Cehi, Poljaki j in drugi Slovani skupno Itojevali proti nem-	Bennati: Jaz nisem še likoli lagal (No, ni dobro sedati z levičarskimi Nemci k jedni
ški hegemoniji, dokler ne dosežejo popolne no!) Vi — ponavljam— govorite neresnico : raizi, kjer ni to neizogibno potrebno ?! jednakopravni »sti. Ker niso bile težnje češkega ste torej lažnik.
Spinčič: (tosjhmI, ki mi sega v besedo,
je ravno tisti, kateri je rekel, da mora priti	-
na Dunaj živ ali mrtev ! Njegova izvolitev
i »
nipulaciji
Francoski konzul umrl. Včeraj zjutraj je umrl tukajšnji francoski generalni
konzul g. Ivan Krsinik Pavel Martin, častnik franci^ke častne legije, izvrševal je svoj |K>sel še-le o<l junija 1900.
Za položeiije vodovodne eevi. Interesenti št morejo do 14. t. m. ogledati projekt »Aurisinskec družl>e za polaganje vodovodne cevi jmm! železniško progo Dunaj — Trst pri kilom. 575.751. Projekt se nahaja na mestnem tehničnem oddelku v III. nadstropju mestne hiše, kjer je tudi ulagati eventuelne ustmene ali pismene prigovore.
Samomor. Včeraj po|H»lu«lne se je ustrelil v gojzdiču pod sv. Alojzijem 45-letni Lovro Mikelič p. d. Ziinolo iz V rdele štev. 357. Brata Ćuk sta ga dobila sedečega na neki kloptei. V roki je še držal samokres in iz senca inu je tekel <*ureK krvi. Jeden bratov je takoj tekel na insf»ektorat v Boscbetu telefonirat |m> zdravniško pomoč. Došli zdravnik pa ni mogel storiti druzega. nego konstatirati. da je nastopila smrt. Truplo so prenesli na (»okojnikovo stanovanje na \ rdelo. Vzrok samomoru ni znan. Iz nekega listka, ki ira je imel pri sebi, dalo bi se sklepati, da se je usmrtil radi nekega dolga, katerega ni mogel plačati, kar pa je vsled izjava soproge pokojnikove izkbučeno. Pokojnik ni imel baje nobenega dolga in ako bi ga bil tudi imel, bi mu bil gotovo njegov t»če pomagal.
Aretirali včeraj 24-letnega voznika Krnesta I.. blizu ladijedelnice S. Mareo. ker je trpinčil svojega konja. Itazžalil je tudi stražarja, kateri ga je aretiral.
Flektriena železnica na Općine. Gradnja električna železniee iz Trsta na Opčine je že pričela.
Zopet jeden ! KHČer Klorjan iz Skork-lje štev. >1, česar slučaj je bil že objavljen v <Edinosti*, kateremu so magistratovi or-trani zagrozili dne 2*.'. januvarja, da pridejo k njemu z redarji, čim jih vdobe. ter da bo moral plačati glol>o in b<»g ve še kaj. ker ie zahteval, da ga za ljudsko štetje vpišejo v slovenskem jeziku in na slovenski tiskovini — ta Florijan Kučer nam poroča, da se tisti gospodje do danes še niso vrnili in tla torej ni še nikjer vpisan! Če pa je: se je dogodila sleparija. Slavni vladi tudi ta slučaj na znanje jnileg že tolikih drugih ! !
Zirodaj je začel 13-letni Matej Deve-seovi iz Rovinja je bil včeraj popoludne s parnika sStiria — Llovd«, ki je priplul iz Tesalije, odveden v zapor. Med vožnjo je namreč mladi pobalin ukradel nekemu mornarju različne stvar' in jih spravil v svoj kovček, kjer so jih našli drugi mornarji, ki so vsled kapitanovega povelja preiskovali njegove stvari. Razdražen radi tega je izprijeni fantč napadel nekega svojega tovariša, ker je sumil, da ga je isti izdal ter je istega s »vedrom za zainaške ranil v roko in v stegno. Poveljnik parnika je dal mladega uzmoviča zapreti v |n>sel>no kabino in ga ie po dohodu v Trst izročil policiji.
Tatvine. Materina Franzatti iz ulice Roneo št. ti je naznanila policiji, da je] je te dni delavec .Jurij N. pokradel različne stvari v vrednesti lO K ; naznanila je tudi, tla je isti tudi njeni sosedi Mariji Kep pokradel blaga v vrednosti ♦ > K.
Alojzij Rigoldi iz uliee < arpisou je naznanil [Miliciji, da mu je njegov sobni sostanovalec. mizar Avgust F., pobral več [>erila.
Dcjavcu Karoiu <'rniču iz Kopra so ukrali včeraj v neki iror-rilni ulice Pondaree. ine<l t<-m k<> je zaspal pri inizi, iz žepa 4."» goldinarjev.
Zaprli *o .'»h-letnega težaka Ivana Z.T kateri je	|N»Ieg < 'erinča in je na sumu,
da ga je okra del.
Jakobu K. so veeraj pokradli neznani tatovi za 2l> K |»erila.
Fenomen. Jakob in Apolonija Zudkovič iz Mun -ta prine-la včeraj v mestno bolniš-nuHi svojo novorojeno hčerko Marijo, katera ima prst** na olieh rokah skupaj zraščene. Dr. Mass pust je sprejel dete v svoj kirur<£ični oddelek, kjer mu zaraščene prste razdele jhj-tom operacije.
Kanjeii t pretepu z vojakom Včeraj zjutraj sta privedla dva stražarja -W*-letuega J - pa Dagarino iz >Kotleloke na zdravniško postajo.
Dagarin je bil |M»ln ran, katere je dobil, kakor je pri|n»vedoval sam. v pretepu z nekim vojakom.
I bejrel mornar. .^2-letni mornar Mihael Samonas je [>ol»egnil z grške iadije »Dunavis«, na kateri je bil ukrcan in se je ukreal na ladijo »Deveroo«. Poveljnik ladije »Dunav s« je naznand ^tvar grškemu konzulu, kateri je potem naprosil posre« lova nje
j»olicije. Inšpektor Ciadez se je radi tega j>odal na ladijo »Deveron«, j>ozval Samonasa, da mu sledi v urad, kjer ga je vzel na zapisnik ter ga dal |>otem spremiti na jadrenik
»Dunavis«, kjer je bil prvotno ukrcan.
Nesreča. Vozniku Josipu Šturmanu iz Škofij je padlo včeraj zjutraj, medtem ko je razkladal z svojega voza opeko, kakih HO opek na nogo in mu jo zlomilo. Prenesli so ga v mestno bolnišnico v IV. oddelek.
Odjemalci kave v slobodni luki.
»Slobodni izvoz« kave iz slobodne luke je bil včeraj razmerno majhen. Okoli pete ure |»o-poludne so ulovili stražarji zaporedoma dva uzmoviča, jeden je hotel odnesti 3 četrt kg., drugi pa samo pol kg. kave. Se res ne splača! Ni pa izključeno, da so se na ta način »izvozile« veče množine, katerih pa ni bilo možno registrirati.
1'rad za posredovanje služb. Mestni magistrat tržaški odpre jutri v drugem nadstropji Monteverda (Corso št. 45.) urad za posredovanje služb. Uradne ure so od 8. in I m »1 ure zjutraj do 3. popoludne. Poslovni red se dobiva brezplačno v istem uradu.
Usmiljeni ljudje, spomnite se delavca Antona Janeziča, ki je te dni vsled požara v njegovem stanovanju prišel ob vse svoje pohištvi«, tako, da on iu njegova družina ni-| majo ničesar več, nego obleko na sebi. Ne-| srečnež ima le bore mal zaslužek, s katerim komaj preživlja ženo in četero otr»čičev. Isti biva v ulici San Zenone št. 1.
Olejte. kom u izročate lilcikelj. Trgovec Benedikt \Vachsmann je kupilsvojemu iztirjevalen 1'mbcrtu C. bicikelj, s katerim se je isti vozil po mestu, ko je iztirjeval gospodarjeve račune. Na gospodarjevo žalost pa je I mberto izginil z biciklom vred. Tudi nekaj iztirjanega denarja si je pridržal mož ; bicikelj pa je zastavil za 6«» K.
Najdena delavska knjižica, glaseča se na Alojzija Sever, se nahaja na inspektoratu v slobodni luki.
Okrajna bolniška hlaurajna. Tekom prošlega tedna je bilo prijavljenih T1 *► slučajev bolezni, f>19 oseb je proglašenih zdravimi, 1357 jih je ostalo v zdravljenju, med poslednjimi 180 takih, ki so ]>onesrečili na delu. V 24ii slučajih so se bolniki pregrešili proti naredbam zdravnikov. Na podporah se je izplačalo tekom tedna 15.510.52 kron.
Dražbe premičnin. V četrtek, dne 7. marca ob 10. uri pred pol ud ne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v uiici della Pieta št. 13, konji : v Alfieri št. »>, hišna oprava : v ulica della Fontana štev.
I.	hišna oprava: v ulici Valdirivo št. 12. in v ulici Ghega št. 5. hišna oprava: na trgu Ponterosso št. 11. in v ulici Belvedere hišna oprava: v ulici della Pieta, konji.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj o.l, ob 2. uri popoludne
II.2	C'°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7b2.7. — Danes plima ob i'.5H predp. in ob 10.41 pop.: osek:« ob 3.54 predpoludne in ob 4.11 popoludne.
Ženski podružnici družbe sv. Cirila
in Metoda SO darovali : Ker se ni mogla udeležiti plesnega veučka «tržaških gospa* , ga. Antonija Goljevšek 1 K.
Podružnici ženski so nadalie darovali : Radi zgubljenih 30 kapljic «Baron kovač» 10 K, g. Dekleva A. 5 K, Kolarjev paglavec 1 K. šmirar koles pri Egerju 1 K, g. Žitnikov Branko 1 K. gdč. Ljubica Zitni-kova 1 K, gospa Žitnikova 1 K. g. Vladko mesto venca 10 K. Žitnikov pes v mokrem papirju 50 st., za golobe 10 st.
Vesti iz ostale Primorske.
Iz Pazina nam pišejo: Slavno uredništvo je menda prezrlo jeremijado v «Indi|tendentu» ozirom na pod|tomo društvo za dijake na našem laškem realnem gimnaziju. Opozarjam torej, da rečeni list pripo-znava, da omenjeno |Kxij»orno društvo izkazuje znaten primanjkljaj ! Nadalje pripoveduje I < Indipendente«, da se je predseduištvo društva obrnilo do -rc Italijanov s prošnjo, naj ; pribite na {»»moč, da tako dobrotvorno društvo ne obnemore in umre ! — Mi se nočemo utikati v stvari, ki se tičejo Italijanov samih.
Ce hočejo iz svojih žepov žrtvovati za institucijo, ki je navstala brez vsake {Hitrebe — iz gole objestnosti — slobodno jim ! Ali v imenu ogromne večine prebivalstva moramo najodločneje oj>orekati temu, kar tr<li «Indi-pendente» — da je bila namreč ustanovitev
reeenega gimnazija «patrijotičen in človekoljuben čin!»
Ali ako bi tudi Italijani iz svojih žepov vzdrževali svoj pazinski gimnazij, še bi ostajalo dejstvo, da so ta zavod ustanovili iz zgolj nečlovekoljubnih namenov — iz sovraštva do drugih, iz želje, da bi ovirali kulturni napredek drugih! Jeli to človekoljubno ?! Ali Italijani ne vzdržujejo reeenega gimnazija iz i lastnih žepov, ampak iz sredstev dežele; iz žepov onih, {troti katerim je naperjen ta zavod, morajo prihajati mnogi tisočaki na leto. A če pomislimo, da je dežela, ki mora plačevati te tisočake v skrajnem siromaštvu, iz-sesana do mozga, in da nje prebivalci v mnogih krajih nimajo ni najpotrebnejšega za življenje — potem nas mora prevladati le sveta jeza, da nam brezvestneži, še govore o človekoljubju in patrijotizrau, kakor da bi bila človekoljubje in patrijotizem možna brez usmiljenja in ljubezni do ljudstva iste pokrajine.
Za prosveto ni nobena žrtev prevelika: ali italijanski gimnazij v Pazinu ni bil zasnovan iz ljubezni do ljudstva, za kulturno
zorov, ker desetero nacijonalistov — in sicer zato, ker so vzlic njih oporekanju zaključili debato — ni hotelo oddati svojih glasov o kreditu 17 milijonov funtov, ki je bil v razpravi. Govornik zbornice (predseduik) jih je pozval na red. Po predlogu prvega lorda zaklada so bili isti ob burni pohvali zbornice izključeni iz seje, ali se niso hoteli pokoriti pozivu predsednik , naj zapuste zbornico.
Protivili so se tudi sergeautu and arms ; pozvati so morali policijske uradnike, ki so upirajoče se s silo odnesli iz dvorane. Irci so se med temi prizori dvignili s sedežev in so peli, mahaje s klobuki: »Bog čuvaj Irsko«. Ko so bili vsi uporni členi odstranjeni, je bila kreditna predloga sprejeta. Zbornica se je na to odgodila.
3Iinisterska kriza na Spanjskein.
MADRID 5. (B.) Agencia Fabbra javlja: General \Veyler je izjavil, tla danes odpravi obsedno stanje. Čim bo sestavljena nova vlada, vspostavi ista zopet ustavne garancije. «Heraldo« hoče vedeti, da Karlisti namerjajo v bližnjem času novo akcijo.
MADRID 'i. (B) Agencia Fabbra jav-
povzdigo istega, ampak le v raznarodovanje, lja: Sagasta predloži danes opoludne kraljici
Rečeni gimnazij pa je tudi na škodo italijanskemu ljudstvu samemu. To ljudstvo ima že svoja gimnazija v Kopru in v Trstu in je torej dovolj preskrbljeno zanje v tem pogledu. Z zasnutjem laškega gimnazija v Pazinu ni torej ustreženo ni kaki potrebi njegovi, ampak mu je le naloženo novo in občutno breme. Cim pride ljudstvo tlo pravega 9(M»znanja, bo uvodoma omenjeno podporno društvo — o tem smo prepričani — izkaza-valo še veči deficit.
regentiuji ministersko listo. Isti namerja razpustiti parlament. V tem slučaju bi se volitve vršile v mesecu maju a zbornici bi se sestali v juniju.
Vojna v južni Afriki.
B LO E M FON TEIN J5. (B) Kapski guverner Milner je dne 2. t. m. dospel semkaj in je včeraj z lordom Kitchenerjem odšel proti severu. 15 voz z ubeglimi Buri je dospelo v Tahauhu.
LONDON 6. (B) Glasom prijave voj-
Vesti iz Kranjske.
Mestna posredovalnica
X I r red en ta v P u 1 j u. Minoli če- nega urada znašajo skupne zgube angležkih trtek v jutro je Tegethofov spomenik v Pulju čet v mesecu februvariju, vštevši moštvo, od-zablestel čuduo nakičen. Ob sablji mu je visel poslano domov kakor invalidi: 95 častnikov šop iz pleha, snet gotovo z nad vrat kake in 2275 mož. Od začetka vojne v južni krčine, na prsih pa mu je počivala tabla Afriki je padlo vsega skupaj <>64 častnikov bližnjega fotografiškega atelieja »Olimpijac, in 13.137 mož. Skupno število zgub, od-Redarstvo seveda ni videlo ničesar; mar- števši invalide, ki so zopet okrevali, znaša večje neki častnik mornarice dal hitro sneti : 685 častnikov in lb.174 mož. ta nakit. In vendar je je — irredente,	Bra/ilijanski konzul v Trstll.
namreč !	j O PORTO 0. (B) Tukajšnji brazilijanski
konzul Calmon je imenovan generalnim kon-j zulom v Trstu.
Izgredi na Portugalskem, z a • MADRID b. (B.) Agencija Fabbra jav-delo in službe v Ljubljani. Od 23. do 28. lja: Portugalska cenzura je zaplenila brzo-feb. je dela iskalo 8 moških delavcev in 34 žen- javke iz (»porto, ki poročajo, daje množica skih delavk. Delo je bilo ponuđeno 10 mo- dne 3. t. m. kamenjala bolnišnico v Sardao; škim delavcem in 31 ženskim delavkam. Sta- v okolico Oporta je bilo odposlano konjištvo. novanja, t ponudba, 1 najemnik, 1 stanovanje je bilo oddano, 92 del. je bilo, 49 odprtih siužeb nakazanih in v 29 slučajih se je delo vsprejelo in sicer pri 2 inožkih delavcih in 27 ženskih delavkah. Od 1. januvarja do 28. februvarja je došlo 487 prošenj za tlelo in 379 deloponudeb 783 tlelavcem je bilo 442 JC odprtih siužeb nakazanih in v 2S1 slučajih se je delo vsprejelo.	JC
Ti podatki pričajo v vspešnem delovanju tetra društva.	JC
XXXXXXXXXXXXXXXX
x
X
x x
iz odlikovanih in svetovnoznanih to varn v Solkanu in Gorici
Vesti iz Štajerske. |
— Graška zastavljalnica, katero je ustanovila cesarica Marija Terezija 1755 v podporo revežem, katero pa je 1874. prevzela mestna občina pod pogojem, tla se poslovni preostanki poklonijo graški ubožni hiši, ta zastavljalnica je imela v mi-nolem letu 18.447 K primanjkljaja. Vrhu tega je dolžen zavod občinski hranilnici graški b47.727 K, a od zasebnikov ima izposojenih 33.700 K. — Slabo se bodo mastili graški reveži !
M slov. zaloe plištva |
X
Antona Cernigoj-a X
se nahaja
v Trstu, Via Piazza vecchia ^ (Rosario) št. 1.	^
4na desni strani cerkve sv. Petra). ^^
Konkurenca nemogoča, ker je blago
iz prve roke.	^
leta *xxxxxxxxxxxxxxx
leta
i Aleksander Levi Minzii
Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst
•s T R S T J® fžj
Razne vesti.
TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea
ZALOGE:
Piazza Rosario št. 2
(šolsko poulopjej
in Via Riborgo st. 21
mestu
Velik izbor tapeciirij, zrcal iu slik. Izvršuje naročbe tudi po posebnih načrtih.
Gene brez konkurence.
ILUSTROVANJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO

Pogumen slovenski častnik. V
' Rzesz6w v Galiciji btiknil je dne 21. m. m. ob 7. uri in pol zvečer v nekem skladišču jajec, polnim slame, mrve in desek, požar, preteč sosednim poslopjem. Mimo gretloč poročnik b. ulanskega polka, gospod Albin Sve-	_ tec. i, Litije, Bio našeg, staroste, g. I.uke | Svetca, priskočil je takoj na pomoč, in ne- j navadno požrtvovalno in pogumno pomagal ! na rešilnem delu. Žalibog je pri tem nekaj
Predmeti postavio se na parobrod gj ali železnico franko.
j»ouesrečil. a upamo, da brez posledic. «Glos Rzeszo\vski» je poln pohvale in pravi, da zasluži omenjeni naš rojak najvišo pohvalo, in da seje izkazal nenavadno pogumiim možem.
Po cSlov. Narodu».
Brzojavna poročila.
Viharji v ansrležki zbornici.
LONDON 6. (B.) Ob zaključku
vče-
rajšnje seje je prišlo do izredno viharnih pri-
OBUVALA!
PEPI KRAŽEVEC 3
in otrtrl tT. Pitn (PUut lesario pol liriui bit)
priporofe »Tojo
bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospod«, gospo in otroke Po! Lds amročb« iiTrie ▼ ti it« m dneve. Odpošiljate v j* poitnfn* prOBta.
Prevzema vsako delo na debelo in 4robse ter iz Tri uje iste s največjo natanjčnoetj« ta toćnoutjo po koakuraaeaUi cenah.
Za mnogobrajna naročbe aa priporoma
Jedp fttantifi
*
Dunajska filjalka
▼loge na knjižio« e 4%.
posredovanje, posojila m. vred-menični etkompt, vinkuiirmn^e ki razvtnkuliranje obligacij.
ŽivnostenskA ban!
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 SL
Centrala v Pragi. v
Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardublcah, Taboru, Bsnešavi, Iglavi, Moravski Ostravi.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prina-amo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno in>«*rt*ijo placu po 1 n v <■. za 7.h večkratno insercijo pa cena primerno zniža. < >liu«i za v«m- leto za enkrat na te«l«-n stanejo po lo »rl.L ter ae plačujejo \ četrtletnih antici pa t ni h J ohrokih. Najmanja objava ^ ► nv<\
V Trstu.
Zalesa likerjev v so4čih in buteljkah
Perhauc Jakob ^r^Cl
vin in buteljk. Postrežba toena. cene zmerne.
Pekarne in slaščičarne.
Piazzetta S. Giaconao :» iCorao tilijalka ulica HilK»rfro 15 ima vel ko pekarno in -latk'ićamo. Vedna zaloga vsakovrstnih tort. krokandov. konfetov, raznovrstnih sladćić v kosih in v ^katljieah, finih biškotov. različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen tin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročil u franko na dom in trgovcem v razprodajo.
H. Stibiel
Jak. Perhauc P- Sttdion1^.20-
karna in sladcicarna, »vež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejem* tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Nepresorljive Mrežice.
IIJ_ f\ v Trstu, Piazza Negozianti 5t 1 ■ "vfc U« priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice (rettiner ...Meteor-' in vse druge priprave za piinovo luč „Atier."
Kavarne.
Anton Šorli
priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajali-< i Slovencev. Na razpolago »o vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Osrlje in drva.
v ulici del Torro Štev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega le*a itd. Svoji k svojim !
Muha Josip
Pohištvo.
izdelovalnica in za-
Prva slovenska
pohištva lastnega izdelka Sprejemam naročbe po načrtu. I>elo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla _svoji k svojini.- Andrej .1 uir v Trstu ulica S. Lucia 12 zadej c. kr. deželne sn«lnije.)
^InV/PHAP priporoča svojo veliko prodajlnico j VlUVvllUU in izdelovalnico vsakovrstnega po- i histva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel , gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink. ulica S. lhiniele >t. mJ.
Nabirajte že rabljene
poštne znamke ^ 'f J" vr>l 'U'H
■	najnavadnejse. > tem po-
magate ubogim dečkom pri vzgoji za duhovski stan L**j»e nabožne spominke, zlasti kriievniške i ninc \ciicc, | svetinjice >v. Antona in praškega .le/.u-ku d . >it za marke. — Pisati in poslati je pisarni	i" v
Breg ene Pretlarel>koi.
Mladeneć
24 lft st ir. posten. priden in spreten za vsako delo, samo slovenskega jezika zmožen, išre primerne službe v kakem skladišču ali gostilni. Naslov >4.* izve pri upravi Edinosti.^
Trp v.-obrtna reostrovana zato i
z neomejenim jamstvom.
V GORICI. semeiiKka ul. št. 1.. I. nadstr.
•M;
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno let<» po 5°/0, navadne |m> 4 Vi°/o v'«»ge na Con to - eorrent po 3.t><)°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgul>e obresti ter izdaja v zameno lastne. Hentni davek plačuje zadruga
MU,
I>aje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, tekočem računu jhj dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež |m» 300 kron jm» 1 krono na teden, ali daljših obrokih p<» dogovoru. Deleži se obrestujejo |m> 6.1ou/0.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.36H.
Uradne ure: 9—12 dopoludne in o«l 3—4 |K>|K>ldne; ob nedeljah in praznikih 9—12. dopoludne.
so že več desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer i»i manjkalo to lahko in milo učinkuj«.če domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pr; zlih nasledkih slabega prebavijanja in telesnega zapretja. Teh krogljic, ki so tudi pod imenom Pserhofer-jeve krogljic e ali Pserhofer-jeve kri čistilne krogljice znane, stane ikatljica s 15 krogljicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 škarjicami 1 gld. 5 kr., pri prejšnji vpošiljatvi zneska stane s poštnine prosto vpošiljatvijo : 1 zavitek 1 gld. 25 kr.. 2 zavitka 2 gld 30 kr.. 3 zavitki J gld. 35 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen.
Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga
J. Pserhofer-jeva lekarna
I Mi iiiij Sinscerstrasse štev. 15. Prosi se izrecno, „J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice*'
zahtevati in na to paziti. <la ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rudečimi črkami.
esenca imenovana.) — Lahko razstoplj vijore zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem probavljanju. 1 steklenica 22 kr.. 1 dvanajstorica steklenic 2 gld.
Važno za vsakega l
Balzam zoper ozeblino
J. Pserhofer-jev. 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto poSiljatvijo <i.r> kr
J. Pserliofer-jev sok iz
ozkega trpotca ^SSSSh.
J. Pserhofer-jev Italzam /oner crolšo 1 strku'nu*a 40 kr
1 1 Si*'1®'s poštnin.' prosto pošiljatvijo *>f> kr.
Stoli - o vi Kola - preparati
izvrstno krepčilo za šelooec in živce. 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., 1 litra 1 gld. »JO kr.. "4 litra 8» kr.
J. Pserhofer-jeva grenka Univerzalna čistilna sol
A. W. Bulrich-a. domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
Raze u tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtske specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje.
Poiiljatve po poftti izvršujejo se najhitreje proti temu. da se prej vpoilje denar, večje naročbe tndi proti povzetju zneska.
ifC Će se preje vpoilje denar (najboljie s poitno nakaznico), potem je pofttnina mnogo cenejfia. nego pri poftiljatvab proti povzetju.
J. Pserhofer-jev balzam zoper rane, " 1 9^klkernica
T a 11 n o e h i n i 11 -p o m a <1 a
J. Pserhofer-jeva. najboljše sredstvo za rast las, 1 pusica '2 gld.
Zdravilni obliž za rane
pok. prof. Steudei-a. 1 lonček T>0 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo "."> kr.
K«izpro<luj;i!
po nečuveno nizki eeni se dobi za samo
2 g^l. 95 nč.
krasna garnitura obstoječa i/.
14 krasnih dragocenih predmetov
in sieer :
1 ura <>d niklja, Anker remont, (na željo tud posiebr.) 7. lepo ra/. rezljan i m pokiMvom, točno urejena s .'J letnim jamstvom in škafcljieo. 1 krasna j;»>ldiii ali nikljasta okropna verižica
s privest»m. Parižki sistem. 1 poldin-igla, za kravate z imitir. briljanti. 1 par gumbov za manšete, znamka »Garantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike.
1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno punci r.
1 goldin prstan s krasnim kamenon. j 1 žepno ogledalo v etviju.
Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov v. uro Anker-Remont, vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. S povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka
BRUDER HURVIZ
' Krakovo - Stradom 17. - Rrakovo
Neodgovnrjajoče sprejmem v S <lncli nazaj in povrnem denar, vsled česar nima kupec nikakega rizika.
Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih ilrago-cenosti brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
Vsak kupec vdobi v <lar brezplačno krasen žepni album s lo razglednicami mesta Krakovo.
Razsežno jamstvo
Srečkanje nepreklicno 23. marca 1901
Glavni dobitek v vrednosti
60.000 kron
v gotovini z -0 °/0 odbitkom.
Srečke „Invalidendank"
po 1 krono.
priporočajo :
Josip Holaflio. Mamil & C.o. Mereuri« Triestino. lir. Neu uiaun. Henrik Schiftiiiann.
Ludovik Sorovnik
tovarna in izdelovalnica precizijskth pušk Borovlje (Ferlaeli) Koroško
priporoča
svoje najboljše in zanesljive puške vseh zistemov In kalibrov. Znamenite in ojstrostrelne puške za šihre, risanice, lovske kratke puške in dvo-cevke za cele krogle v/, dobrega kovanega materijala, najsolidnejše puskarsko ročno delo ter dobro preskušano. Komade, ki ne ugsijsijo sprejmem nazaj, jih zamenjam ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje vse, udelavain cevi v stare puške, nova kopita, predelavam puške za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri u a j s o 1 i d n e j § e m delu o o o o o o zmerne cene. o o o o o o
Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko
Ivap Serpulič
TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici
kakor tudi p<> <leželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
Y zalogi ima vsakovrstno pohištvo liajfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. A olnene postelje in prodaja volne v vsaki množini, ( ene so zmerne in postrežba točna in poštena
Ugodna prilika.
IZBOR
NAOČNIKOV IN NANOSNIKOV
s p^reokopičniini lečami predpisani od zdravnikov; okovi iz jekla, niklja., zlata in srebra po pO jako nizkih Cenah.
IZBOR
akromatH-nili daljnogledov. Moderne lorinjete po nečuveno nizkih
eenah in luvz konkurence.
hvrinje se vsakovrstne poprave teh predmetov.
Via Jfnova — nasproti lekarne Zanetti — Via Jtuova.
Mlin z 9 kameni
stanovanjem in hližuim zemljiseeiii.
odaljen "> minut «>< 1 jiostajt* sedaj pričete Vipavske železnice, odda se
s i. julijem 1901 v najem
Krasna lej^a. vse v dobrem stanu. Ponudbe na ^(irof ('oreminijevo oskrbnistvo na Vogeiskem posta St. Peter pri Gorici.
«0
Podpisani si časti naznanjati slavnemu občinstvu v mestu, okolici in na tleželi, <la je prevzel
Zalop olja, Kisa, mila itd.
v Trstu, ulica Barriera vecchia 4
Blago pošiljam franko na <lom po nar«»čl>i na debelo in drobno. Po-šiljatve na tle/elo s poštnim povzetjem.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča	mlani
Josip Gregorič.