98. številka.
Ljubljana, v torek 30. aprila 1901.
XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, lzimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pot leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od fitinstopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h. te se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolć frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trga št. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
»Slovenski Narod" telefon št. 34.      Jfarodna Tisftarna* telefon št. 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. ... K 22 — I Četrt leta ... K 5-50 Pel leta . . . . „ 11*— I En mesec . . . „ 1-90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2*—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— I Četrt leta ... K 6-50 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 2*30 B3"   Naroča  se   lahko   z  vsakim  dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se
ne oziramo na dotično naročilo.
UST List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje iste ob pravem času.
Upravništvo ..Slovenskega Naroda". Pozabljen deželni zakon.
Deželni zakon za Kranjsko z dne 13. jnnija 1882 št. 25, zadevajoč odkup posestev se držećih devSčin v dfc-n a r j u in pridelkih za cerkva, župnije in njih organe, je še dandanes samo na papirju. Ta zakon, za kateri so se izdala izvršilna določila z ukazom deželnega predsednika z dne 28. nGvernbra 1886. leta, določa, da se imajo nepremenljive naturalne in denarne davščine kot realna bremena ali kratko bira za cerkve, župnije in njih organe in služabnike, (župnike, vikarje, kaplane, ekspozite, organiste, cerkovnike itd.) odkupiti, kolikor se to še ni zgodilo vsled cesarskega patenta z dne 4. marca 1849., št 152 dež. zak. Med naturalne davščine spadajo tudi opravila z delom ali tlaka. Odveza obremenjenih posestev se izvrši tako, da se povrne vrednost dolžnosti, kakor se je bila nekdaj odkupila tudi tlaka in desetina graščinam. Vrednost davščin s« določi pri pridelkih, ki imajo tržno ceno, po povprečnem znesku v letih 1870.—1879.,
sioer po izvedencih. Od vrednosti letne da v ščine je odbiti stroške za pobiranje in vrednost odnosnih nasprotnih dajatev. Dvajse-tera čista vrednost je odkupna glav-niča in nje 5% obresti dohodek upravičencev. Odkupno glavnico je plačevati v 20 jednakih zaporednih letnih obrokih prvega novembra pri davčnih uradih. Zavezanec pa tudi lahko plača celo glavnico takoj ali pa več obrokov najedenkrat, kadar hoče.
Odkupne razprave se prično na napo-vedbe upravičencev ali njih zakonitih zastopnikov. Ako pa upravičenci sami ne na povedo navedenih davščin v jednem letu po veljavnosti zakona z dne 13 junija 1882., kar je že davnej preteklo, se jim mora na zahtevo tudi le jednega zavezanca ukazati, davjednem mesecuvlože napovedbe glede vseh v isti davčni ob čini bivajočih zavezancev. Ako upravičenci tudi na ta poziv ne viože napovedeb, jim mora lokalna komisija na njihove stroške postaviti skrbnika za napoved in izvršitev odkupilnega postopanja. To postopanje je vrejeno v izvršilni naredbi z dae 28. novembra 1886. Krajne komisije in razsodna oblastva so okrajna glavarstva, v katerb. ozemlji leži posestvo, višja oblastva za slu čaj pritožeb deželna vlada in ministrstvo notranjih zadev. Zakon je stopil v veljavnost že dne 23. decembra 1886, vendar se na Kranjskem razun par slučajey menda še ni nikjer izvršil odkup bire. Vzroki temu so znani. Marsikateremu duhovniku je neprijetno hoditi od hiše do hiše po biro ter veliko rajše sprejme denar, a nima pogoma vložiti napoved in zahtevati odkup, ker ga sicer njegovi tovariši ujedč. Z odkupom bire, te popolnoma zastarele davščine, tedaj ne pojđe dalje, ako tega ne provzročijo za vezanci sami. To pa lahko v vsaki občini provzroči jeden sam zavezanec. Ako se je že davnej odpravila in odkupila graščinska desetina in tlaka, bode pri današnjih prometnih in denarnih razmerah tem ložje odkupiti biro in razbremeniti kmetska zemljišča. To tudi ne bode v škodo upravičencem in je pravično.
Sedaj dajejo biro stari posestniki ali lastniki nerazkoaamh zemljišč. Znano je, kako živahen je realni promet in koliko posestev se je v poslednjih desetletjih na drobno razprodalo v deželi. Pri hiši ostane večkrat prav malo zemljišč in stara bira, katere mali posestnik ne more cdrajtovati. Mnogokrat se pa posestva popolnoma razdrobe, tako da tudi bire ni nikjer iskati. Naše mnenje je, da bi bilo pravično in da je iz javnih ozirov želeti, da se bira od-prvi, kmetska posestva razbremene in da, kakor drngod tudi pri potrebščinah za cerkve, duhovnike, cerkovnike itd. raz m e r n o prispevajo veliki in mali posestniki in drugi davkoplačevalci. Ako je šlo v drugih deželah, zakaj bi pri nas ne šlo?
Deželni zbor kranjski je leta 1888 in 1889. sklenil spremembo zakona z dne 13 junija 1882 in sicer prvikrat tako, da bi mogla le večina zavezancev v občini zahtevati odkup bire za celo občino, drugič pa tako, da bi smel vsak zavezanec to zahtevati samo za svojo osebo Obakrat se je dotičnim novelam odreklo Najvišje potrjenje. Vlada pravi v dotičnih razlogih, da bi bile take bistvene in načelne določbe v nasprotju z analognimi odkupnimi zakoni drugih dežel, da sta v enem letu v vsej deželi samo dva upravičenca vložila napovedi, da je iz ozirov javne koristi priporočati odkup večinoma kmetskih posestev se držečih davščin in gotovo tudi v interesu udeleženih strank, ,da se pa največ kmetskih zavezancev ne more izogniti vplivu svojih odkupu menda nasprotujočih duhovnikov".
Jedina sprememba zakona, ki bi se dala doseči in bi bila tudi umestna, bi bila sprememba § 5., kateri veleva, da se vrednost bire pri tržnim cenam podvrže nih pridelkih določi po povprečnih cenah v letih 1870. do 1879. Mesto te dobe naj bi se sprejela leta 1891. do 1900, kar bi bilo laglje dognati in bi tudi vstrezalo današnji vrednosti davščin.
Marsikdo že danes plačuje biro v denarju, a zahteva se od njega navadno več,
nego današnjo ceno pridelkov. Ako še nekoliko doda, pa je v 20 letih prost, ako že ne more plačati odkupnine takoj ali t krajši dobi. _
V LJubljani, 30 aprila. Indiskretnosti iz VVoifovega tabora.
Vsenemški poslanci, ki so bili na Češkem izvoljeni v V. kuriji, so imeli najboljše zaveznike v nemških tovarnarjih, ki so svoje delavce k volitvi komandirali. Wolf pa je cb svoji kandidaturi na vse strani delal velike obljube, zato je prišel v nasprotje s svojimi pokrovitelji. Nastopil je namreč za povišanje carine na lan, da bi vstregel lan prodajajočim kmetom. Ali pozabil je pri tem, da škoduje lan kupajočim industrijalcem. Zato mu je čitalo glasilo severnočeških industrijalcev z lanom, „Trautenauer Wochenblatt" hude levite ter očita Woifn, kaj vse je pri tovarnarjih — dobil! Ta list piše: »Nehvaležnost Wol-fova je postala že prislovična, zato se ni čuditi, ako je sedaj proti svojim podpira-teljem, industrijalcem; mnogi industrijalcev nemške Češke so ga podpirali z vsemi svojimi moralnimi in materijalnimi sredstvi, peljali so delavstvo v njegov tabor, in sedaj jim je dal \VoIf, ker misli, da jih ne potrebuje več, brco". Seveda so tega razkritja socijalnodemokratični in nemški napredni listi veseli, saj je .Trautenauer \Vochenb!atta s tem potrdil vse, kar so pisali \Volfa sovražni listi o volilnih uspehih in sredstvih \Volfovcev in \Volfa samega. „Trautenauer Ztg." je zavrnila „Tr. Wochenblatt" jako klaverno ter samo rekla, da so omenjena očitanja „haarstriiubenđer Unsinn*. Nato je prišel „Trautenauec Wochenblatt" z novimi pikantnostmi. Piše namreč: »Naravnost imenitna je naivnost, s katero se hoče podpora nemškočeških industrijalcev utajiti. Kaj je vodji vsenem-škega glasila neznano, da je ravnatelj Melhardt v Duhcovem izročil posl. \VoIfa 1. 1898. kaseto s 6000 gld. (v denarju po 20 mark), ali je morda neresnično, da so tovarnarji v Aschu, Komotavu in v Duhco
LISTEK.
Odlomek iz žaloigre slovanske.
(V spomin hrv. junakov Zrinskega in Frankopana.)
Vsako leto praznuje hrvatski narod žalostni spomin svojih najboljših junakov, bana Petra Zrinskega in Frana Krsta Frankopana. Hotela sta osvoboditi domovino svojih žalostnih razmer, ki so jih rodili divji boji in vedno bolj napredujoči centralizem in absolutizem v Avstriji. Ne samo Hrvatska, tudi Ogrska je čutila, da se ji svojevoljno kršijo njene svobodščine, da se hoče iz njih narediti kronovine nemškega cesarstva. Zato so vstali rodoljubi, ki so najprvo odločno ugovarjali nezakonitostim, in ko to ni nič izdalo, so posegli po orožju, ter hoteli v zadnjem trenutku preprečiti politično smrt svojih narodov. Naroda, hrvatski in ogrski, sta bila vsled vednih bojev s Turki že docela izmučena in sta se komaj še branila s skrajnimi silami in žrtvovanjem svojih najboljših moči preteči sužnosti. Jeden naj-hrabrejših junakov ta dobe je hrvatski ban Peter grof Zrinski.
Ko so bili Turki 1. avgusta 1664 pri opatiji sv. Gotharda popolnoma poraženi, je vse pričakovalo, da bode nemški cesar Le-
opold I. porabil to priliko in pognal Tarke preko Donave proti jugu. A to s« ni zgo dilo. Rodoljubi so na žalost čuli vest, da je cesar sklenil s svojimi sovražniki mir, ki ni prinesel državi ni kakega sadu, marveč vzbudil občno nezadovoljnost. Ozkosrčni Lobkowits, in jezuitom popolnoma udani Porzia se nista dosti menila za posledice vasvarskega miru, ki je bil osodneji, kakor bi bil postal poraz nemške vojske v omenjeni bitki. Hotela sta najprvo npogniti pod jarem absolutizma podonavske pokrajine in v njih iztrebiti protestantizem.
Ravno v sklenitvi vasvarskega mira tiči kal zaroti hrvatskih in ogrskih rodoljubov. Prvi korak so le-ti storili z odločnim ugovorom proti počenjanju dunajske vlade in zavrgli pogoje miru, če prav jim je skušal Lobkovrits dokazati koristi njegove.
Nezadovoljnost je vzbudilo tudi, ker so nemške čete še nadalje ostale na ogrskih tleh, kar je bilo protipostavno. Vojaštvo je bilo takrat še popolnoma pođ vplivom tradicij iz dobe tridesetletne vojske in se odlikovalo s svojo surovostjo in predrznostjo.
Vse to je napotilo hrvatske in ogrske velikaše, da so se združili v skupno delovanje in tajno zvezo. Najodličnejši med njimi so bili palatin Wesseleuyi in ostrogonski nadškof Lippai, grof Nadasdv in mladi knez Rakoczv ter omenjena hrvatska plemiča. Mogočno besedo med njimi sta imeli tudi
palatinova soproga Marija, po rodu Sz6csy in soproga Petra Zrinskega, Katarina Fran kopanaka.
Dvakrat so se sešli posamezno in sku paj zarotniki na posvet. Kmalu jih je zadela nepričakovana izguba Wesse!6nyijeva, ki je bil temelj vsej zaroti in nadškofa Lip-paija. Od tega časa so delovali bolj vsak zase, v svoje namene. Nadasdy je hlepel po palatinski časti, Peter Zrinski je hotel sebi pridobiti kraljestvo hrvatsko in Fran kopan postati neodvisen gospod v Istri.
Cesar Leopold I je hotel pričeti z absolutizmom na Ogrskem in nato na Hrvat skem. Mesto palatinovo naj bi ostalo ne-popolnjeno. Ogre, ki so smatrali to čast kot poroštvo svojih predpravic, je tako dejstvo najobčutneje zadelo. Še jedenkrat so se obrnili na cesarja, a ko niso ničesar opravili, so sklenili, z orožjem si zopet pridobiti svoje pravo. Sami so bili v izpolnitev svojih namenov preslabi, zato so si iskali zaveznikov. Ni čuda, da so se obrnili do cesarjevih največjih sovražnikov, do Turkov in Francozov. Pri prvih so dosegli, da se jim je obljubila pomoč, in tudi Ludovik XIV. jim ni bil nasproten, a nezanesljivost francoske politike je bila zarotnikom pač dovolj znana. Še jedenkrat so se sešli prvaki ogrski in hrvatski, ki so pridobili v bogatem štajerskem Ivanu Erazmn Tattenbachu izdatno podporo. Sklenili so po nasveta
grofa Nadasdyja, ki je bil takrat judex cu-riae in radi svoje učenosti imenovan Salomon, radi bogastva pa Krez ogrski, naj se po končani ustaji Ogrska razdeli v več svobodnih kneževin pod turškim varstvom. Hrvatska naj pripade Zrinjskemu, Istra Fran-kopsnu, Štajerska in Kranjska pa Tattenbachu. Ko je bilo to odobreno, so poslali sela Vladislava Balio k velikemu vezirju Ahmedu Kinperliju na Kreto. Leta sedaj ni hotel še ničesar obljubiti, ampak je le spodbujal zarotnike k delu in vztrajnosti. Pri avdijenci je bil navzoč tudi Avstriji udani dragoman Panagiotti. Ta je takoj poslal poročilo o vsem dunajski vladi. Namen zarotnikov je bil, od treh strani napasti Avstrijo: Tnrki naj bi šli naravnost proti Dunaju, Ogri naj bi posedli Moravsko in Šle-sko, Zrinjski in njegova soseda pa osvojili Štajersko in Kranjsko.
Ker turške pomoči le ni bilo, se je zatekel Zrinjski k obmejnim pašam in poslal kakih 8000 vojakov v Cakoveo. Toda paše si riso upali brez dovoljenja sultanovega podpirati zarotnikov. Posledice obveščenja na Dunaju so se kmalu pokazale. V kratkem so oblegle cesarske čete pod generalom Sporkom Čakovec. Zrinski in Frankopan sta uvidela, da je osamljenima ves upor zastonj. Upala sta na cesarjevo milost radi svojih prejšnjih zaslug. Odpotovala sta na Dunaj do Leopolda I, a med potjo so ja
vem kroSnjarili ođ hiše đo hiSe, da bi mogli ,od Boga poslanega borilca" obdariti? Ali je morda tudi neresnica, da so nem-Skoradikalni industrijalci svoje delavce v zaključenem sprevodu peljali na volišče, da so glasovali za radikalnega poslanca?" Te indiskretnosti iz Wolfovega tabora so prav zanimive, saj kažejo, kako zmagujejo vse nemški Wolfovci in kdo so njih pro-tektorji.
Duhovniki proti klerikalizmu.
V Barceloni je začel izhajati tednik .Nuestra Revista", ki ljuto napada španske klerikalce. Ta protiklerikalni Ust izdaja duhovnik don Segismoudo Pey-Ordeix z več dragimi duhovniki. Tednik se mnogo čita in ima veliko število pristašev med lajiki in duhovniki. Pariški .Temps" je poslal svojega poročevalca k uredniku tega katoliškega protiklerikalnega lista Pey Orleix je izjavil: Kaj hočemo? Rešiti Španijo in cerkev. Gibanje je občno. Kmalu objame vso Španijo. Z nami sta dva škofa v Ka taloniji in več škofov v ostali Španiji. Naš cilj je jako preprost: mi smo p r o t i k 1 e rikalni, a hočemo vendar-le ostati katoliki. Samo reformirati hočemo dis ciplino in notranjo organizacijo duhoven stva. Spoštujemo dcgme, ali vendar zahtevamo, da se cerkev in država razločita, da se jezuitski redovi ali reformirajo ali odpravijo ter da se cerkveno imetje, v kolikor ne služi bogoslužju, vrne državi Mi stremimo za osnovanjem samostalne španske cerkve, ki samo glede dogme stoji pod vrhovnim vodstvom Rima Škofje in cerkveni dostojanstveniki pa naj bodo narodni, ne rimski! — Ti španski protiklerikalci so pač velezanimiva prikazen! Duhovništvo, katoliško, verno in pošteno duhovništvo proti klerikalizmu, proti jezuitizmu in nadvladi Rima ter za narodnočuteče škofe — to je novo! Tudi pri Slovencih imamo že dosti takih protiklerikalnih duhovnikov, samo poguma še nimajo, da bi tudi začeli izdajati list a la .Nuestra Revista"! Dogodki na Kitajskem.
Nemško francoska ekspedicija proti generalu Lin ob kitajskem velikem zidu se je začela srečno, dasi ne brez znatnih izgub Nemcev. Štiri nemške kolone so imele 23. in 24. t. m. več bitk in prask s Kitajci, ki so se dobro branili, a so se morali končno umakniti v pokrajino Šansi. Vendar nemške operacije še niso končane. Francozi se bojev niso vdeležili.
Vojna v Južni Afriki.
O mirovnih pogajanjih ni nobenega glasu več. Pač pa se poročajo novi do godki. Iz Kapstadta javljajo, da je 400 Burov okoli 15 milj od Kroonstadta ujelo odelek Angležev, ki so se branili 8 ur ter baje ubili 14 Burov. Blizu Pretorije so vrgli Buri s tira železniški vlak z angleškimi ranjenci. Blizu Springfonteina so pognali vlak v zrak ter pobili v*č konj. Lord Kitchener javlja, da so angleški strelci severno Pietersburga napadli bursko tabo-
prijeli in zaprli v ječo v dunajskem Novem mestu. Tudi drugi zarotniki niso bili srečni.
Obravnava proti zarotnikom je trajala celo leto. Dolgo časa se sodniki niso mogli zjediniti o načinu kazni. Proučevali so celo zadevo skoro po vseh nemških vseučiliščih, in nazadnje je prišel akt od pravoslovne fakultete heidelberške nazaj. Popisan je bil z mnogimi učenimi citati, in mnenje hei delberških učenjakov je bilo, naj se zarotnike obsodi v smrt na gromadi. Cesar je smrt .olajšal" v obglavljenje in pred tem odsekarje jedne roke. Zastonj je bila vsaka intervencija, cslo papež jih ni mogel rešiti. Lobkowitz in Poizia sta bila neizprosna. 30. aprila 1671. sta izdahnila svoji junaški duši slavna Hrvata, ki sta tolikrat častno vodila 3Voje rojake v krvavi boj. Pasti sta morala, ker so bili njuni tožniki ob jednem tudi sodniki. Nasledki njunega padca so bili za hrvatsko zemljo žalostni. Prišla je popolnoma v oblast trdosrčnega gospodstva. Narod hrvatski pa trpka osoda njegovih slavnih sinov vspodbuja v sedanjem boju proti njegovim nasprotnikom.
Ko sem bil pretečeno poletje na svojem potovanju prišel tudi v dunajsko Novo mesto, sem iskreno želel obiskati gomilo obeh junakov. Zaman sem prehodil celo po kopališče in natanko pogledal vsak spomenik, njunega nisem našel. Šele od čuvaja sem izvedel, da so grob odstranili. Potreba je bilo pokopališče razširiti, in moral je iz giniti skupni grob Zrinskega in Frankopana
rišče, ubili 7 Burov, ujeli pa 37. Razen tega so zaplenili 8000 zavojev streljiva, vozove, nekaj volov in konj. Neki drug oddelek pa poroča, da je ubil troje Burov, jih vjel 58 in zaplenil top. Kriiger odpotuje baje spočetka junija v Ameriko. Iz Kapstadta poročajo 28. aprila, da je v zadnjih 48 urah zbolelo na kugi 16 oseb, med temi 8 Evropejcev. Doslej je umrlo 217 eseb za kugo .Central News" je dobil iz Standertona poročilo: General Blood vzne mirja Bure v okraju Middelburg neprestano. Angleške patrulje preganjajo Bure neutrudno, da se sovražnik ne more organi zirati Vtiak dan se baje uda nekaj Burov. V vshodnjih okrajih in na severni meji dežele Zulov odpor Burov baje ponehuje Radi operacij Frencha se je moralo več burskih taborov udati.
Dopisi.
Iz Prage, 27 aprila (Shod Čeških zdravnikovin prirodoslovce v): Kakor j« znano, prirede češki zdravniki m prirodoslovci na binkoštne praznike t. 1. v Pragi svoj III. shod, h kateremu poživljajo vse ostale svoje slovanske tovariše, da se vzajemno ž njimi posvetujejo v prvi vrsti na znanstvenem polju in da pomorejo tudi v slovanskih zemljah znanosti k večjemu procvitu in razvoju. Povabili so i svoje to variše iz slovenskih dežel (obrnili so se na zdrazniško zbornico kranjsko in na muzejsko društvo kranjsko) in upajo, da se i slovenski zdravniki in prirodoslovci udeleže v dostojnem številu. O pripravah k temu shodu poročimo v kratkem kaj več; za danes prinašamo samo na kratko statistiko zadnjega shoda od 1. 1882., po ka terem se razvidi, v kakem smeru bo deloval tudi letošnji. — Dragi shod čeških zdravnikov in prirodoslovcev je trajal od 27. do 30. maja 1882. Imel je dve svečani seji, na katerih je predaval znameniti češki potopisec in znanstvenik dr. P. Holub „0 važnosti zdravniškega stanu v preko oceanskih zemljah", in kemičar dr. V. Šafafik (sin znamenitega slavista P. Šafafika) ,0 ciljih kemičnega preiskavanja". Takoj po sestavi kongresnega odbora pod predsed-ništvom prof dr. B. E'selta pričele so posamezne sekcije svoje delovanje. Bili so 4 odseki: zdravniški, matematični, prirodoslovni in pedagcgični. Te odseke so razdelili zopet v razne pododseke (skupaj 11), kateri so imeli veliko število predavanj, in sicer: za interno medicino 14, farmac-jo 7, kirurgijo 21, teoretično medicino 11, državno 6, matematiko 8, fiziko 7, prirodo-pis 30, kemijo 18, antropologijo in arheologijo 5, in za pedagogijo 11 (med njimi 4 diskusije) — torej skupno 138 predavanj. Zadnji dan — prej so bile še druge zabave, banketi, svečane predstave, sprehodi po Pragi itd. — priredili so se znanstveni izleti v Pf.bram, Karlu v Tyn, Kralupy, razven tega je bila za časa kongresa zanimiva   zdrav: ško-prirodoslovna razstava,
ter še nekaj ruzih. Mož mi je pripovedoval, da so našli pri odkopanju ostanke kovinskih okraskov njihove obleke in gumbe z grbi. Kam je vse izginilo, ne vem. Kosti so v vreči pokopali na neznanem prostoru. Na moje vprašanje, zakaj sa niso kosti prenesle v poseben grob, kar bi b»li Hrvatje gotovo oskrbeli, mi je mož pomenljivo odgovoril: „Sie waren Vaterlandsverrather!"
Hotel sem videti vsaj nagrobni kamen, katerega so vzidali v opatijski cerkvi v zunanjo desno stran, med tem ko so drugi objednem odpravljenih grobov dosegli čast dičiti notranjščino cerkveno. Spomenik je plošča iz rudečkaatega kamna s sledečim napisom:
Hoc in tumulo jacent
Comes Petrus Zrinius et
Marohio Franciscus Frangepan nltimus familiae qui, quia caecus caecnm duxit, ambi in hano foveam ceciderant (Vpodobljeni sta nato dve mrtvaški glavi položeni na meč). Discite, mortales, et oasu diacite nostro observare fidem regibns atque deo anno domini MDCCLXXI die XXX. aprili hora IX. ambitionis meta est tumba.
—I.
izdajal se je „Glasnik II. kongresa" v 5 številkah, v katerem so bila vsa važnejša predavanja in vesti. Odposlanih delegacij je bilo 23, članov 375, sodelovalcev 293 V velikem številu so prihiteli posebno Poljaki, kateri so imeli 11 predavanj. Od Jugoslovanov prišel je kot član edinole prof. Janeček kot zastopnik hrvaške univerze. Nadejamo se, da bo pri letošnjem shodu več naših zdravniških in prirodoslovnih znanstvenikov sodelovalo. Zato bomo prinesli v kratkem natančnejše podatke o programu in pripravah za ta III. shod, kateri bo v vsakem ozira nadkrilil oba prejšnja. Kdor želi kake informacije obrne naj se na naslov: Doc. dr. Antonin Vesely, Praga I, Nabfeži 14.
Iz Kostanjevice, 27. aprila. Klerikalci so zopet jedenkrat prav pošteno pogoreli, to pa tisti dan, ko je bil g. Ivan Globočnik izvoljen provizorično, namreč za tri mesece županom.
Bivšemu županu se je naposled zjasnilo, da je najboljše, da kar najhitreje prepusti županski stolec drugemu, bolj zmožnemu županu. To je tudi storil, ko je izvedel nekaj sebi zoperaih resnic.
Ko je bilo treba voliti župana, je gosp. Sever sicer odlašal, češ, da naj potrpi občina še 14 dni, ali g okrajni komisar je zahteval, da naj se volitev vrši. In izvršila se je tako, da so se klerikalni možje z župnikom na čelu prav pošteno blamirali.
Dvajset odbornikov je volilo g. GIo-bočn'.ka; preostanek, osem klerikalnih mož, niso vedeli, kaj bi storili; ker so spre videli, da bodo poraženi, volili so i oni g. Globočnika, kar po vrsti, g. župnik, g. Gač in še nekaj druzih zagrizencev.
Edini bivši župan, g. Saver, je volil Leopolda Bu5arja, ker on bi bil najrajši sebe volil, kakor pred tremi leti.
Gotovo se je pošteno opekel grdi do-pisun v .Lažiljubu", kateri napada g. Globočnika, da ni zmožen za župana. Le potolaži se, čez tri mesece se vidimo zopet na volišči, videl boš, kako bode tudi v drugič izvoljen g. Globočnik. Grdo obrekovanje v „Lažiljubu" ne bo nič pomagalo.
Pa tudi našega g. notarja obdeluješ v imenovani cunji, s katero misliš kmete za nos voditi. Kmetom se že studi hinavsčina, katero pošiljaš v svojih predalih med svet.
Izpod Nanosa, 28. aprila. V nedeljo, dne 28. t. m, smo bili zbrani v neki krčmi, kjer smo pri dobri vinski kapljici pozabili nadloge in težave, ki smo jih prestali prejšnji teden na polju. Jako čislan kmet začne pripovedovati sledečo resnično do-godbico: Moja žena je bila danes v Hre-novicah pri spovedi pri tistem kaplanu Adolfu Knolu, ki je znan po širnem svetu zavoljo svojega sramotilnega pisma. Kaplan jo vpraša, če bere .Rodoljuba". Žena to pritrdi. B0h. kaj berete take časopise, ki čez nas zabavljajo," posvari jo spovednik. Pa ubogi kaplan ni vedel, da ima pred sabo jako razumno ženo, ki zna misliti s svojo glavo Ta mu odgovori: „Pa bodite boljši, saj .Rodoljub" piše le o slabih duhovnikih." Ker se mladi mož brani ženi dati odvezo, pravi ta: .Bom šla pa dru gam.tt — »Kam boste pa šli?' vpraša jo kaplan, .ali boste šli k studenskemu župniku?"1 Žena je že mislila odgovoriti: Saj studenski župnik ni nič boljši, kakor Vi, ali vendar je molčala. Ko Adolf Knol še izve o mladi in dokaj zali ženi, da je omožena, in da nima nič otrok, ji reče, da naj pride k njemu v kaplanijo po rudeči list. Ženi pa se je čudno dozdevalo, zakaj naj bi šla v kaplanijo po list. Vstane in pristopi h g. župniku, kjer je hitro opravila velikonočno spoved, katere pri fanatičnemu kaplanu ni mogla. Tako nam je pravil naš tovariš pri mizi. Mi pa še vprašamo, zakaj govori naš kaplan še celo pri spovedi o svojem prijatelju s tacenske m župniku. Že vemo: Gliha vkup štriha. Nam je dobro znano, da je imel g. župnik Rihar pri tistem pismu svoj delež. Prosimo — vse, kar je prav. Antiknolovič.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 30. aprila. — Justificiranje dr* Susteršica. Sinoćnji .Slovenec" priča, da je dr. Šuster-šiču sedaj tako pri srcu, kakor trdovratnemu hudodelcu kadar vidi, kako se zanj pripravljajo vešala. Besen divjega sovraštva in ves vrtoglav in penast grozovite jeze, da je bil javno v parlamenta razkrinkan, je dr. Šusteršič v sinoćnjem .Slovenca"
nagromadil kar je mogei dobiti najsun-vejših psovk zoper napredno stranko. Ne bomo reagirali na te psovke, kajti dr. Ivan Šusteršič sploh ni več mož, ki bi mogel kako pošten o 8trankorazžaIiti. Mesto da bi polemizirali z njegovimi iz b r n h i onemogle jeze, se s k 1 i čujemo na razsodbo c. kr. deželne sodnij« ljubljanske, ki smo jo priobčili včeraj, torej tisti dan, kakor je .Slovenec" priobčil obupni poskus, rešiti dr. Šusteršiča. Čitajte in primerjajte! Na jedni strani rjove Šusterš'č, da se mu godi krivica, da je vse podlo obrekovanje, kar se govori in piše o žlindri, na drugi strani pa stoji, daje sodno dognano, da se Šuateršiču ne godi nobena krivica, da je vse to resnično, kar se mu glede žlindre očita. C kr. sodišče je govorilo in c. kr. sodišče je užgalo dr. šuster-ŠiČu na čelu pečat, ki gane izbriše nobena moč na svetu. Dr. Šusteršič je obsojen in obsojen, njegova manipulacija z žlindro je sodno ožigosana in zato ne more njegovo srdito psovanje nikogar več doseči. ,Alle Schuld nicht sich auf Erden".
— Same laži. Vse občinstvo se smeje obupnim poskusom dr. Šusteršiča, rešiti se moralične smrti. Saj so pa ti poskusi tudi tako smešni, da že bolj ne morejo biti. Šusteršič se že ne zna drugače pomagati, kakor s samimi lažmi. In koliko je nagromadil teh laži! Toliko jih je, da jih je treba numerirati. Torej: 1.) Laž je, da so slovenski napredni poslanci informirali nemške radikalce. Napredni poslanci so hoteli žlindro sami spraviti v parlamentu na razgovor, a n e m š k i r a d i k a 1 c i, ki so s i sami preskrbeli materijal, so j i h p r e h i t e 1 i. 2.) Laž je torej tudi, da so se napredni poslanci .za rotili" z nemškimi radikalci zoper Šuster Šiča; 3.) Laž je, da so nemški radikalci klicali .Držite se liberalnih Slovencev0, kajti v stenografičnem zapisniku ni tega medklica; 4.) Laž je tudi, da se je .to obrekovanje, kakor imenuje Šusteršič zadevo 7. žlindro, spravilo na dan .im erbittert-sten Wahlkampfe", kajti 10. febr. 1900, ko je .Slovenec4 napadel .kmetijsko družbo" in je potem 17. febr. ravnatelj Pire razkril v .poslanem" v našem listu celo zadevo z žlindro, še živa duša ni vedela, da bodo 10 mesecev pozneje volitve. 5) Laž je tuli, da je slovensko liberalno časopisje pustilo stvar pasti, ko je bila sodno dognana. Na sprotno smo stvar še v posebnem članku obravnavali, a vsak dan vendar ne moremo pisati o žlindri. To so seveda le najmar-kantnejše laži iz Šusteršičevih zagovorov v državnem zboru in v .Slovencu". Pomagale mu seveda ne bodo nič. Dr. Schalfc je vso afero z žlindro popolnoma nepri stransko in strogo stvarno pojasnil. Vsa afera je do pičiee taka, kakor jo je popisal To potrjuje včeraj priobčena razsodba c kr. deželnega sodišča in to je gola dokazana in dognana resnica, katere niti sto'isoč Šusteršičevih lažij ne ovrže.
— Angelj nedolžnosti. Pri zndoji razpravi o žlindri je dr. Šusteršič v drž. zboru rekel, da nikdar nikogar ne žali, in da nikogar ne sodi po tem, kaj je študiral. Treba je res izredne brezstidnosti, da se upa dr. Šusteršič tako govoriti. Ta skrajno prepotentni in arogantni človek je malone že vsacega raz-žalil, kdor se je v javnosti pokazal. Vsacega, kdor mu je kdaj stopil na pot, je z najsurovejšimi psovkami napadel, a prav očitanje, koliko je kdo študiral, to je pri njem najbolj v navadi. Studije je očital celo častitljivemu ces. svet. Murniku, očital jih je županu Hribarju, očital jih je ravnatelju Grasselliju. očital jih je ravnatelju Pircu, očital jih je zadnjič poslancu Ro-biču. To je njemu najpriljubljenejše sredstvo za polemiko, a pri Wolfu je vendar naletel. Ta mu je .spridenega studenta" tako pošteno izplačal, da bo Šusteršič pomnil.
— Piojevo opravičevanje. Poslanec dr. Pioj je priobčil v — .Siidstr. Presse" dolg članek, v katerem skuša — šele zdaj! — opravičiti svoje postopanj« proti dr. Tavčarju, vsled katerega postopanja so potem vsi štirje napredni poslanci izstopili iz hrvatsko-slovenskega kluba. Povedal ni prav nič novega. Kakor že v .Politiki" in v dragih klerikalnih listih, trdi tudi ta, da
je pisava .Slovenskega Naroda"
bila povod njegovi akciji. S tem, da dr. Ploj to trdi, stvar Se ni postala tudi res nična. Mi smo že opetovano dokazali, da dr. Tavčar ni bil Čisto nič vezan, premeni i taktiko .Slovenskega Naroda*, da je pa vzlic temu ugodil tudi v tem oziru izrečenim željam, in je „Slovenski Narod" v mnogih prav važnih zadevah odjenjal, tako da ni bi;o povoda, začeti proti dr. Tavčarju zanj in za vso etranko sramotne akciie, toliko manj, ker so se vsi napredni p- slanci v državnem zboru strogo držali klubove discipime in kluhovih pravil Vzlic temu povsem korektnemu in lojalnemu postopanju pa je dr. Ploj poskusil atentat na 3ast dr Tavčarja, zdaj pa skuša svoje nelojalno postopanje opravičiti na ravno tako nelojalen, resnega moža nevreden način. Stvar sama je že vsestransko tako pojasnjena, da se pač ne izplača ae zdaj spu ščati v druge detajle, toliko manj, ker so že govorili volilci dr. Ploj a na znamenitem shodu v Šmarju pri Jelšah. Toliko pa povemo dr. Ploju, da nam njegove deklamacije o slogi na Štajerskem prav nič ne itnponirajo Sicer pa je značilno, da je dr. Pioj priobčil svoje, slovenskim kmetskim volilcem namenjeno opravičevanje v nemškem listu, katerega izvzemši neaaj eapra-šenm žurmikov noben človek ne bere.
— Najnovejša budilka v Kranju. Take budilke, kakor se je zadnje dni pojavila v Kranju, pač nima nobeno mesto. Kranjski ravnatelj Hubad leta že drugi teden na vse zgodaj zjutraj (od 5 ure dalje) po dijaških stanovanjih in meče dijake iz postelje. Tako na pr. je na nekem stanovanju (hišna številka na razpolago) potegnil dijaku odejo raz postelje, drugje jih je zopet vlekel za ušesa in za lase iz postelje (hišne številke na razpolago), drugod j»h je pa s svojo ravnateljsko g.rjačo otipaval (hišne številke na razpolago). Nekje je udri celo pomotoma v sobo odrastle gospodarjeve hčerke in njene tete (hišna številka na razpolago), katere se pač nista mogle načuditi, kako si jih upa ob 6 uri zjutraj dramiti — kranjski ravnatelj Ker pa pri tem po njegovi stari navadi vpije in razgraja, vzbudi tudi ceio okoiico. Tako je bila 27. t. m. ob 5. uri ziutraj vsa rožnivenska ulic3 od Ko-matarjeve hiše pa do stopnic po koncu, ko je Hobad budil svoje uboge dijake V stanovanje pa pride nekako po tihotapsko, ne potrka nikjer nič. Mi gospodarji pa za htevamo, ako ima že patent dijake buditi, in ako dijaki to tako ravnodušno prenašajo, da vsaj potrka. Ako moramo mi potrkati, kadar pridemo k njemu, zahtevamo, da tudi on razume toliko olike, da potrka, kadar pride k nam. Sploh p* vprašamo slavni deželni šolski svet, ima i i on to pravico? Gospod Hubad, ne vemo, kako bi se vam godilo, ako bi mi hoteli vse dogodke lanskega leta priobčiti. Iz miroljubnosti nismo hoteli, češ, se bode že spametoval. Toda sedaj smo uvideli, da je dobrota sirota Od sedaj nadalje vam ne bodemo prizanašali niti najmanje stvari — s;ti smo vas že do grla! .Svaka sila do ?r«mena!a gospod Hubad!
Več kranjskih meščanov.
— Novi napadi goških junakov. Iz Goč pri Vipavi se nam piše dne 29 aprila: Hujskanje kurata Ferjančič« v cerkvi proti liberalcem in liberalnim časopisom je zopet na dnevnem redu, in sadovi tega hujskanja pokažejo se ob vsaki priliki. Sinoči krog 10. ure so kuratovi tolovaji zopet napadli nekaj udov bralnega društva .Triglav", ko so se mirno vračali domov is županove gostilne ter dva izmed njih občutno s kamenjem po glavi potolkli. Prostomisleč človek pri nas ž<* ni V6Č varen svojega življenja in zdi se, da je klerikalcem res vse dovoljeno. Kompetentna oblastva prosimo tedaj, ali proč z eksmisijonarjem ali pa orožniško postajo na Goče, sic*r ne bo miru.
— „Narodni dom" v Trstu. Z vče rajšnjim dnem je prešla, kakor smo sinoči sporočili, hiša št. 2 na trgu Caserma, v kateri se nahaja tiskarna Dolenc, v last .Tržaške posojilnice in hranilnice", ki jo je kupila od dosedanjega lastnika gosp. Mi-halja Colledana za dogovorjeno kupnino 320 000 kron, in sicer v namen, da se jo čim prej poruši — hiša je le enonadstropna in stara — ter na istem mestu sezida novo štirinadstropno poslopje, v katerem bode prostora za urade posojilnice, za ve liko dvorano, za telovadnico in slovenska društva sploh, nadalje za tiskarno, in even-iuelno za kavarno in restavracijo. Prostor,
ki meri 412 □sežnjev, se nahaja v najcen-tralnejši legi mesta, z glavno fronto na trg .Caserma" in z dvema stranskima frontama v ulicah .Via della pesa" in .Via Geppa". četrta stran se drži palače Ga-latti. Ta prostor je bil tržaškim Slovanom vedno na srcu, ter si je tržaška posojilnica pridobila nevenliivo zaslugo za razvoj Slo-vanstva v Trstu s tem, da se je odločila zanj. Pridobitev lastnega doma je vsekako velevažen korak v trdem boju za osamo-svojenje slovenstva v Trstu. Pod lastno streho se bo vse narodno življenje v Trstu mogočno razvilo, kajti le iz naravnega središča se zamere širiti vse oživljajoči duh. Pozdravljamo korak .Tržaške posojilnice" z največjo radostjo, zavedajoč se, da se z zagotovitvijo slovenskega .Narodnega doma" začne novo razdobje v zgodovini tržaških Slovencev.
— Deželni zbor istrski se letos baje zopet skliče v Poreč, in je torej končano njegovo potovanje zdaj v Polj, zdaj v Koper. Istrski Slovani smatrajo to kot novo koncesijo Italijanom in nov poraz Slovanov, češ, da je bil deželni zbor preložen iz Poreča iz ozirov na osebno varnost slovan skih posla2iC9v, za katero pa je bilo v Kopru in v Pulju prav tako slabo preskrbljeno, kakor v Poreču
— Slovenskega političnega društva ,,Sloga" v Ormožu občni zbor s« vrši dne 5 maja 1901 ob 11. uri predpoldne v dvorani okrajnega zastopa v Ormoži. Dnevni red: 1. Poročilo prvomestnikovo. 3. Volitev 3 pregledovalcev računov. 3. Sklepanje o odvezi starega odbora. 4. Volitev 9 odbornikov in 6 namestnikov v smislu § 6. dr. pravil. 5 Slučajnosti.
— Učiteljske spremembe v gornje-grajskem okraju. Gospića Sittig Olga je šla iz Rečice v Teharje, gosp. Fischer Josip iz Mozirja na Vransko, na njegovo mesto je prišel g. Wadler K. iz Griž pri Celju; g. Šijanec Ig. je eksponiran čez poletje iz Gornjegagrada v Gorice pri Rečici, gospica Anica Goričar iz Moz;rja je postala učiteljica ženskih rečnih del za Ljubno in Sv. Frančišek.
— Ormoško učiteljsko društvo zboruje dne 2. maja ob 10. uri predpoldne v Varmetincih pri Miklavža, kamor izleti isti dan lj utomersko učiteljko društvo. Dnevni red: 1 Zborovanje. 2. Skupni obed obeh društev pri g Stamparju. 3 Prosta zabava, pri kateri nastopijo pevci in pevke obeh društev, ter ormeški učiteljski god beni kvartet. (Skupaa pevska vaja je ravno tam eno uro pred zborovanjem)
— „Savina", društvo kolesorjev gornje savinske doline, ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 5 maja v gostilni Turnše-kovi v Nazarjih ob 3 uri popoldan
— Hrvatsko del. pevsko društvo „Vienac" v Varaždinu priredi dne 29. in 30. maja pevedom blagoslovljenja svoje zastave veliko slavnost, na katero so vabljena tudi vsa slovenska pevska društva, ki saj čim prej obveste ir novano društvo, če se slavnosti udeleže ir / kakem številu.
— „Ljubljanska meščanska godba" ima jutri 1. maja, kakor smo že omenili, ob polu 8 uri zvečer v areni .Narodnega doma" promenadni koncert in občni zbor. Kar dohajajo vprašanja, kdo ima pristop h koncertu in občnemu zboru, smo naprošeni objaviti, da ima vsakdo pristop, da je vstopnina prosta, in da naj vsakdo dela na to, da ie udeležba mnogobrojna, da se tako pokaže, da Ljubljana hoče imeti svojo godbo. Če ni zanimanja, ni delovanja, in če ni deiovanja, smo zopet ob godbo, katere smo se ravno dobro privadili. Jutri torej vse v „Naredni dom"!
— Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo ima v nedeljo, dne 5. maja t. 1. ob 9. uri dopoludne svoj redni občni zbor v veliki dvorani .Mestnega doma", h kateremu se vsi člani vabijo. Dnevni red. 1. Nagovor načelnikov. 2. Poročilo zapisni-karjevo. 3 Poročilo obeh blagajnikov. 4. Volitev : a) načelnika, b) poveljnikov čet, c) treh četovodij, č) zapisnikarja, d) treh zaupnih mož. 5. Volitev računskih preglednikov. 6. Raznoterosti.
— Mestna kopel. Od 7. do 13. aprila letos oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 438 kopelij, in sicer za moške 356 (prsnih 250, kadnih 106); za ženske pa 82 (prsnih 11, kadnih 71).
— Popadljiv pes. V Dalmatinovih ulicah je včeraj zvečer pes Marije St. po-padel Heleno Pistotnikovo in jo ugriznil v nogo in v roko. Ta pes je več ljudi popadel.
— Krvav dogodek. Kakor se nam poroča, včeraj zabodena Reza Koščak ni umrla, dasi se je to trdilo po mestu, nego se je njeno stanje obrnilo na bolje, da ni izgubiti vsega upanja.
— Na kolodvoru je porodila v nedeljo zvečer delavčeva žena Štefanija Ban iz Vicence Bila je na potu k svojemu možu v Kočevje. Porodila je mrtvega otroka. Mater so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico, otroka pa so prenesli v mrtvašnico.
— Svojo mater okradel je brezposelni natakar S. S. Ko je bila mati od doma odsotna, je s sekiro vdrl v omaro in vzel iz iste 50 kron, bratu pa je odnesel srebrno uro in verižico
— Izgubljene reči. Na poti od Mestnega trga po Špitalskih in Lingarjevih ulicah, čez Pogačarjev trg in skoz Šolski drevored do Sv. Petra nasipa je izgubila neka šivilja kos svilnatega blaga večje vrednosti.
— Mestna posredovalnica za delo in službe. Telefon štev. 99. Od 19. do 25. aprila je dela iskalo 20 moških delavcev in 40 ženskih delavk. Delo je bilo ponuđeno 10 moškim delavcem in 4G ženskim delavkam. Stanovanja 1 ponudba; 110 delavcem je bilo 70 odprtih mest nakazanih in v 42 slučajih je bilo delo vspre-jeto in sicer pri 13 moških delavcih in 29 ženskih delavkah. Od 1. januvarja do 25 aprila je došlo 906 prošenj za delo in 820 deloponudeb. 1512 delavcem je bilo 887 odprtih mest nakazanih, in v 556 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj 1 ključarski pomočnik, 1 mesarski pomočnik, 2 oženjena majarja, 1 jezdni hlapec, 2 trgovska hlapca, 10 konjskih hlapcev, 3 računajoče natakarice, 2 gostilniški kuharici, 3 fine kuharice, 2 navadni kuharici, 7 deklic za vsako delo, 12 deklic k otrokom, 2 kuhinjski deklici, 6 dekel za kmetska dela. Službe iščejo 1 kočijaž, 1 klepar, 1 vratar, 1 otročja vrtnarica, 1 od gojiteljica, 1 bona, več izurjenih prodajalk ter poslov za letovišča.
* Sufler — dramatični pisatelj. V soboto se je igrala v Raimundovem gledališču na Dunaju nova narodna igra .Pošteno ime", katero je spisal sufler dvornega gledališča Avgust Neidhardt. Igra je dosegla lep uspeh.
* Italijanska opera v Rusiji. Po raznih gledališčih centrov Rusije vi,u se lavorovi venci raznim gostujočim italijanskim operam, katere členi se navdušeno osi pa vajo s slavo in nagradami Kritika piSe, da je publika tako očarana od godbe, da po drugem aktu v buffetu navadno že začenja govoriti — po italijanski, kakor na pr. : .Date mi una rjumka vodka, sinjore!" na kar buffetčik odgovarja na „ čistejši italijan ščini" : .Gut, sinjore!" Kritika ae odaševlia nadalje in piše, da kdor ima čut za muziko (blagor mu, in najsi je ta dar aktiven ali pasiven!), temu je vsejedno, ali so napisani brezkončni, navadno dolgočasni mono in dialogi Iibretta v rodnem ali v Kitajskem ali katerem bodi jeziku.
* Osveta Rumunov. V velikem Si binju so nabirali za spomenik Vorosmartaja, ki je napisal madjarski .Szozat". Tudi rumunjski duhovnik Julij Pap je nabral v svoji občini za spomenik sovražnika Rumunov 20 kron. To je Rumune sila užalilo. Ko je Pap razposlal nabiralne pole za stavbo nove cerkve v fari Papa, so Rumuni pole vrnili — prazne.
* 80letna igralka nevesta. Slavna italijanska tragedinja Ristori, ki ima 80 let, se omoži s senatorjem Casano, županom Turina. Župan je za polovico mlajši, a tudi za polovico manj slaven in manj bogat kot Ristori.
* Za narodno nošnjo. V Petrogradu in v Moskvi sta se ustanovili društvi ljubiteljev narodne nošnje. Število členov moskovskega društva (Moskvičev in drugih, izven Moskve živečih), doseglo je do te dobe okolo 300 duš. Tudi po drugih večjih središčih Rusije se prav živo deluje potom časopisja na to, da se odpravijo tuje, ne le drage, nego često celo smešne mode, in da se uvede narodna obleka. Odpor je brez pomena in se ignoruje. Tudi veliki Tolstoj, pravijo, odeva se v hodno platno, da bi s tem pokazal svoje uvažavanja ruske starobitnosti in narodnega kostuma.
* Francoski narod je štel leta 1801. vsega skupaj okoli 33,000.000 dud, to je jedno petino vsega prebivalstva v Evropi, ki je znašalo takrat 170,000.000 oseb. Francija je bila takrat na drugem mestu in ta-
koj za Rusijo. Po sto letih je padlo število Francozov v primeri naraščajočih drugih evropskih narodov z drugega mesta na — peto. Danes ima namreč Francija le 38,000 000 oseb ter stoji za Rusijo. Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Anglijo. Vsako leto imajo v Franciji okoli 30.000 porodov več kakor smrtnih slučajev. Leta 1899. se je n pr. narodilo 847.627 otrok, a umrlo je 816 235 oseb. Za kooskih otrok se narodi 92%, nezakonskih pa-8%. Leta 1899. se je porodilo 74.970 nezakonskih otrok.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 30. aprila. V današnji seji poslanske zbornice je Dobe mig podal predlog, ki meri na to, da bodo skupni ministri odgovorni tudi parlamentu. Podan je bil tudi predlog za-stran advokatnega tarifa, zdaj pa se nadaljuje razprava o pristojbinski noveli. Koncem seje je prezident Vetter odgovoril na Treuinsfeldovo interpelacijo glede napadov na katoliško cerkev.
Dunaj 30 aprila, V grajalni odsek, ki se ima baviti z afero dr. susteršica, so bili voljeni poslanci: dr. Ploj, dr. Krama?, dr. Zollinger, dr. D y k, Axmann, vitez G n i e \v o s z, grof Barbo. dr. K o p p inDoboszvn-ski. Načelnikom je bil izvoljen dr. Krama*, zapisnikarjem dr. Zollinger. Odsek, kateremu je Šusteršič podal dve pritožbi, je imel sejo od 11. do 1. ure. Sklenilo se je, zahtevati originalne akte o procesu Šusteršič-Svetlin. Govori se, da so bili ti akti že včeraj telegratično naročeni. Kdaj pride stvar pred zbornico, ali jutri ali pojutrišnjem, še ni dognano.
Dunaj 30. aprila. Grajalni odsek bo imel tudi danes popoldne sejo. .Ostdeutsche Rundschau" prijema ostro nemško ljudsko stranko, ker so njeni členi zamudili priti pravočasno k volitvi grajalnega odseka, vsled česar v ta odsek ni prišel dr. Schalk, o katerem pravi imenovani list, da pozna vse gube šusteršičeve časti in da bo imel pri razpravi o žlindri velik govor.
Praga 30. aprila. Pri volitvi v Kladnu je dobil dr. Engel 180 glasov, socialni demokrat Nemec 244, Klofačev kandidat Koc pa 208 glasov. Ožja volitev se vrši danes.
Lvov 30. aprila. Delavci brez posla so včeraj priredili velike demonstracije in celo izgrede, tako da je moralo vojaštvo napraviti red.
Budimpešta 30. aprila. Vlada je za dva dni sistirala vsa predavanja in sicer zaradi izgredov, ki so jih vpri-zorili visokošolci. Klerikalni dijaki so prišli včeraj oboroženi s palicami in napadli profesorja Piklerja, katerega so klerikalni poslanci v parlamentu denuncirali kot anarhista. Pikler je moral bežati. Mej dijaki se je potem vnel pretep, pri katerem je bilo mnogo oseb ranjenih.
Poslano.*1
Veleblagorodni gospod .ne'menovanec"
v Ljubljani Tam, kjer Ste me izvolili počastiti z naročilom, naj razpolagam z Vašim plemenitim darom v znesku 100 K, blagovolite sprejeti mojo najsrčnejšo zahvalo na častni nalogi, katero menim, da izpolnim v Vašem velecenjenem zmislu, ako prosim slavno uredništvo .Slovenskega Naroda", naj izreči Vaš dobrodelnim svrham namenjeni dar 100 K naši družbi sv. Cirila in Metoda, vrlo delujoči za blagor slovenske. mladine.
V Trnovem, 28. malega travna 1901. Z najodličnejšim spoštovanjem
Ivan Vrhovnik,
____ župnik.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
.■(.fCI-l I lil |J|:I>M II lil.lt I I I ■ I I I I III II II II I I I l.t.1 II iii
Pozor!
j Danes, v torek, 30. aprila t. I., E
I ob pol devetih zvečer sestanek i
{ v „Narodnem domu".   Lokal — z druga soba na desni strani.
il«|.J.|iJi.*l»i,J,.l,4:'l:.ll!l illlnl |.*M. IKI'iMi l»|i.» li,li,l*|ll liiluMMIlMMl.ll'MItl.l.iiliftJI
Darila.
Upravnlitvu natega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospod Verhovnik, župnik v Ljubljani, prepustil po neimenovanem gospođu na razpolago mu danih in v sobotnem listu izkazanih 100 K. — Gospića Janja Miklavčič, tajnica podružnice sv. Cirila in Metoda v Kranju 530 K, kot Cisti prebitek veselice z dne 21. aprila t. L — Gospića Rozalka Dei-singer v Škofji Loki 13 K, nabranih v veseli družbi v gostilni pri Soržu. — Skupaj 643 K. — Živeli!
Za Prešernov spomenik. Gosp. Vrhovnik, župnik v Ljubljani 20 K, veseleC se, ker naS Goriški slavec zopet poje. — Živel!
Za učiteljski konvikt. G. August Korbar, nadučitelj v Premu 6 K, darovali gg.: Ban, Baša Grahor, Tomažič, JavorSek in pošiljatelj z geslom „Bog živi Miklavža in napredno učiteljstvo." — Živel! — Svoto smo izroCili g. blagajniku Jakoba Dimniku, ki s tem hvaležno potrjuje prejem.
Se dobiva povsod!
neobhodno potrebna zobna Creme
vađrštMje srotte čiste, bele in srttrave,
Umrli so v Ljubljani:
Dne 25. aprila: Marija Klemenčič, postnega uradnika žena, 42 let, Radeckega cesta St. 11, rak,
Dne 26. aprila: Ivan Kavčič, mizar, pom., 26 let, Gosposke ulice št. 9, jetika. — Fran Do-linšek. sladiščnika sin, 21 dni, Dolenjska cesta št. 20, življenske slabosi.
Meteorologično poročilo.
Vii i:,u nad morjem 306-2 m. Srednji zračni Uak 736-0 mm.
April	čas opazovanja	Stanje baro-: metra1 v mm.	aS O o	Vetrovi	"lii Nebo    £"	
29	d. avečer	724 0	108	si. jzahod	jasno	i
30	?. sjutrsj	r<34 0	8*0 si. svzhod pol. oblač.			a
■	2. popoi.	733 5	125	si. jug	dež	o
Srednja včerajšnja temperatura 125°, nor-male: 118°.
Dunajska borza
dne 30. aprila 1900. Skupni državni dolg v notah   .  . . Scupni državni dolg v srebru .  . .
Avstrijska zlata renta......,
Avstrijska kronska renta 4*/„  .   .  . . Ogrska zlata renta 4° 0 . .... Ogrska kronska renta 4*,0 .... Av8tro-ogrske bančne delnice   .  .  . , Kreditne delnice .........
London vista.........
Nemški državni bankovci za 100 mark
20 mark ...........
20 frankov..........
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini..........
98-50 9810 11795 97*25 117-50 9285 1672 — 669-SO 240-22'/, 117*52*/, 2350 1905 90-55 1131
I
■leniiiiin Sehiiik roj. Grenso, javlja v svojem imenu in v imenu vseh sorodnikov prežalostno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega soproga, oziroma brata, strica in svaka, gospoda
Ivana Schinka
veleposestnika
ki je po dolgi, mučni bolezni danes dne 29. aprila, ob pol 10. uri dopoldne, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 59. letu svoje starosti blaženo v Gospodu preminul.
Pozemski ostanki predragega ranj-cega se bodo v torek, dne 30. aprila, na Studencu svečano blagoslovili in potem od Ljubljane po južni železnici prepeljali v Zagorje, kjer se bodo v sredo, dne 1. maja, ob 9. uri dopoldne na tamošnjem pokopališču položili v lastno rakev.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župnijski cerkvi v Zagorju. (905)
D. M. v Polju, 29. aprila 1901.
Izredna prilika se Vam nudi kupiti še dobro ohranjen
koleselj ali pa kočijo
po nizki ceni. (868-2)
Od kolarja in kovača izdelane vozove —- imam na razpolago, opravo irvršnjem po želji.
-*4%e Prano Vi«Jan
ska cesta «-.*. II.
Condurango Malaga vino.
(Želodec krepčujoče vino.)
Sun J a, 23. septembra 1898. Blag. gospod M. Leustek, lekarnar v Ljubljani.
Rad priznavam, da je Vaše Conduranco 71 a i tta-tt vino pristno. Doluje posebno dobro pri želodčni boli, krepi telo, lajša In vzbuja slast
d° ,ed,j- »r. J. Folneeoil«,
(27—17) obč. zdravnik.
Učenec
zmožen slovenskega in nekoliko nemškega jezika, sprejme se takoj za mehanično delavnico. Jr
(899) Franc Čuden.
Mlad
(903—1)
trgovski
detajlist, vsprejme se takoj pri tvrdki Kari C. Holzer v Ljubljani.
Iščejo se 4 dobro izvežbani
zmožni slovenskega in nemškega jezika, ki so vajeni klati prašiče in vole ter tudi prodajati dotično blago. — Istotako se iScfe
poslovodja
za govejo mesarijo. — Ponudbe s spričevali naj se pošljejo na upravništvo „Slov. Nar.u. (498—1)
V prijaznem tr#ru ob Savi, postaje južne železnice,   »e prostovoljno proda
jednonadstropna in za vsako trgovino primerna
z dvoriščem! gospodarskim poslopjem in drugimi potrebnimi prostori.
K hiši spadajo tudi sadni vrtovi, njive
ob cesti in travniki, vse v lepi legi.    (901—1) Kupna cena znaša 14.000 kron, in zadostuje predplačilo 4000 kron; ostanek se zavaruje proti obrestim in plača po dogovoru.
Natančneja   pojasnila   daje Franc Penca9 posestnik v Mokronogu.
Krepilna hrana
Tr
opon
slast obujajoča in izredno tečna
je podlaga za: (741—7)
Tropcn-suhor, Tropon-cakes Tropon-čokoladojropon-cacaojropon-otročjo moko.
Tre on-beljakovo moko
kot primes k jedilom za zdrave in okrevajoče.
Kuharska knjiga „Moderna krepilna kuhinja"
brezplačno in franko.
Dobiva se povsod
ako ne, naznanja najbližnjo prodajališče
Avstr.-ogr. Tropon-tovarna Dunaj, VIII/1, Kochgasse 3.
Kdor hoče denar hraniti!
fgx?& naj
k Beniatoviću v »angleško skladišče oblek"
v Ljubljani, Resljeva cesta št. 3.
Tam se dobivajo lepi moderni slamniki, kakor tudi obleke za gospode in za dečke po jako nizkih tovarniških cenah.
Damske konfekcije v največji izberi, mej njimi tudi čudovito lepi, velefini, dolgi čipkasti ovratniki in paletoti. a««««««««««««!
■*mw^ Vse čudovito po ceni!
Velika izber pristno angleškega in francoskega blaga za naročila po meri, ki se izvršujejo na Dunaji točno, fino in po ceni.
(876—2) Z velespoštovanjem
j ?Veliko denarja!
(do lOOO kron na anesee)
lahko pošteno zaslužijo osobe vsakterega stanu — (tudi kot postranski zaslužek).
Več se izve pod „Keell «9« po aiioiirnl pisarni K. Krištofi! k., lnnsbruek. (847—3)
»—a mmm————— ■
Lattermannov drevored.
Samo nekaj dnij tukaj na ogled!
Danes v torek, dnć 30. aprila
ol» H. url /.veeer
velika predstava.
Opično gledališče
pod vodstvom ravnatelja .Tos»ii>n Spiuett s svojimi štirinožnimi in štiriročnimi
IV 83 igralci W'
opice, psi, koza, prešiči in petelini
izborno dresirani.
Novo ! Drugikrat: Novo !
I^rešič Isot tepničar.
Koncem predstave: Nesrečni potovaici v puščavi.
Vstopnina: Sedež s številfco -4« kr.. I. prostor kr., II. prostor 15 kr., galer. stojišče 11» kr.
Za mnogobrojni obisk prosi udano (395; .HosSp Sninett.
Jutri, v sredo, 2 predstavi.
Začetek popoludne ob 4. uri in zvečer ob 8 uri.
Oroslav Bernatovič.
33r a.d.37--j e ^re
(prej
€y»*a&r Marijaceljske kapljice za želodec)
prirejene v lekarni ..pri ogerskem kralju" Sarla Brady-ja na Dunaji, I., Flelsoh-markt 1.
v obče Izkušeno In poznato zdravilo, ki oživlja in okrepduje želodeo, če Je prebava motena, in sploh pri želodčnih bolečinah.
Cen«, s*"£ « Lc J e 1 a i t- i.....40 uotč.
Dvojna steklenica . . .   T'O ,,
Usojam se opozarjati še jedenkrat, da se moje kapljice za želodec čestokrat ponarejajo. Pazi naj se torej pri kupovanju na gorenjo varstveno znamko s podpisom C. Brady, in naj se zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke in podpisa O. Brady.
Kapljice sa želodec c.£g,,
(prej Uarljaoeljske kapljice za želodeo)
so shranjene v rudečih nagubanih škatljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceljske (kot varstveno znamko). Pod to znamko mora | biti podpis e,/JTaa.y
Deli so navedeni.      (1739—22) 1 Kapljice za želodeo se pristne dobivajo .      T7- vseh. lefestxia.a.ls.. =
Narodno-pspodarsko društvu
v Starem trgu pri Ložu
vabi k
kateri se bode vršil
dnć 16. maja 1901
popoludne ob 4. uri v čitalniški dvorani
s sledečim vsporedom :
1. Prememba pravil.
2. Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
načolstvo.
Opomba:   Ako bi bil ta občni z' določeni uri nesklepčen, vr&i se takoj ob B. urii isti dan popoludne drugi občni zbor, ki sklepa ne glede" na število udeležencev.
mo vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje-vec, slivovko, Klauerjsv „Triglav"
priporoča (12— 9i
Edmund Kavčič
v Ljublianl, Prešernove ulice, nasproti pošte.
Dobre cenene ure
s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarna za ure In eksportna hiša zlatarn .TIosi (BrUx) C'eško.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 8 78 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 580
Prava srebrna verižica....... „   1 20
Nikelnasti budilec.......... „ 1'95
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—39)
(CjT*  Ilustrirani katalog/ zailonj in ;«<Vninr )>rosto.
Dne 1. maja letos, dopoludne ob 9. uri vršila se bode
ir hotelu. CfrFajzei?
na Dunajski cesti st. 26
javna dražba
v konkurzni sklad  And. Schmoli nerja spadajoče sobne oprave perila itd., h kateri se kupci tem vabijo.
Oskrbnik konkurznega sklada : Dr. Otto Vallentschag
MARIJINA KOPEL
poleg Prul
otvorila se bede v srede, 1. rca" Naročila na kopanje
v lesenih in kamnitih banjah po znafn znižanih cenah se tudi vsprejemajo
K obilnemu obisku vabi najulju
(851—3) Friderik Košir.
Stev. 14.429.
(807 1.
Ustanova za ženitno opravo.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem podeliti je za tekoče leto ustanovo za ženitno opravo v znesku K 200'—• osnovano po tukajšnjem občinskem svetu , ovodom srebrne poroke Njih Veličanstev.
Pravico do te ustanova imajo uboga. poStena in v Ljubljano pristojna dekleta, k so se v času od 24 aprila 1900 do današnjega dne omožila.
Prošnje za podelitev te ustanove je vlagati tukaj do        maja letos.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne* 25. aprila 1901.
REMIE R
Najboljša
kolesa
znamka
(658-5)
j The Premier Cycle Co. Ltd.
Odlične novosti. —Cene brez konkurence, »tir-Zastopnik: F"r. Čuden, trgovina z bicikli v Ljubljani
Heb (Eger) in Dunaj
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
WUO
C.+B
7^46264454
Y^/+/B