julij je praznik vseh jugoslovanskih narodov in na-dnosti. Posvečen je vsem tistim tovarišem, ki so se v bo^Cžjili trenutkih zgodovine naših narodov organizirano jj°rili Proti okupatorjem, ki so nas hoteli načrtno uničiti. °rci so se skoraj goloroki spopadli z neprimerno močnej-sovražnikom, in ga v štiriletni krvavi borbi, in s pod-ro vseh zavednih jugoslovanskih narodov, za vedno preše , iz naše domovine. Po končani revoluciji z orožjem, Vs v Pr^ela revolucija na gospodarskem področju, ki v akdanjem življenju pravzaprav še traja.
v B4 iuliJ'a 1941 je politbiro CK KPJ sklenil na svoji seji Sv e°Sradu, da se dotedanje udarne enote, ki so imele za
Pre sabotaže in diverzantske akcije, pregrupirajo in x,pQ astcjo v partizanske enote, njihove akcije v vseljudski lt0s,r. Pr°ti okupatorjem, petokraka zvezda je simbol ena-faši «*1°r*)e *n hotenj naših narodov za izbojevanje izpod s 'Čnega jarma. Po sklepih te seje so člani politbiroja
odšli s posebnimi partijskimi in vojaškimi pooblastili v posamezne pokrajine. Po vstaji v Srbiji, 7. julija 1941 so se vstaje naglo širile po vsej domovini. Ljudje so v vedno večjem številu pristopali v partizanske enote, ki so košček za koščkom osvobajale našo zemljo. 22. julij 1941 je pričetek vstaje slovenskega naroda. To je spomin na dan, ko je v Sloveniji počila prva partizanska puška. Ta je po sklepu centralnega komiteja komunistične partije Slovenije bila znak za pričetek o načrtnem prehodu osvobodilnega gibanja k oboroženim akcijam. Za fašistične »nepremagljive« horde je ta nepričakovana akcija pomenila veliko oviro pri nadaljnjem zavojevanju sveta.
Lastnosti, ki so odlikovale borce med celotnim bojem za osvoboditev in pravičnejšo družbeno ureditev, so eden od pogojev za uspešno premagovanje ovir, preizkušenj in težav na poti graditve socialistične samoupravne družbe.
M.
Iz delovnih razmerij
Dopusti -
V prejšnjih sestavkih, ki obravnavajo delovna razmerja, je bilo že govora o odgovornosti delavcev za delovne obveznosti, o disciplinski lin odškodninski odgovornosti, sklenitvi delovnega razmerja, prenehanju delovnega razmerja, varstvo materinstva, invalidnih oseb dn mladine (št. 2—5/78).
V	tem sestavku bi bilo govora o letnih dopustih in o odsotnostih, ko ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka in primerih, ko je delavec upravičeno odsoten, vendar nima pravice do nadomestila osebnega dohodka, (prejšnji izredni plačani oz. neplačani dopust).
Delavec ima pravico izrabiti letni dopust, ko mu preteče čas nepretrganega dela, ki je določen v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih (pravilnik o delovnih razmerjih), in ki ne sme biti daljši kot 6 mesecev, ne glede na to, ali dela delavec poln delovni čas, ali krajši delovni čas od polnega. Ce delavec v koledarskem letu ne dela nepretegoma vsaj 6 mesecev ima pravico do letnega dopusta sorazmerno času prebitem na delu. Višina takega dopusta oz. načina odmere mora biti določena v pravilniku.
Letni dopust traja najmanj 18 dni in največ 30 delovnih dni v posameznem koledarskem letu, ne glede na to, ali dela delavec poln delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Če delavec dela v posebnih delovnih pogojih, traja letni dopust lahko več kot 30 delovnih dni: takih posebnih delovnih pogojev naš pravilnik doslej ni vseboval. Zakon o delovnih razmerjih predvideva oz. določa tak daljši dopust od 30 dni za dela posadk letal, na ladjah, delo pod zemljo, delo pod vodo itd.
V	pravilniku o delovnih razmerjih sprejmejo delavci lahko
VSEBINA	
— Delo samoupravnih	
organov v preteklem	
mesecu	str. 4
— Naša inventivna	
dejavnost	str. 5
— Odgovor na delegatsko	
vprašanje	str. 6
— Montaža prstančnih	
strojev,	
Kam na letovanje	str. 7
— Gradnja zdravstvenega	
doma,	
Dan civilne zaščite	str. 9
— Prišli-odšli,	
O delu komisije	
za pomoč članom	
delovne skupnosti	str. 10
— Nove knjige.	
Anketa	str. 11
— Sprejem mladincev	
v TO,	
Upokojeni sta bili	str. 12
— Področne športne	
igre,	
Rešitev križanke	str.13
določila o povečanem letnem dopustu še do 5 delovnih dni (kar ni obvezno), ki imajo najmanj 50 let starosti, ne glede na starost pa delavci, ki imajo priznan položaj invalidne osebe po posebnih predpisih in delavci s telesnimi okvarami in sicer v obeh najmanj 60 % telesna okvara. V prejšnjem zakonu je bilo določilo, da se lahko prizna letni dopust v trajanju več kot 30, ne pa več kot 36 delovnih dni delavcu, ki ima 30 let pokojninske dobe in 55 let starosti oz. delavki, ki ima najmanj 25 let pokojninske dobe in 50 let starosti. Talk dopust je podrobneje razčlenjeval v kakih primerih pripada, sporazum o medsebojnih delovnih razmerjih po novem pravilniku, ki se pripravlja, pa bo treba tudi to urediti, poudariti pa je treba, da je nastala sprememba po novem zakonu glede daljšega dopusta od 30 dni.
Dolžina letnega dopusta se določa po osnovah in merilih po pravilniku o delovnih razmerjih tako, da je dolžina dopusta odvisna predvsem od:
— delovnih pogojev, kot so težja dela, zahtevna dela, vpliv dela in delovne okolice na delavca, telesna in duševna napetost pri delu, oz. od drugih posebnih delovnih pogojev dela.
— Delovnih uspehov, ki jih delavec doseže pri delu, delavčeve delovne dobe in drugih obdobij, ki se vštevajo v delovno dobo.
— Posebnih socialnih in zdravstvenih razmerij v katerih delavec živi.
Delavec mora praviloma izrabiti letni dopust v nepretrganem trajanju. S pravilnikom pa lahko delavci določijo primere, ko delavec lahko izrabi letni dopust v dveh ail več delih, pri čemer mora en del dopusta trajati nepretrgano najmanj 12 delovnih dni.
Delavec izrabi letni dopust v delovni organizaciji v kateri je pridobil pravico do njegove izrabe. Če pa preneha delavcu delovno razmerje in nastopi delo v drugi delovni organizaciji je merodajen dogovor z delavcem in delovnimi organizacijama in lahko talko delavec po sporazumu med prizadetima delovnima organizaci jama izrabi ves dopust v delovni organizaciji, kjer se na novo zaposli ali izrabi del dopusta v organizaciji, kjer mu je prenehalo delovno razmerje, ostali del dopusta pa tam, kjer se na novo zaposli.
Dopust je treba izrabiti za tekoče koledarsko leto in sicer do konca koledarskega leta. Če delavec nastopi dopust ob koncu leta ga nepretrgano nadaljuje v naslednjem koledarskem letu.
če je smotrno glede na naravo in organizacijo dela, lahko določijo delavci s pravilnikom, da gredo vsi ali del delavcev istočasno na letni dopust, pod pogojem, če je tak dopust v naprej določen v planu izrabe letnega delovnega časa. Tak dopust doslej nismo imeli, razen pred leti v primerih, ko so nastajali zaradi pomanjkanja električne energije, požarov ipd., ko je bil del delavcev na dopustu.
Čas odsotnosti z dela, ki se priznava v delovno dobo se ne odbija od letnega dopusta. Prav tako se ne všteje v letni dopust čas bolezni med trajanjem letne-da dopusta ali v drugih primerih, ko je delavcu priznana začasna odsotnost z dela zaradi bolezni.
Delavec ima pravico do počitka ob praznikih Socialistične federativne republike Jugoslavije in ob praznikih Socialistične republike Slovenije, ki so z zakonom določeni kot dnevi, ko se ne dela.
(prazniki SFRJ so 1. in 2. januar, 1. in 2. maj. 4. julij, 29. in 30. november, če pade kateri od dnevov novega leta 1. in 2. januar, praznik dela 1. in 2. maj, dneva republike 29. in 30. november na nedeljo, se šteje za praznik tudi prvi naslednji delovni dan po teh dveh dneh. To je urejeno z zakonom o praznikih SFRJ. Prazniki pa so še po republiških zakonih 22. julij, 1. november in 27. april. Če republiški prazniki padejo na nedeljo se ne prenašajo).
V primerih in ob pogojih, ki jih določijo delavci v pravilniku o delovnih razmerjih, ima delavec pravico biti odsoten z dela zaradi osebnih okoliščin do sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu s pravico do nadomestila osebnega dohodka.
Več kot sedem delovnih dni sme v posameznem koledarskem letu trajati odsotnost delavca z dela s pravico do nadomestila osebnega dohodka, kadar ga de-
lavci v temeljni organizaciji napotijo na izobraževanje ali izpopolnjevanje, ali če je talka odsotnost z dela potrebna za pripravo na strokovni izpit oziroma zaključni izpit.
Delavci določijo v pravilniku o delovnih razmerjih primere in pogoje, ko ima delavec pravico biti odsoten z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka (brezplačen dopust), ter postopek za uveljavljanje te pravice.
Med tako odsotnostjo z dela pravice in obveznosti delavca iz dela mirujejo.
Urejanje delovnih razmerij, ki spada v pristojnost samoupravnih organov in, ki se urede s posebnim splošnim aktom po novem zakonu o delovnih razmerjih, je v teku. Dopolnjeni program usklajevanja oz. uresničevanja zakona o združenem delu je obravnaval delavski svet dne 15. 5. 1978 oz. zbori 18. 5. 1978. Po tem programu, ki je pravzaprav samoupravni akt, bo treba uskladiti splošne akte oz. jih na novo sprejeti do 11. 12. 1978. Ta datum je postavljen kot skrajni rok uskladitve. Za pravilnik o delovnih razmerjih pa je postavljen rok 30. 9. 1978 v našem programu. Zato bo treba delo sproti nadaljevati. Komisija za uresničevanje zakona o združenem delu in pa posebna delovna skupina iz vrst strokovnih delavcev in delavcev delegatov posameznih delovnih skupin sindikata je osnutek že obravnavala 15. 6. 1978. Ko bo osnutek pripravljen, bo dan v obravnavo izvršnemu odboru, delavskemu svetu, sin-dkatu in zborom. Posamezna poglavja bomo objavljali talko, Ja bi lahko zajeli čimširši krog sodelavcev, ki bi dajali svoja mnenja in pripombe, preden bo dan v obravnavo predlog celotnega pravilnika. Komisija oz. delovna skupina pa že sedaj sprejema predloge, kolikor obstoje, take da bi stvari lahko upoštevali pri sprotnem delu.
A. A.
Notranjost bodoče skladiščne hale in predmešalnice vlaken.
XI. kongres Ml
i»
11 Torek, 20. junija 1978, bo za-' pisan v zgodovini kot začetek l enajstega kongresa zveze ko-
tnunistov Jugoslavije. V novi 1. dvorane centra Sava v Beo-! gradu, je na kongresu jugo-I slovanskih komunistov pri-I sostvovalo 2300 delegatov,
. nekaj sto gostov in več kot ! J 300 poročevalcev. Prisotni so V bili tudi predstavniki števil-! nih partij sveta.
• i	Predsednik zveze komuni-
(i stov Jugoslavije, Josip Broz
Tito je prebral referat z na-J slovom »Zveza komunistov (| Jugoslavije v boju za nadalj-i ni razvoj socialistične, samo-
■	I upravne in neuvrščene Jugo-
i	slavij e«.
I Delegati enajstega kongresa (i so v štirih dneh, kolikor je ,1 kongres trajal, ocenili doseie-,i ne rezultate v letih med X.
■	i in XI. kongresom zveze ko-(i tnunistov Jugoslavije, in si ,1 zadali naloge za prihodnje (i obdobje. Delo kongresa je po-(i tekalo, poleg plenarnega dela, |i v šestih komisijah: komisija |i za razvoj socialističnih, samo-
ii	upravnih, družbeno-ekonom-(i skih odnosih in za vprašanja
ekonomskega in družbenega (i tazvoja; za razvoj političnega |i Slstema socialistične samo-i upravne demokracije; za idej-(i no politični in organizacijski (i tazvoj zveze komunistov, za
kadrovsko in akcijsko uspo-sabljanje in statutarna vpra- , i šanja; za vprašanja sociali- (i stične preobrazbe, vzgoje, izo- ,i braievanja, znanosti, kulture (i in informiranja; za vprašanja mednarodnih odnosov in mednarodne politike Jugoslavije in v komisiji za vprašanja (i vsenarodne obrambe in druž- J bene samozaščite.
Delegati enajstega kongresa zveze komunistov Jugoslavije so sprejeli dve resoluciji. V > prvi, Vloga in naloge zveze (i komunistov Jugoslavije v bo- i ju za razvoj socialističnega ,i samoupravljanja in za mate- , i rialni in družbeni napredek, potrjene naloge komunistov <> v notranjem planu. V dru- i gi resoluciji, Zveza komu- |i nistov Jugoslavije v borbi za mir, enakopravno mednarod- > no sodelovanje in socializem |) v svetu, nakazane naloge 11 komunistov v naši zunanji |i politiki. Na enajstem kongre- (i su so poleg ostalega še spre- (i jeli dopolnitve in spremembe (i statuta zveze komunistov Ju- |i goslavije. Ni se pa spreme- (i nil program zveze komunistov Jugoslavije, ki je bil sprejet ,i pred 20 leti, ker so stališča, zapisana v njem, pomembna še danes in bodo taka ostala. ^ TANJUG: V. LALIČ Prevedel: M. M.	|i
Bolniški izostanki v predilnici litija v obdobju od 1.1. do 31. 3.1978
letu 1978 smo pričeli z zbira-nJerr? Podatkov o vzrokih odsot-jjj . * ,v.s.ch zaposlenih v predil-1 Uttija. Kot vzrok odsotnosti up°števamo:
~~ odsotnost zaradi bolezni (B)
tlehj ods,otnost zaradi nesreče na <je]a ^iroma na poti na in iz
0tlsotnost zaradi nesreče Ven dela (X)
na nega ožjega družinskega čla-sPremstvo in izolacija (NS)
iMiohv?, za zbiranjc podatkov bo v ,nis*ci Ust. Vsak delavec, ki sv0j ern letu v staležu, bo imel se s CVldenčni list, na katerega Posti r^11 .označuje vzrok odsot-bolc/n.| °izina odsotnosti, in pri 11 Srupo obolenja.
Tabela 1
Vsi delavci so razvrščeni v 4 skupine, kar je pomembno pri obdelavi zbranih podatkov in nadaljni primerjavi.
V	I. skupino so razvrščeni vsi delavci, ki so zaposleni v pred-predilnici, čistilnici in rezervi predpredilnice.
V	II. skupini so vsi delavci predilnice bombaža in sintetike ter rezerve predilnice bombaža.
V	III. skupini so zajeti delavci sukalnice, vlagalnice, zbiralnice cevk in rezerve sukalnice.
V	IV. skupini so vsi delavci remonta, vključno čistilne kolone, delavci mehanične, mizarske in elektrodelavnice, zidarska skupina, delavci pri zunanjem transportu, uslužbenci, pomožno osebje, in delavci obrata družbene prehrane.
f^^Prirr—-TL.					po skupinah in vzrokih izostajanja za					
:;rok 23s°tnosti	I-	ii		III.		IV.		SKUPAJ
na	at.del. %	št.del. %		št.del	. %	št.del. %		št.del. %
	23	10,8	64	17,6	68	21,7	41	14,1	196 16,6
	5	2,3	5	1,4	1	0,3			11	0,9
	3	1,4	3	0,8	4	1,3	8	2,7	18	1,5
ae8a	5	2,3	15	4,1	22	7,1	7	2,4	49	4,1
EKttpet--—	9	4,a	21 108	5,8 29 »7	22 117	7,1 37,5	7 63	2,4 21,6	59	5,C iii 28.2
Tabela 2
Število odsotnih delavcev po skupinah in vzrokih izostajanja za mesec februar 1978:
SKUPILA vzrok		I.		II.	m			IV.	SKUPAJ	
odsotnosti	st.del. u/o		st .C	lel. °/o	št.del. %		št.del. %		št.del. %	
bolezen	27	12,6	51	13,9	51	16,4	22	7,4	151	12,7
nesreča na delu	4	lv9	3	0,8	1	0,3	1	0,3	9	0,8
nesreča izven dela	3	1,4	3	0,8	5	1,6	4	1,4	15	1,3
porodniški dopust	4	1,9	18	4,9	21	6,8	4	1,4	47	4,0
nega	3	1,4	25	6,8	22	7,1	16	5,4	66	5,6
SKUPAJ	41	19,2	100	27,2	loo	32,2	4'/	IS,9	288	24,4
Tabela 3
Število odsotnih delavcev po skupinah in vzrokih izostajanja za mesec marec 1978:
SKUPINA vzrok	I.		n.		m.	IV.		SKUPAJ
odsotnosti	št.del. %		št.del. %		št.del. %	št.del. %		št.del. %
bolezen	32	14,8		77	21,3	73 23,5	30 10,0		212 17,9
nesreča na delu	4	1,9	6	1,7	1	0,3	2	0,7	13 1,1
nesreča izven dela	- -		4	1,1	2	0,6	3	1,0	9 0,8
porodniški dopust	4	1,9	14	3,9	23	7,4	5	1,7	46 3,9
nega	4	1,9	28	7,8	26	8,4	5	1,7	63 5,3
SKUPAJ	44	20,3		129	53,8	123	40,2	43	13,1		34l3 2*9,0
Iz gornjih tabel lahko zaključimo, da je bilo največ odsotnih delavcev zaradi bolezni v mesecu marcu, kar 17,9 % od vseh zaposlenih v delovni organizaciji, oziroma 16 delavcev več kot v januarju in 61 delavcev več kot v februarju.
Ker je v predilnici Litija zaposlena predvsem ženska delovna sila, je razumljivo, da je visok odstotek odsotnosti zaradi porodniškega dopusta in nege ožjih družinskih članov. V teh mesecih je izostalo zaradi porodniškega dopusta povprečno 47 delavk, oziroma 4 % vseh zaposlenih, zaradi nege pa 63 delavk, oziroma 5,3 % vseh zaposlenih. Le v nekaterih primerih zaradi nege družinskega člana izostajajo tudi moški. V teh primerih gre največkrat za nego žene.
Zaradi nesreč na delo oziroma na poti na in iz dela, je izostalo v mesecu januarju 11 delavcev, v februarju 9, v marcu pa 13 delavcev. Večino teh (povprečno 9) je zaposlenih v I. in II. skupini. Najvišji odstotek odsotnih zaradi nesreč je zaposlenih v I. skupini, to je v predpredilnici in čistilnici.
Za mesec januar lahko ugotovimo, da je zaradi bolezni in drugih vzrokov odsotnosti izostalo z dela 333 zaposlenih oziroma 28,2 %, v mesecu februarju 288 oziroma 3,8 % manj kot v prejšnjem mesecu. V mesecu marcu je odsotnih največje število delavcev, saj jih je izostalo kar 343 oziroma 29,0 °/o od vseh zaposlenih v naši delovni organizaciji.
Tabela 4
Število izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni v posameznih skupinah za obdobje od 1.1. 1978 do 31. 3.1978:
SKUPINA mesec	I.		II.		III.	IV.		SKUPAJ	
	št.dni	%	št.dni	i	št.dni %	št.dni	i	št.dni	p *
januar	166.3	3.3	361,3	3.8	505,0 6,2	270,4	3,6	1323.0	4,2
februar	416,9	8,1	591,6	6,7	772,2 10,3	302,0	4,3	2082,7	7,4
marec	338,9	5,8	598,4	6,2	639,0 7,6	247,0	3,1	1823,3	5,7
SKUPAJ	942,1	5,7	1551,3	5,5 1916,2 8,0		819,4	3,6	5229,0	5,8
Iz tabele je razvidno, da je bilo v prvem tromesečju zaradi bolezni izgubljenih 5,8 % vseh delovnih dni. Če upoštevamo še ostale vzroke izostajanja pa lahko ugotovimo, da je bilo v prvem tromesečju izgubljenih povprečno 11,2% vseh delovnih dni.
Največ bolniškega staleža je bilo v mesecu februarju (7,4 %). Po posameznih skupinah izstopa III., kjer so zajeti delavci sukalnice, vlagalnice, zbiralnice cevk in rezerve sukalnice. Vse tri mesece se stalež giblje nad povprečjem. Najvišji je bil v mesecu februarju, kar 10,3 %. Visok stalež si lahko razlagamo s tem, da je v tej skupini večina lažjih delovnih mest, na katerih zaposlujemo delavce z zmanjšano sposobnostjo za opravljanje
dela. Opaža se, da so delavci, ki so zaposleni na lažjih delovnih mestih večkrat v bolniškem staležu.
V interpretaciji prvih treh tabel smo poudarili, da je bilo po številu največ odsotnih delavcev zaradi bolezni v mesecu marcu. V zadnji tabeli pa je razvidno, da bolniški izostanki, glede na izgubljene delovne dni v mesecu marcu, niso najvišji, toda izstopa mesec februar. Do razlike je prišlo zato, ker je bila dolžina staleža posameznega delavca v februarju veliko daljša, kot v naslednjem mesecu.
Zaradi katerih obolenj delavci najpogosteje izostajajo z dela, boste prebrali v naslednji številki našega glasila.
V. Bric
Delo samoupravnih organov v preteklem mesecu
Delavski svet
Sestal se je na 10. zasedanju 19. junija in je obravnaval 14 točk dnevnega reda.
Dokončno je potrdil in razglaša naslednje samoupravne splošne akte:
Pravilnik o ljudski obrambi, civilni zaščiti in narodni zaščiti
Pravilnik o zaščiti tajnosti
Dopolnitev pravilnika o letovanju
Spremembe statuta
Za sprejem dopolnitev samoupravnega sporazuma o oddajanju stanovanj in dodeljevanju kreditov pa je razpisal referendum za dne 7. julija. V teku obravnave, na osnutek teh dopolnitev, nismo prejeli nobenih pripomb.
Za javno obravnavo je sprejel dopolnitve in spremembe Pravil-
DS je odobril, da najamemo pri dobavitelju blagovni kredit
10,010.000	din. Jugobanko, Ljubljana pa zaprosimo za izdajo 12 menic in garancijo, kar je potrebno predložiti Krušiku za zavarovanje kredita. Rok odplačila kredita je 6 let po 10 % obrestni meri. Poleg tega bomo zaprosili Jugobanko Ljubljana za 10,000.000 dinarjev kredita za štiri leta, ki ga bomo porabili za avans in odplačilo strojne opreme Krušiku.
Sklenil je, da se izloči iz obratovanja in proda najboljšemu ponudniku naslednja strojna oprema:
—	celotna oprema priprave za sintetiko (od rahljača bal do bateurja),
—	12 poljskih mikalnikov firme Falobas,
—• 2 češka brezvretcnska pre-dilna stroja,
—	62 prstančnih predilnih strojev.
V sprejetem programu razvoja naše delovne organizacije je predvidena nova tehnologija predelave sintetičnega vlakna. Predvsem v pripravi prehajamo na nove postopke. Z uvedbo nove mešalnice odpade v celoti izrab-bljena oprema obstoječe priprave (čistilnica, pri mikanju pa prehajamo na enoten sistem dvojnih kompaktnih mikalnikov sistema Hergeth). Obstoječi klasični mikalniki za predelavo sin-tetike firme Platt bodo prirejeni in vključeni v mikalnico bombaža, namesto obstoječih poljskih mikalnikov.
Opremo za brezvretensko predilnico ibo dobavila domača firma Krušik iz Valjeva, katera je osvojila tovrstno proizvodnjo na podlagi licence nemške firme Zinscr. Zaradi poenotenja tipa (različni formati loncev, različni formati navitkov, različno poslu-ževanje, vzdrževanje in oskrba z
nika o materialnih stroških. Organizirana bo javna obravnava na zborih, ki bo trajala do 5. 7. 1978, osnutek pa je na vpogled pri članih izvršilnega odbora, pri vodji sektorjev in članih komisije za uresničevanje zakona o združenem delu.
Odobril je izplačilo dveh reklamacijskih zahtevkov v višini
400.000	din in 15.000 din. Polletno poročilo o reklamacijah in o odobrenih zahtevkih bomo obravnavali na zborih samoupravnih delovnih skupin.
Za direktorja kadrovsko splošnega sektorja je izbral Antona Primožiča, diplomiranega pravnika iz Litije.
Potrdil je finančni načrt za nabavo 9 brezvretenskih predilnih strojev v vrednosti 28,600.000 din, ki jih bomo kupili pri Krušiku v Valjevu.
Nakup bomo financirali takole:
rezervnimi deli), bosta dva poskusna češka brezvretenska pre-dilna stroja odveč.
V tem mesecu prične montaža 50 prstančnih predilnih strojev firme Krušik. Izločeni bodo vsi stroji iz predilnice 1, 3 in 4.
Delavski svet je sprejel okvirni program dela samoupravnih organov do konca letošnjega leta, tako za delavski svet, zbore, zbore samoupravnih delovnih skupin, ter referendume. Delo je obsežno, predvsem zaradi sprejemanja številnih samoupravnih splošnih aktov.
M. Kralj
Izvršilni odbor
V prvi polovici junija se je sestal dvakrat in med drugim pregledal doslej sprejeta stališča za utrjevanje reda in discipline. Na osnovi poročil vodij sektorjev, kako se ukrepi izvajajo, ter na osnovi drugih dejstev, bo po potrebi sprejel dodatne ukrepe. Pregledal je tudi uresničevanje sklepov delavskega sveta in program za delo samoupravnih organov.
M. Kralj
Odbor
za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
V preteklih dveh mesecih se je odbor sestal dvakrat:
—	obravnavali smo naloge članov odbora o obrambnih pripravah in družbeni samozaščiti v naši delovni organizaciji,
—	dopolnjevali in usklajevali smo obrambni načrt z novim za-
konom o 'ljudski obrambi in družbeni samozaščiti,
—	obravnavali smo predlog pravilnika o zaščiti tajnosti ljudske obrambe ter pravilnik o ljudski obrambi, civilni zaščiti in družbeni samozaščiti, katera bosta sprejeta na delavskem svetu po končni obravnavi,
—	odbor je sprejel tudi sklep, da se pričnejo predavanja o narodni zaščiti naših delavcev v delovni organizaciji.
Štab
za civilno zaščito
Štab za civilno zaščito je imel eno skupno sejo z odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, kjer so bile sprejete naslednje naloge:
—	dopolnitev načrta civilne zaščite, enot civilne zaščite, njihov sestav in materialno opremljenost enot,
—	sprejeli smo tudi sklep o nabavi opreme po finančnem planu za leto 1978 in dodatno opremo za osebno in kolektivno zaščito delavcev v naši delovni organizaciji,
—	skupno smo obravnavali tudi varnostno-zaščitne ukrepe v delovni organizaciji in zadolžili posamezne službe, da določene naloge uresničijo in jih poživijo pri nadaljnjem delu naše varnostne službe.
F. Mali
Odbor
za delovna razmerja
Odbor za delovna razmerja se je v preteklem mesecu sestal trikrat. Poleg rednega dela: sprejemi, prenehanje delovnega razmerja, razporeditve na druga dela, nadomeščanje zaradi odsotnosti delavcev, tudi o podaljšanju pogodbenih del, štirih upokojencev, razporeditev delavcev v počitniškem domu v letni sezoni. Obravnavali so tudi dve prošnji za neplačani dopust do 30 dni in ugodil eni, ki je bila utemeljena, drugo prošnjo pa so člani odbora zavrnili zaradi neugodnega časa (v mesecu juliju je največ odsotnosti zaradi dopustov). Obravnavali so tudi osnutek samoupravnega
sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje, ki je v razpravi do 30. junija.
H. Tišler
Odbor
za stanovanjska vprašanja
V preteklem mesecu je imel odbor za stanovanjska vprašanja predilnice Litija dve seji. Na njih so člani obravnavali:
—	aneks k samoupravnem sporazumu o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija,
—	imenovali so člana v komisijo, ki bo spremljala in nadzirala izvajanje samoupravnega sporazuma o merilih za pridobitev stanovanjske pravice v občini Litija. Za člana so imenovali tov. Nado Komljanc,
—	reševali so stanovanjsko vprašanje družine Razpotnik, Simič in Stojanovič,
—	dodelili so izpraznjeno sobo na Prisojni 4.
V. Bric
Komisija za letovanja in družbeno prehrano
je na seji dne 15. 6. 1978 na pod-
lagi določil pravilnika o letova-
nju na Veliki planini razdelila letovanje v koči na Veliki planini. Prijavilo sc je 14 delavcev
V L željenem roku je bilo razporejenih 10 prijavljencev,
v 2. željenem roku 1 prijavlj6' nec,
sporazumno sta bila razporejena v 3. rok 2 prijavljenca, ena od prijavljenih je želela letovati 2 krat po 3 dni in ker se je uvrstila šele na 11. mesto, lahko od dveh željenih termino* * * * v izrabi samo enega.
Komisija je tudi sklenila, da se v hišni red vnese določilo, da je menjava v koči ob 14. uri, tako, da ne bi prihajalo do nesp°' razumov, ker so bili primeri, da je na dan menjave ostala družina v koči še popoldne, družina, ki je prišla, pa ni imela proste' ga štedilnika oz. prostorov.
L. Rappl
Milan Maver
25 % vnaprej po podpisu pogodbe 35 % blagovni kredit dobavitelja 40% vrednosti opreme pa se plača v roku 15 dni po predaji strojev
7,150.000	din
10,010.000	din
11,440.000	din
Naša invenlivaa delavnost
V letošnjem letu je komisija za inovacije obravnavala 17 izboljšav in koristnih predlogov. Ker do sedaj delo te komisije še ni prav zaživelo, so vzeli v obravnavo tudi nekaj izboljšav, katere so naši delavci predlagali že več kot pred 1 letom. Vsi predlogi so bili koristni in uporabni. Prihranek ni majhen. Delavci, ki so se tokrat vpisali med inovatorje, so: Ivan Zore, Anton Požek, Konrad Bizjak, Ivan Berčon, Milan Škoberne in Franc Intihar. Trije so sodelovali pri razgovoru, in odgovorili na nekaj vprašanj.
FRANC INTIHAR — tehnolog v pripravi vzdrževanja
— Kako je komisija ocenjevala koristne predloge?
~ Pri nagrajevanju inovacijskih predlogov se je komisija Posluževala NOMOGRAMA za določitev nagrad, ki na osnovi izkustvenih vrednosti okarakte-rizira pomembnost in koristnost Predloga. Komisija je morala taiko postopati, ker prihranka ni bilo mogoče ugotoviti. Tega Postopka se je komisija posluži-!a tudi tam, kjer analitiki niso izračunali prihranka zaradi pomanjkanja podatkov.
gra?m°Sram za določitev na-ko‘or v® diagramsko prikazan v sc j matnemu sistemu. Sestoji vi v “tirih kvadrantov, kjer pr-Prc-HiVadrant določuje položaj 2aj a8ate*-icv, drugi kvadrant kr0„ a Področje oziroma delo-°l)ra Podloga, tretji kvadrant izvcdlvfVa obdelamost oziroma kvat}J° Predloga, v četrtem rahnr.a,ntu pa se obravnava upo-do!0xSt Pfcdloga. Na abscisi je maihnna stoPnja izboljšave kot: nje s„ dobro,... itd. Te stop-Pa se v°loč!j° P° preudarku. To Predin 01?binira z uporabnostjo rni vja.*n $c ostalimi dodatni-Upošl ek.turnimi faktorji. Ob in upnVanJu stopnje izboljšave-ločj a°nosti Predloga se do-tavlian'SPOdarska korist. Ugo-Ija je 1° odškodnine prcdlagate-Potem enako kot v prime-
ru, ko se izračuna čisto gospodarska korist v delovni organizaciji.
Pri ocenjevanju je komisija upoštevala vse predpise po samoupravnem sporazumu. Ocenjevanje samo po nomogramu se je vršilo zelo kritično in celo po minimumu tako, da so bile vse ocene gospodarskih koristi nižje od realnih.
— Kakšno Izboljšavo si predlagal?
— Predelavo trgača preje.
—■ Nisem samo predlagal to predelavo, ampak sem jo tudi sam izpeljal. Predelal sem pogon vreten, tako da zadostuje le en, namesto dveh motorjev. Vgradil sem tudi ventilator. Končni efekt je večji. V določenem času obdela več vreten kot prej.
Stroj smo izdelali v lastnih delavnicah, in zato uporabili stare strojne dele, katere smo le prilagodili za nove funkcije. Tako ni bilo potrebno uporabiti deviz za nabavo novega, podobnega stroja.
— Koliko to pomeni v gotovini?
— Težko je to na hitro oceniti. Približno 10 starih milijonov enkratnega prihranka, ta pa se bo še večal, ker ne bo večjih stroškov z vzdrževanjem.
— Kolikšen odstotek prihranka dobijo avtorji koristnih zamisli?
— Meja med najvišjim in najnižjim odstotkom za posebna nadomestila je v republiškem merilu s samoupravnim sporazumom točno določena. Pri nas skušamo to upoštevati — seveda bolj spodnje meje.
— Kaj misli o nagradah za naše inovatorje?
— Ne strinjam se z vsemi točkami, ki so jih predlagali na strokovnem kolegiju, in potrdili na seji delavskega sveta. Predlog, da bi vrednotili naše izboljšave le polovično, niso dovolj prepričljivo utemeljili.
— Kako bi lahko ločil pojma: delovna dolžnost in inovator-stvo?
— Razlika je, le mejo je včasih težko postaviti. Zakaj ne bi tisti, ki je sposoben in naredi več, tudi več dobil!
IVAN BERČON — kurjač
— Sodeloval je pri izvedbi iz-izboljšave v kurilnici. Izpušni
plini, ki so ob povečanem pritisku udirali v kotlarno, so močno otežkočali delo kurjačev. Na dimno skrinjo, kjer se zbirajo plini, so namestili cev, ki je izpeljana na prosto. Tega konstruktor ni predvidel. Zaradi boljših delovnih pogojev, čistejšega zraka, je tudi manj bolniških izostankov.
— Kaj inovatorja bolj spodbuja: nagrada, ali uresničitev predlagane zamisli?
— Meni pomeni veliko zadovoljstvo to, da je zamisel uspela.
ANTON POŽEK — obratovodja v sukalnici efektov
— Kakšen koristen predlog si predlagal?
— Na sukalnih strojih za efektne sukance delamo veliko vrst efektnih sukancev iz predpreje. Težavo pri izdelavi teh sukancev je predstavljalo menjavanje flyerske predpreje, ki je bila nameščena pod cilindri su-kalnega stroja. Pri menjavi je moral stroj mirovati — kar je pomenilo še dodatno izgubo časa. Pri tem je bil tudi precej velik odstotek odpadkov.
Da bi menjavo predpreje poenostavili, in tako skrajšali za to potreben čas, povečali produkcijo, sem spremenil način namestitve in napeljave predpreje. To sedaj nameščamo na obešanke, podobno kot na pr-stančnih strojih.
— Kolikšen prihranek predstavlja to v enem letu?
— Točnega izračuna nismo naredili, toda po približni oceni so se zastoji zmanjšali za približno 30—50 %.
— Kaj te je bolj razveselilo: da je zamisel uspela, ali posebno nadomestilo (nagrada), ki si jo prejel za to zamisel?
— Ko sem začel razmišljati o o tej izboljšavi, o nagradah še ni bilo govora in sploh nisem mislil, da bi kaj dobil. Delal sem z namenom, da bi olajšal delo delavkam, in da bi odpravili zgoraj omenjene pomanjkljivosti. Vsekakor pa menim, da je tudi nagrada nujna — saj to predstavlja zasluženo odškodnino za koristno zamisel.
Koristne izboljšave, ki pomenijo večje ali manjše prihranke, bi morali bolj ceniti. Ne smemo se zadovoljiti le z nekaterimi tehničnimi področji. Ali ne bi bila izboljšava tudi najugodnejša razporeditev proizvodnega procesa, menjav, zmanjševanje izgub v obratu družbene prehrane .. .
Komisija za inovacije je do sedaj vložila veliko truda, izdelan je samoupravni sporazum, dobro sestavljen način ocenjevanja izboljšav, ki ga bo treba še letos dopolniti z določili ZZD). Na žalost pa jim niso priskočile na pomoč tudi druge službe. Vse delo, tudi administrativno, opravljajo sami. To jim ne sme vzeti volje, da ne bi še v bodoče uspešno delovali.
M. M.
Izboljšava na sukalnem stroju za efektne sukance. Na sliki vidimo novo nastavitev flyerskih navitkov, pri kateri je možno vezanje in menjava med obratovanjem. Pri prejšnji izvedbi so bili flyerski navitki nameščeni pod cilindri, in je bilo za menjavo le-teh potrebno več časa.
Na križišču med nadvozom in litijskim mostom usmerjajo promet semaforji. Če vidimo, da ima semafor prižgano rdečo luč, pomeni, da je vožnja skozi križišče zaprta, zato ne smemo skozi križišče. Če vidimo, da ima semafor prižgano rumeno luč, pomeni vmesno opozorilo, in sicer:
Kadar sledi rdeči luči (ko je bila vožnja skozi križišče prepovedana), opozarja, da bo pot vsak čas prosta. Zato se pripravimo, da bomo vozili skozi križišče.
Kadar sledi zeleni luči (ko je bila vožnja skozi križišče prosta), opozarja, da bo vsak čas prepovedana.
Zelo hitro izpraznimo križišče, če smo že v njem, če se mu pa šele približujemo, se ustavimo pred njim. Ne smemo izsiljevati prehoda skozi križišče, ko je prižgana rumena luč.
Kolesarji morajo voziti na križišču po kolesarski stezi in veljajo zanje enaki predpisi, kot za ostala vozila.
Voznik je zavil na desno proti mostu kljub rdeči luči. To mu dovoljuje zelena puščica.
Semaforji zagotavljajo pešcem varen prehod ob pogoju, da vsi upoštevamo prometne predpise.
Po številu vozil je litijsko križišče zelo obremenjeno. Zato ne izsiljujmo prednosti!
Za pešce je prost prehod, ko se prikaže na semaforju zelena luč s podobo pešca.
Kljub postavljenim semaforjem je križišče še vedno nevarno« posebno če ne upoštevamo prometnih predpisov. Verjetno bo potrebno na križišču podaljšati čas za prehod pešcev, ker je sedaj lc ta zelo kratek.
Tudi začrtane smeri vožnje na novem križišču za marsikoga niso razumljive, zato se moramo navaditi na nov prometni režin*« da semaforji ne bodo nevarni za uporabnike.
Prekršek! Kljub čmobeli fotografiji vidimo, da gori rdeča luč (ta je na semaforjih vedno zgoraj). Na voznikovo srečo ni v tistem trenutku pripeljalo nobeno vozilo z odprte smeri.
Odgovor na delegatsko vprašanje
Delegat predilnice Litija je na seji zbora delovnih skupnosti dne 3C. 5.1978 postavil naslednje vprašanje:
Ali se bodo v prihodnje, ko bodo urejeni semaforji, lahko op«"aV'
Ijali vozniški izpiti v Litiji?
Odgovarja načelnik oddelka :
Po določilih zakona o varnosti v cestnem prometu, je pooblaščen republiški sekretariat, da določi izpitne centre in komisije za opravljanje vozniških izpitov kategorije A, B, C, D in E. Območje naše občine sedaj spada pod izpitni center Zasavje, ki je v Trbovljah za naslednje občine:	Litija, Zagorje,
Trbovlje, Hrastnik.
Težišče republiškega sekretariata za notranje zadeve je, da bodo izpitne komisije bolj strokovne, da se te profesionalno ukvarjajo s to dejavnostjo.
notranje zadeve, Franc Mali:
Skupščina občine Litija, se & dalj časa prizadeva, da bi tudi praktični deli izpitov v P tiji, kamor bi prišla komisija < Trbovelj. Toda s postavitvijo s majorjev še niso podani vsi P goji za opravljanje tega dela * pita.
Urediti bomo morali še dtjj^ prometni režim v mestu Lihi ! kar pa komunalno skupd^-občine Litija sicer ureja v °^ j. ru razpoložljivih finančnih ?r~L,. štev. Zato je težko določiti d. tum, kdaj bodo izpolnjeni * pogoji.
^ Predilnici bombaža so remontni delavci demontirali 6 prstančnih strojev In odstranili dotrajani parketni pod. Pred montažo novih strojev bo položen nov parketni pod.
Pričeli smo z montažo 42 prstančnih strojev
srednjeročnem programu Razvoja naše delovne organizaci-e Je predvidena nova strojna °Prerna za čistilnico sintetike s Predmešainico vlaken. V predil-”lc’ bombaža, je v I. nadstropju, ,®dvidena zamenjava prstanč-n’h strojev. Ob zaključku prve-Polletja ugotavljamo, da sred-Jeročni program razvoja pod-JetJa uresničujemo. V novi hali Prcdniešalnicc vlaken že monti-
ramo instalacije in so gradbena dela v zaključni fazi.
V predilnici bombaža smo pričeli z demontažo prstančnih strojev Ingolstadt in Mullhansen — SACM. Ti stroji so bili v letu 1959 In 1961 rekonstruirani, vendar zaradi dotrajanosti in zastarelosti teh, ne moremo na njih več izdelovati kvalitetne preje. Novi stroji so od Krušika — Valjevo. Na strojih bodo vgrajene
sesalne naprave in krožeči izpra-šilno-sesaini čistilci. V oddelku bo zamenjan parketni pod. Rekonstrukcija in sama montaža strojev bo predvidoma končana koncem leta. Da se izognemo izpadu. proizvodnje, je bilo prestavljeno 6 prstančnih strojev v sukainico, in to do zaključka rekonstrukcije.
V prvi fazi prejmemo 20 novih prstančnih strojev.
Zaradi varnega skladiščenja smo zgradili provizorij. Strojni deli bodo dostavljeni v predilnico s tovornimi dvigali. Za po-služevanje dvigal so remontni delavci v juniju opravili preizkus znanja iz varstva pri delu.
Pri montaži strojev bodo poleg zunanjih monterjev sodelovali naši remontni delavci.
F. Lesjak
Kam na letovanje?
Utna c
(latu sezona se je pričela. Že v mesecu maju smo razdelili fvji *n Prostore za letovanje v naših počitniških hišicah. Še d 1 e Vse oddane — posebno za mesec avgust je ostalo Šli V°^ Prostora. Vsi se takrat še niso odločili kam bi ja^ma, ali bi sploh šli. Tako prijave še vedno prihajat' In komisija za letovanje lahko večini tudi ugodi. Vsako leto je tudi letos polno zasedeno v drugi polo-
vici julija in prve dni avgusta. Nekateri, ki so želeli letovati v tem času, niso dobili prostora, ampak so imeli na voljo drug čas. Skoraj vsi so to razumeli, nekaj pa je še vedno takšnih, ki bi potrebovali dokaze za fizikalni zakon, da dva telesa ne moreta stati, ob istem času, na istem prostoru! Da pa ne bo nesporazuma, dodajmo, da komisija pri razdeljevanju strogo upošteva pravilnik, kateri daje, med ostalimi kriteriji, prednost zlasti tistim, ki še niso, ali pa že dalj časa niso letovali v naših počitniških hišicah.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Naša plaža v Pineti pri Novigradu je med najlepše urejenimi.
Kam na letovanje?
(Nadaljevanje s 7. strani)
O letovanju sem se pogovarjal z nekaterimi našimi sodelavci. Postavil sem jim naslednja vprašanja:
—• Kje boste preživeli dopust?
— Ste že kdaj letovali v enem od naših počitniških domov?
— Kaj vam je bilo všeč, in kaj ne?
— Ali ste dobili za letovanje čas, ki ste ga sami izbrali? (za tiste, ki bodo letos letovali v naših domovih)
STANE TOMŠE —
vodja remonta PB
»Dopust bom v g lavnem preživel v Prijepolju v Bosni. Obiskal bom prijatelja, s katerim sva skupaj služila vojaški rok in bom njegov gost. Je šofer, in vozi k nam surovino iz Ložnice. Pred leti je imel v Litiji prometno nesrečo in je takrat nekaj časa Živel pri meni. Na televiziji sem gledal oddajo o tistih krajih in to je dokončno potrdilo mojo
odločitev, da se odzovem prijateljevemu vabilu.
Ostanek dopusta bom pa preživel v Novigradu v Pineti. Do sedaj sem tu letoval že vsa leta. Lahko pohvalim osebje, ki je skrbelo, da smo se dobro počutili. Škoda, da manjka športnih rekvizitov — posebno vodnih (skakalnica ,•tobogan itd.). Tudi za balinišče bi moral nekdo bolj skrbeti — tako pa ga morajo gostje sami vzdrževati.
Hišice so na lepem prostoru. Pri prijavljanju so še predlanskim čakali celo noč v vrsti, da bi dobili prostor. Mislili so, da ga bo zmanjkalo. Sam sem se vedno prijavil naknadno, in vedno sem dobil, kot sem želel. Tudi za letošnje leto se še nisem prijavil, pa vem, da ne bom imel težav.«
MAJDA LAMOVŠEK —
sukalnica efektov
Dopust bom preživela v Kane-gri pri Savudriji, kjer ima dom delovna organizacija, kjer dela moj mož.
V Novigradu sem že letovala. Lepo je tam, lep prostor, lepa plaža. Kljub temu pa sem pogrešala malo več družabnega življenja v našem domu. Do mesta je predaleč za tiste, ki nimajo avtomobilov; zato mi je bilo nekoliko dolgčas.«
DANA BABIC —
vodja obratnih pisarn
»Letos bom izjemoma preživela letni dopust na Lošinju. Vsa leta do sedaj sem letovala v »naši Pineti«, in vedno sem bila zadovoljna. Pogrešala sem organiziranega družabnega življenja, organizirane rekreacije. Vsak je prepuščen sam sebi. Morda ne bi bilo slabo, da bi namestili re-kreatorja, ki bi to slabost odpravil.«
MARIJA KAJIČ —
sulkalnica efektov
»Če bom letos kje letovala, še ne vem. Do sedaj sem dve leti delala v našem domu v Novigradu, tako da ne morem povedati, kako bi se počutila tam, če bi letovala kot gost. Lahko pa povem, da so bili gostje v glavnem zadovoljni. Seveda so pa tudi izjeme. Ljudje so pač različni.
JANEZ ČERNE —
čistilnica sintetike
»Rad bi letoval ob morju, ker pa imam premajhnega otroka, to verjetno ne bo mogoče. Prijavil sem se za Novigrad, in tudi dobil že obvestilo, da imam rezervirano v tistem času, kot sem si ga želel. Lansko leto sem tam prvič letoval in ne morem povedati nič slabega.«
SLAVA GRUM —
zbiralka cevk v sukalnidi
»Dopust bom preživela doma. Ne smem biti dolgo na soncu. Letovala sem že v Novigradu in v Martuljku. Povsod mi je bilo všeč; sama ne vem, čemu bi lahko dala prednost. V Novigradu je prav naša plaža najbolj urejena, v Martuljku sem si pa privoščila izlete v prekrasno okolico. Nikoli nisem pomislila, da bi bilo potrebno kaj izboljšati.«
VIDA KOCI —
sukajlnica
»Ker sem letos sama doma, tudi letovati ne bom šla nikamor. Hodila bom na Mamolj k
svojim domačim pomagat P(l delu na kmetiji. Tudi tam ie lepo. Pred 10. leti sem letoval11 v Novigradu. Kot se spominjam, je bilo vse v redu, dobro setb se imela.«
Iz te, čeprav male ankete vseeno lahko izluščimo nekaj idej, kaj bi se še dal° storiti, da bi se naši delavci na letovanju bolje počutili-Moti jih npr., da so prepuščeni sami sebi, in dosti j6 takih, 'kii se ne znajdejo, ali pa se vživijo šele takrat, k° že odhajajo domov. Potrebovali bi človeka, animatorja družabnega in športnega življenja (vsakodnevne pri' reditve, športna srečanja, ligaška tekmovanja, trimsk0 plavanje).
Med gosti se vedno najd6 kakšen talent, bodisi za šal6' bodisi da igra na kalcšn0 glasbilo, in to sposobnost kaže le najožji družbi. Tud* športnih, zlasti vodnih rekv1' zitov, bi bilo lahko nekaj-
Sicer pa ugotavljamo, d3 so vsii zadovoljni, ali pa tak0 rečejo, ker vedo, da bod° njihove besede zapisane.
M. M-
Gradbeno podjetje Beton — Zagorje, TOZD Gradmetal Litija je pričelo z gradnjo novega zdravstvenega doma.
Zemeljska dela na Litijski Dobravi so v polnem teku. Kamioni odvažajo zgornje plasti zemlje. Novi zdravstveni dom bo obdan s smrekovim gozdičem, in odmaknjen od industrijskega hrupa, ki je doslej oviral zdravstvene delavce pri ugotavljanju okvar slušnih organov delavcev, ki delajo v hrupnem okolju.
Novi zdravstveni dom bo zgrajen v 420 dneh. Proračunska vrednost gradnje je ocenjena na 65,000.000,00 din.
Proračunska vrednost opreme za zdravstveni dom znaša 15,000.000,00 din, in to v deviznih sredstvih.
Stroški gradnje in opreme bodo poravnani iz samoprispevka, ki ga plačujemo, s sredstvi zdravstvene skupnosti, in s sredstvi od prodaje starega zdravstvenega doma.
Dan civilne zaščite
sv sklepom Zveznega izvršnega 20 a' s!110 letos prvič praznovali veniUnUa' dan civilne zaščite. Na in ra*n’ Proslavi v Banja Luki, dom t!ruSih mestih širom naše Vj]^n°v*nc, so bila ob dnevu čira,e ,zaščite podana poročila o tekmJU te’ organizirana so bila l0vanja, podelili so tudi pri-
znanja posameznikom in organizacijam združenega dela, izmenjane pa so tudi izkušnje in sprejete naloge za prihodnje.
V organiziranje reševanja in odstranjevanja posledic raznih nesreč je danes vključen že vsak peti državljan. Do konca preteklega leta je bilo v pripravah
'jall v Cav.maja so natovorili vse potrebne drobnarije in jih odpe-t*°rha j ^'t»iški dom v Novigrad. Na sliki: upravnik počitniškega °v. Veno Pajer, nadzoruje nakladanje.
samozaščite vključeno okoli 3,5 milijona prebivalstva. Srednjeročne programe razvoja civilne zaščite imajo izdelane organizacije združenega dela in družbe-no-politične skupnosti. Vse večja je tudi poraba sredstev v te namene. Za leto 1980 je predvideno že okoli 5 milijard din za te namene, kar predstavlja trikrat več kot danes.
Želja je, da postane samozaščita sestavni del našega dela in življenja. Kako pomembna je samozaščita, lahko vidimo iz naštetih podatkov: če bi bila izstreljena A-bomba na mesto s 100 tisoč prebivalci, ki ne bi bili na to pripravljeni, bi bilo, po izračunih mrtvih 30, ranjenih pa 35 % prebivalstva. Samo s kratkim predhodnim opozorilom bi zmanjšali število mrtvih na 23 %, ranjenih pa na 17 %. Pravočasna opozorila in vsi ukrepi zaščite, ki jih predpisuje civilna zaščita pa bi pomenilo 8 % mrtvih in le 2 % ranjenih.
Frontni način vojskovanja je minil, kar je pokazala že II. svetovna vojna, kjer je civilno prebivalstvo najbolj trpelo.
Sedanji način vojskovanja je vojskovanje z raznimi kemijskimi sredstvi, zažigalnimi bombami, v skrajnem primeru pa atomsko orožje, kjer bi bilo v vsakem primeru najbolj prizadeto civilno prebivalstvo. Nepripravljen odpor prebivalstva pa bi po-
magal hitro končati vojno v agresorjevo korist.
Naše prebivalstvo pa je pripravljeno na take napade, še posebej zardai geografskega položaja in raznih dogajanj v svetu.
Izkušnje iz NOB in sistem, ki ga grade naši narodi in narodnosti so vzbudili pri nas koncepcijo splošnega obrambnega organiziranja, kamor spada tudi civilna zaščita.
Civilna zaščita pa se srečuje tudi s težavami, še posebej, kadar gre za sodelovanje večjih množic. Želja je, da bi bil usposobljen vsak drugi državljan SFRJ pomagati sebi in drugim. Kaj bi to pomenilo za obrambo, verjetno ni potrebno pisati.
Še vedno nimamo dovolj zaklonišč, prav tako tudi niso zadostno opremljene ustanove, delovne organizacije, kakor tudi posamezniki za RBH zaščito. Prav tako bi morali več pozornosti posvetiti kadrom civilne zaščite.
Civilni zaščiti se bo potrebno v bodoče še veliko posvečati. Predsedstvo SFRJ je izdelalo celovite programe bodočega razvoja civilne zaščite do 1985. leta. Plani so realni. V naše državljane pa prodira zavest, da razvoj civilne zaščite ni oddvojen od splošne obrambe, ampak njen sestavni del.
Tanjug: D. Dakovič Prevedla: N. Jovanovič
PRIŠLI-ODŠLI

Prišli:
4.	5. 1978 Grabnar Ivan, Sava,
Mošenik 7	— predpredilnica
1. izmena
8.	5. 1978 Bokal Katarina, Sava, Ponoviče 21 —• predpredilnica 3. izmena
9.	5. 1978 Poglajen Greti, Zagorje, Kidričeva 4 b — predilnica bombaža 3. izmena
15. 5. 1978 Kaplja Milan, Litija, Trg na Stavbah 6 — kadrovsko-splošni sektor
15. 5. 1978 Kaliope Marija, Zagorje, Farčnikova 49 — predilnica bombaža 3. izmena 18. 5. 1978 Leniči Vahida, Zagorje, C. zmage 59 — predilnica bombaža 2. izmena
22.	5. 1978 Paternoster Ignac, Litija, Tenetiše 1 — skladišče
24. 5. 1978 Jurič Drago, Šmartno, Zavrstnik 1 — predpredilnica 2. izmena
29. 5. 1978 Brankovič Milica, Litija, Predliniška 3 —- predpredilnica 3. izmena
Odšli:
5.	5. 1978 Klančar Anton, Litija, C. Zasavskega bataljona 7, predpredilnica 3. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavca)
8. 5. 1978 Gorišek Anton, Litija, Trg na Stavbah 5, čistilnica 3. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavca)
12. 5. 1978 Hribar Marija, Litija, Prvomajska 2, predpredilnica rezerva — invalidska upokojitev 15. 4. 1978 Brinovec Anica, Litija, Ponoviška 7, predilnica bombaža 3. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke)
23.	5. 1978 Potočnik Metka, Zagorje, Grajska 9, predilnica bombaža 2. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke)
27. 5. 1978 Hokič Mujesira, Trbovlje, Kolodvorska 12, sukal-nica 3. izmena — pismeni sporazum
31, 5. 1978 Belec Janez, Litija, Trg na Stavbah 6, delavnica — pismeni sporazum (odpoved delavca)
Delavci, premeščeni na druga dela in naloge v mesecu maju 1978
L 5. 1978 Medved Marija, snemal ka kopsov v predilnici bombaža 2. izmena, premeščena na dela in naloge predica v predilnici bombaža 2. izmena 1. 5. 1978 Flac Marija, snemalka v sukalnici efektnih sukancev 3. izmena, premeščena na dela in naloge predica v sukalnici efektnih sukancev 3. izmena.
L 5. 1978 Judež Marija, snemalka v sukalnici efektnih sukancev 3. izmena, premeščena na dela in naloge predica v sukalnici efektnih sukancev 3. izmena.
1. 5. 1978 Hojžar Ivanka, snemalka kopsov v predilnici bombaža 3. izmena, premeščena na dela in naloge predica v predilnici bombaža 3. izmena.
L 5. 1978 Anžel Krista, snemalka kopsov v predilnici bombaža
3. izmena, premeščena na dela in naloge predica v predilnici bombaža 3. izmena.
3. 5. 1978 Bratkovič Marija, su-kalka v sukalnici L izmena, premeščena na dela in naloge po-
O delu komisije za pomoč članom delovne skupnosti
Ena izmed pomožnih komisij sindikata Predilnice Litija je tudi 5-članska komisija za pomoč članom delovne organizacije.
Že na prvem sestanku v mesecu marcu so se člani komisije dogovorili, da si izdelajo poslovnik o svojem delu. Poslovnik je izdelan, z njegovo vsebino pa se je strinjala tudi konferenca sindikata.
Člani komisije so si poleg rednega dvomesečnega dodeljevanja denarne pomoči delavcem, ki so dlje časa v bolniškem sta-ležu zadali nalogo, da bodo redno obiskovali delavce na domu, ki so vsaj 4 mesece v staležu in delavce, -ki so vsaj 1 mesec v bolnišnici ali na zdravljenju v naravnih zdraviliščih.
Člani komisije niso pozabili na naše upokojence v Domu Počitka Tišje. Sklenili so, da jih bodo obiskali trikrat letno.
Prvi obisk naših upokojencev je bil v mesecu aprilu. Srečanje z njimi je bilo nadvse prisrčno. Radi so se spominjali delovnih let v naši delovni organizaciji. Z oskrbo v domu so vsi zelo zadovoljni. Pogrešajo le svoj lasten dom. Vsi bi se še vedno radi vrnili v Litijo, saj so tu preživeli večino svojega življenja. Želijo si tudi krajših izletov, da vidijo, kaj je novega v mestu, ki so ga vsi vzljubili.
možna previjalka v sukalnici 1. izmena.
8. 5. 1978 Dimce Silva, posluže-valka raztezalk v prcdpredilnici 3. izmena, premeščena na dela in naloge zbiralka cevk v pred-prcdilnici rezerva.
17.	5. 1978 Resnik Olga, snemalka v predilnici bombaža 3. izmena, premeščena na delo in naloge zbiralka cevk v zbiralnico cevk.
18.	5. 1978 Marinčič Albina, snemalka v predilnici bombaža 2. iz-
Med razgovorom v lepo urejeni jedilnici so nas prosili, naj ne ibi bil naš obisk zadnji. Obljubili smo jim ponovno srečanje za tovarniški praznik v mesecu septembru.
Kako zelo so bili veseli našega obiska, nam potrjuje tudi zahvala sindikatu in vodstvu Predilnice Litija, ki je bila objavljena v zadnji številki Občana.
Na domu smo obiskali Hribar Marijo, Knez Ivanko, Povše Rozalijo, Jene Fani in Dolanc Marijo. Vroča želja vseh je, da se kmalu pozdravijo in vrnejo na delo. Verjetno ni potrebno posebej poudariti, da so bili obiski na domu res zaželjeni, in so bili člani povsod najprisrčneje sprejeti. Občutek, da nanje še nismo pozabili, čeprav jih že dolgo ni bilo med nami, je bil zanje najlepši.
V prijetno urejenem letoviškem kraju Gorenjske, na Jezerskem, je bolnica za očesne bolezni. Tu se že sedmi mesec zdravi naša delavka, tov. Erjavec Ankica. Ob lepem gorskem jezeru smo se pogovarjali kot stari prijatelji. Vseh pacientov je trenutno 20. Vsak dan morajo biti čim več na zraku, ker gre za klimatsko zdravljenje. Vsi, k’ smo jo obiskali, smo bili zelo navdušeni nad lepotami narave. Njej pa je vsak kotiček že domač, in je lepote nič več ne presenečajo. Želi si čim preje domov, saj je mati dveh nepreskrbljenih otrok. Prosila nas je, naj v njenem imenu vse znance
mena, premeščena na dela in naloge čistilka sanitarnih prostorov v predilnici bombaža 2. izmena.
15. 5. 1978 Šistek Mija, knjigovodja OD, premeščena na dela in naloge blagajnik v finančnem sektorju.
18. 5. 1978 Kotar Marjan, po-služevalec mikalnikov v predpre-dilnici L izmena, premeščena na delo in naloge delavec pri remontu k montaži strojev.
M. Šraj
in prijatelje naj lepše pozdravimo. Sindikatu pa se zahvaljuje za pomoči, ki jih je prejela v času zdravljenja. Topel stisk rok in veder nasmeh sta nam dokazovala, da nam bo vsem ostal obisk še dolgo v lepem spominu.
Pravo nasprotje klimatskega zdravljenja, ki ga ima tov. Ankica, smo spoznali, ko smo še isti dan obiskali tov. Zupan Magdo na ortopedski kliniki v Ljubljani. Zaradi hujše operacije je bila dlje časa priklenjena na bolniško posteljo. Operacija je uspela, in tov. Magda se je rešila. Na delo je verjetno še dlje časa ne bo. Ob slovesu smo ji obljubili ponovni obisk na domu v Litiji.
Minilo bo skoraj leto dni, kat se tov. Ameršek Nežka zdravi na psihoterapevtskem oddelku klinične bolnice za psihiatrijo. Našega obiska ni pričakovala, zato nas je bila tem bolj vesela, v lepo urejeni bolniški sobi nad1 je pripovedovala o zdravljenim ki temelji na delovni terapiji-Ves oddelek si pacienti urejujejo in čistijo sami. Vsak posameznik ima svojo zadolžite^-Tov. Nežka mora vsak dan pr°" gledati vse bolniške sobe. Urejenost ocenjuje z ocenami od 1 do 5.
Ogledali smo si ves oddelek; ki ga krasijo ročna dela, izdelki pacientov. Najbolj so nas navdušile prelepe tapiserije. Med razstavljenimi tapisarijami je tudi tista, ki jo je izdelala tov. Amer-škova sama. Ob koncu tedna prihaja domov v Litijo. Vsak obisk sodelavca ali znanca 11 domu ali v bolnišnici ji bo dragocen.
Vsem delavcem, ki so v staR' žu, želimo čim hitrejše okrevanj0 in vrnitev mod nas.
V. Bric
S TEBOJ
Sedim in pišem in si solz0 brišeš'
Razklano je srce \na dvoje'
Ljubezen? Dom? Ali oboj^
O, dragi, zate bo srce le
grd0'
četudi bo telo zato trpel0'
Na dvorišču predilnice smo postavili lesen provizorij za prstančne stroje, ki bodo montirani v predilnici bombaža. Na fotografiji: pričetek gradnje provizorija.
Nove knjige v matični knjižnici, v aprilu in maju 1978
knjige za otroke
za cicibane
Lindgren:	Bratec in Kljukec
s strehe
Aveline:	Zgodba o mačku in
slonu
Mišek zmagovalec
Grabelj šgk: Najmlajši partizan
Ribičič: Prvi izlet
Širok: Polžja hišica
Seliškar: Velika žrtev
Kovič: Moj prijatelj Piki Jakob
~~ Pravljice
Zupanc: Deklica in Kač CaPek: Devet pravljic
~~ za pionirje
Rozman: Martin Fantalin Kavčič: Vaška komanda rvvain: Jankec tnde: Momo
—	dramatika
Kozak: Kralj Matjaž
—	pesništvo
Ep o Gilgamešu
—	zgodovinski in vojni romani
Bevk: Znamenje na nebu Sulič: Rafali za svobodo Mihelič: Tujec v Emoni Borodin: Bajazit Bliskoviti Bates: Škrlatna planota Huie: Pilot nad Hirošimo Frizzell: Generalov beg Coulonges: Bregovi Iravadija
POLJUDNOZNANSTVENA
LITERATURA
—	filozofija
Gramschi: Izbrana dela Labriola: Izbrana dela Luxemburg: Izbrani spisi
~~ za mladince
Sofokles: Antigona Gogolj; Revizor rjomer: Iliada
Kosovel: Pesmi in konstrukcije rnsting: Skrivnost Atlantide agelstange: Veliki premetenec itncer: Izgubljeni človek
~~~ strokovne mladinske knjige
Voglar: Od jeseni do poletja
knjige za odrasle
—	sociologija, politika, šolstvo etnografija
Dolinar: Sivo jutro Amerike Kidrič: Izbrano delo I — III Tito: Izbor del I — IV Plehanov: Izbrani spisi Prunk: Pot kršč. socialistov v OF Zahodnoevropske poti v komunizem
Poklici in šole
Hofer: Zlata pravila življenja
—	astronomija
Kunaver: Kažipot po nebu
družbeni in družabni romani
Twt: Krik
Snvvv: R'srna iz Mojotoka -rniljanič; Nekdo je očrnil Hegla Tincer:	Direktor Steblič in
„ drugi
Remert: Leonella 1 — IV :?arclUe: Nebesa ne poznajo ^^brancev
CoiTas: Gama s kamelijami pf ^Plan: Plantaža Buela I — II Lev'1VaI: Stevardesa u. ln: Fantje iz Brazilije tnsum Potepuhi v rc*a: Sto let samote fdera: Valček za slovo
—	umetnost, šport
Hofer: Osnove likovne umetnosti Strojin: Oris zgodovine planinstva
—	slovarji
Komac: Angleško-slovcnski slovar
—	domoznanstvo, zemljepis
Zadnje meje
Oglejmo si svet — Južna Evropa Oglejmo si svet — Severna Evropa in ZSSR
—	zgodovina, II. svet. vojna
Goock: Lepi skrivnostni svet Selin: Nič več strogo zaupno
I — II
Ch *<r'rn'nahii romani
rsitie: Ledeni pogled
Vilhar: I. in II. prekomorska brigada
J. K.
'■velet
*akt11a f.°VC Kale, ki smo ga lahko še pred nedavnim opazovali, je asada. Zgradba je dobila svojo zunanjo podobo.
Ob transformatorski postaji sukalnice, gradi gradbena skupina prizidek za namestitev kondenzatorjev, ki so sedaj v utesnjenem prostoru transformatorske postaje.
ANKETA
Za nami je leto dni — izšlo je že 12 številk Litijskega pre-dilca — odkar smo na prvi strani objavili pod naslovom NOVO, da smo uvedli rubriko Beseda ni konj. Tudi kasneje smo še večkrat spodbujali, da bi se priključili med avtorje, ustvarjalce in oblikovalce našega glasila. Rubrika ni zaživela, kot bi želeli. Ali res nimate vprašanj? Ali ste z vsem zadovoljni?
Tokrat dajemo novo priložnost, da priskočite na pomoč. Objavljamo anketo, katero izpolnjeno oddajte v skrinjico našega glasila, ali po pošti na naslov: Predilnica Litija — uredništvo glasila Litijski predilec — Matic Malenšek.
(Na vprašanja odgovarjajte z DA ali NE ali s kratkimi stavki.)
—	Ali ste dovolj seznanjeni z dogajanjem v naši
delovni organizaciji? ........................
— O čem naj bi več pisali v našem glasilu? .
—	Česa je preveč v našem glasilu? .........
—	Kateri prispevek vam je najbolj všeč v tej številki? .......................................
—	Kaj vam je nasploh najbolj všeč v našem glasilu (kar redno preberete)?...................
—	Kaj bi po vašem mišljenju brez škode opustili
v Litijskem predilou? ........................
Za konec: objavljamo še nagradni natečaj za ideje, predloge. Najbolj uporaben predlog (ali več), ki jih bo izbral uredniški odbor, bomo nagradili. Torej, odgovorite na naslednje vprašanje: kaj, o čem, o kateri temi naj pišemo v naslednji številki Litijskega predilca.
Odgovor:	..................................
Sprejem prostovoljcev -mladincev v TO
Sobota — 20. 5.1978 — ura je 10.30. Eden redkih sončnih dni v letošnjem maju — prava vročina. V vasici Tišje čakamo na prihod mladincev — prostovoljcev — ki bodo ob svečanosti pri spomeniku, sprejeti v vrste TO. Iz daljave se sliši glas harmonike in kmalu zagledamo mladinsko enoto. Pred spomenikom so se postavili v vrsto. Pozdravil jih je predsednik občinske skupščine, tov. Jože Drnovšek. Tov. Franta Komel, preživeli borec z bitke na Tis ju, jim je pripovedoval o življenju, delu, odrekanju in trdnih odločitvah zmagati nad fašizmom in okupatorjem zlasti tistih, ki so se podali v boj že na začetku vojne. Po proslavi so vsi svečano obljubili, da bodo zvesto čuvali vse, kar so priborili starejši tovariši — borci — njihovi predhodniki.
Letos je že osmo leto, odkar sprejemajo mlade prostovoljce v enote TO (teritorialne obrambe). Sprejem novincev organizirajo ob dnevu mladosti in ob občinskem prazniku. Pred sprejemom
se morajo mladinci seznaniti z osnovnimi pravili obnašanja v vojaški uniformi, ter rokovanja z orožjem.
To vključevanje mladine v TO ima zelo velik pomen. Poleg te-
Mladina stopa v vrste borcev teritorialne obrambe zavestno. Na sliki: podpisovanje svečane prisege.
ga, da se usposabljajo za oborožen odpor, se tudi seznanjajo s tradicijami iz NOB, ki jim jih prenašajo borci, katere mladi
Zbranim mladincem — prostovoljcem je tov. Franta Komel j, preživeli borec — udeleženec bitke na Tisju, pripovedoval o življenju partizanov med NOB.
uspešno in odgovorno zamenjujejo v sedanjosti. Tako so enote polnoštevilne, in take bodo tudi ostale.
Mladina stopa v vrste borcev TO zavestno. Preden se posameznik odloči, je natančno seznanjen z vsem. Vsakdo ve, da ga čakajo napori, vendar tudi mnogi veseli trenutki. Po programu, ki ga sestavita občinski štab in odbor za splošni ljudski odpor, pri konferenci zveze socialistične mladine Slovenije, sprejmejo določeno število mladincev iz vsake njihove osnovne organizacije. Tako je zajeta vsa mladina iz naše občine. Največ je kmečke mladine in tistih mladih, ki so že zaposleni, manj srednješolcev in študentov.
Mladi borci si lahko izberejo tudi določeno interesno dejavnost, ki je enoti potrebna. Tako npr. ravna z radijskim oddajnikom tisti, ki ga to veseli. Tudi pri rednem služenju vojaškega roka ga po možnosti uvrstijo v tisto enoto, za katero ima več nagnjenja, in ko se vrne, ga, če je to le mogoče, ponovno uvrstijo v enoto teritorialne obrambe, h kateri je spadal.
Dekleta se enakovredno vključujejo kot borke in strelke. Spol ni ovira, da ne bi dobile enake naloge, kot njihovi vrstniki. Na lanskoletni večdnevni vaji so to dokazale. Prav vsi mladinci-pro-stovoljci so se dobro odrezali.
Matic Malenšek
Upokojeni sta bili
Zadnji delovni dan v letošnjem aprilu je bil tudi zadnji delovni dan za naši upokojenki — Marijo Bori-šek in Marijo Privšek.
Tov. Boriškova je tega dne dopolnila skoraj 34 let službene dobe. Upokojila se je, ker je dosegla določeno starost, čeprav ji do polne pokojnine manjka le eno leto.
»Bolje je,« pravi, »da se upokojim, dokler sem še
kolikortoliko zdrava. Zadnja leta sem se namreč nekoliko slabše počutila.«
Službovati je začela na kmetiji, kot gospodinja. Po petih letih tega službovanja pa se je zaposlila v naši tovarni. Ves čas je delala pri stroju v predilnici II kot predica — le zadnje leto je bila v rezervi.
Vsem sodelavkam želi še veliko delovnih uspehov.
Tov. Privškova je doma iz Vintarjevca. Dolgo je morala ostati doma, da je skrbela za dom, in se je šele kasneje zaposlila v Predilnici. Od takrat stanuje v Litiji v »vili«, v majhni podstrešni sobici. Dopolnila je skoraj 27 let delovne dobe in tudi ona is e je starostno upokojila.
O svojem službovanju mi je povedala: »Pričela sem delati na takratni, »ekonomiji« —• vrtnariji, ki je bila vključena v našo tovarno. Kasneje sem delala pri stro-
jih v predilnici, v različnih oddelkih. Nazadnje sem bila v čistilnici odpadkov. Tu se je močno prašilo.«
Povedala je še, da rada hodi v gozd nabirat gobe, borovnice ... Dela ima dosti, le da to delo ni v prahu, ki ji je precej škodoval. Lepo se zahvaljuje sodelavkam za darilo, ki so ji ga podarile ob odhodu v pokoj. Vsem želi veliko zadovoljstva in delovnih uspehov.
Tudi mi želimo obema še veliko zadovoljnih let, čim-več zdravja in osebne sreče.
“Pozdravljeni na področnih športnih igrah« — tov. Regina Kralj, ravnateljica osnovne šole Milan Borišek, pozdravlja vse udeležence — tekmovalce in goste. Na levi: pokrovitelj iger, predsednik skupščine občine Litija, tov. Jože Drnovšek.
Osnovna šola Milan Borišek je priredila
Področne športne igre »LITIJA 1978«
“Pozdravljeni na področnih športnih igrah — Litija 78!« S temi besedami smo pričakali in Pozdravili 163 otrok iz 9 različnih krajev ljubljanske regije (Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Kočevja, Grosuiplja, Šentvida pri Stični, Ljubljane, Homca in Vrhnike).
Športne igre učencev posebnih šol so zaživele pred 10 leti. Iz leta v leto postajajo tradicionalna manifestacija naših pionirjev v javnosti, in s tem se približujemo enemu od glavnih ciljev teh iger — vključevanju naše mladine v širše okolje. Učenci Posebnih šol naj bi se tudi na športnem polju zbližali s svojimi vrstniki iz drugih osnovnih šol, s katerimi bodo kasneje skupaj živeli in delali.
Čeravno naša šola, in sploh Litija, nima pogojev za vse zvrsti športa (npr. atletika), smo morali prevzeti področne športne igre ljubljanske regije.
Ob tej nalogi smo se šele močno zavedali, kako vse prepočasi
rastejo objekti za šport in rekreacijo.
Bilo je mnogo priprav, dela in skrbi. Za pomoč smo prosili vse delovne organizacije v Litiji, in rade so nam pomagale. V zahvalo smo reklamirali njihove izdelke in naredili reklamne table. Najbolj veseli pa smo bili, da je bil naš pokrovitelj, predsednik občine Litija — Jože Drnovšek.
Tudi učenci so se že vse leto skrbno pripravljali na ta dan — 20. maj. Tu jim je dana priložnost, da lahko prav na tem področju dosežejo lepe uspehe in doživljajo lastno vrednost. Dan nam je bil naklonjen. V prerojenem pomladanskem dnevu, ki je bil vspodbuda k tekmovanju, so učenci pomerili svoje telesne zmogljivosti in spretnosti.
Pomerili so se v naslednjih disciplinah:
— atletika (tek na 60 m, cross, skok v višino, met žogice)
Pred pričetkom — kratek kulturni program.
— športne igre (nogomet in rokomet).
Učenci naše šole so sodelovali v vseh disciplinah, razen v skoku v višino. Dosegli so tudi lepa mesta. Najbolje pa se je uvrstila ekipa rokometa. Osvojile so prvo mesto in pokal ter »vizo« za polfinale, kjer se bodo bori-
le za finale, oziroma za 10. republiške igre.
Čeprav smo bili prvič organizatorji večje športne manifestacije, se lahko pohvalimo, kar potrjuje zadovoljstvo tekmovalcev in spremljevalcev ob odhodu iz Litije.
Mojca Lebinger
<8* ' 5
'r=c ja ? J3
-c-	3'/-‘
-j Ri;1 i-.ii
-t>	-
K-
S
£ x ii>
<s
?>

Tv 1.50
-Sr M-
H
! z v
^ S
s
v ^
£ E
Jv
t>
«•
£ čl'brzica-
- 'M

ft-ediAv c<x Li^Jcl Sp&G&rti Sak Lc><"
Liilici
Iz Kraljeva, kjer služi vojaški rok, nam je poslal pozdrave tov. Janez Požaršek. Pripisal je tudi svoj naslov. Vojaki se zelo razveselijo vsakega pisma.
Rešitev in izid žrebanja nagradne križanke
Tokrat vam je križanka povzročala kar precej preglavic. Od komaj 13 rešenih, kolikor smo jih prejeli do ponedeljka, 12.6., so bile le tri rešitve brez napake. Nekaj reševalcev pa je odpadlo zaradi površnosti pri izpisovanju posameznih črk.
Nagrade so dobili:
Lea Rappl	50.— din
Franci Mali	50.— din
Pavla Peterka	50.— din
■v7 O D
	:vT;						ZorV		ss.		S2'	•OIKUA	",u	"‘S	5 *”'•
/v	0 T\h			E	J)	A	M	E			A	■S	E		
	u	N	\	r	E	D	S	T	A	T	E	.s! o		E A	
iE 0		A	L	/	J	A	: A		T		K		L		M
1	H	L	\	L	A	MA E			A	P	sr.	A		K	E
J	y	o			N	1	p			1		L	£	A	R
1°*«*			T	o		č	R.j v			A	A	L	**'«■'*	■r	1
10			O	sS	A				=>	A	Ir	o	T	A	c
R	N	O	s>	T	KI M0	c	/viz/		/	N	D		A	R	A

s.
• - --itzJpg.
N £ S T O
.;"je\r [‘^tJ /
..	-1 -Y-:' u. <
Igl p

At
Svečano za
dan mladosti
25. maja letos se je popoldan zbrala na košarkarskem igrišču množica ljudi. Starejši so prišli gledat mlajše, saj
so bile na sporedu igre radosti, sreče — igre prešerne ml3' dosti. Vsi učenci iz osnovne šole in starejši cicibani iz vrt^f so nastopali, vsi so pokazali, kaj so se v tem letu nauč*»' Veliko truda in vztrajnosti je bilo potrebno, da so W potekale tako skladno — vsi so delali kot eden.
Na koncu so prebrali še čestitko tov. Titu za roj5^* dan. Radostnega vzdušja ni pokvarila niti nenadna, hud nevihta, ki se je vsula prav ob zaključku prireditve.
M. M-
Litijski Predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Martina Kralj, Aloj2^ Vehovec, Niko Stamatovski, Marija Zore, Vinko Fornazarič, Rafaela Mele, Meta Krnc in Matic Malenšek (urednik). List dobijo člani kol® tiva in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1700 izvodov.
J