Misli
ob praznikih
POKRAJINSKI SVET V TRSTU SPREJEL:
Velikonočni prazniki, ki veljajo kot simbol zmage življenja nad smrtjo, letos spet skoraj točno sovpadajo 2 dnevi, ki bodo ostali neizbrisno zapisani v zgodovini našega ljudstva. To so „črni“ aprilski dnevi iz let nacističnega nasilja; predvsem 14. in 15. april 1942, ko je bilo več sto zavednih slovenskih družin nasilno pregnanih z domače zemlje; pa tudi drugi dnevi v aprilu, ko so s smrtnimi obsodbami slovenskih antifašistov skušali zatreti boj koroških Slovencev za lepšo bodočnost v svobodi, miru in pravičnosti.
Pri vseh narodih je globoko zasidrana želja po miru. Kljub temu Pa doživljajo narodi in posamezniki Vedno spet veliki teden in hodijo svoj križev pot, pot strahu in negotovosti, razdvojeni v sebi, v strahu pred bodočnostjo, pred drugimi, pred samim seboj.
Tudi naš narod je hodil in hodi križev pot. Neusmiljeno so ga tirali rja Golgato. Na smrt so nas obsodili m sodniki, ki so si nadeli ime „nad-clovek“, so si že vihali rokave, da bi izvedli justifikacijo. Toda tudi v naši zgodovini je velikemu petku sledilo velikonočno jutro. To se pravi, da veliki teden ni konec, ampak prehod v novo življenje, je neka nujnost, da* mora posameznik, narod in človeštvo prehoditi križev pot in se podati na vrh Kalvarije, od koder je mogoče zaslutiti vstajenja dan. v Kdor pozna desetletja našega kri-zevega pota, na katerem je bila doba nacizma le ena izmed postaj, se mora Pravzaprav čuditi, da sploh še živi-mp. Kje je skrivnost naše odporne sde, da se narodnim šovinistom še ni Posrečilo zaplesati poskočnice na %robu zadnjega koroškega Slovenca kljub 14. in 15. aprilu 1942, kljub sodbam ljudskega sodišča, kljub zaporom in taboriščem smrti in pred-vsem kljub vsem oblikam ponemče-Vt,rija, diskriminiranja in „znanstve-neSa“ decimiranja s pomočjo prefriganih iger številk?
Odgovor je preprost: žrtve je do-Prinašal naš narod in iz žrtev je raslo novo življenje! Zaživelo je v naših Kpzdovih in najboljši sinovi in hčere slovenskih mater so se uprli narodni smrti in s srčno krvjo, ki je pojila **so zemljo, rešili narod pred po-Rmom. Iz grobov po vsej naši zem-ie vzklilo novo življenje. Prekaljeno v trdi borbi za obsta-neK je naše ljudstvo kljubovalo vsem nakanam narodnih nasprotnikov, drtve in prestano trpljenje pa nam nalagajo dolžnost, vsakemu posamez-mku, da nihče izmed nas ne sme stati pb strani v plemeniti in pravični °rbi za narodni obstanek, za njegov Prostor pod soncem. Nihče ne sme samo gledati, temveč vsak mora po-y*tnno stopiti v vrste onih, ki se °rfjo za enakopravnost, za prijateljstvo med narodi, za svobodno 1oljenje v trajnem in pravičnem miru.
, Prež dela in boja namreč ni uspe-0v> ni sadov. Ne smemo čakati, da nam bo kdo na krožniku prinesel pralce, ki so nam zajamčene v državni P°g°dbi in po ustavi; za dosego teh se moramo boriti, vztrajno in oatocno. In ne smemo dovoljevati, da * šovinisti še naprej uresničevali pro-.! riam svoje temne načrte; upreti se r* moramo in nenehno razgaljati nji-°Ve nakane. Predvsem pa moramo Potrebo in upravičenost našega boja Približati mladini, ji pomagati, da bo razumeti in spoštovati žrtve, ki 1XP je doprinašal naš človek v vseh jsetletjih boja za narodni obstoj in razvoj.
Če nas bodo te misli spremljale in smerjale naše delo, potem smo lahko Frepričanit da bo tudi v življenju na-ljudstva velikemu tednu sledilo tllkonočno jutro — dan vstajenja!
Dokument o pravicah slovenske manjšine
Slovenska narodnostna skupnost v Italiji je ob podpori vseh demokratičnih sil dosegla spet lep uspeh v svojem boju za priznanje pravic, ki jih ima zajamčene v ustavi, mednarodni pogodbi in deželnem statutu. Tržaški pokrajinski svet je namreč skoraj soglasno — proti sta glasovala le dva misovska (neofašistična) svetovalca — sprejel dokument o pravicah slovenske manjšine.
V tem dokumentu pokrajinski svet izraža upanje, da bodo pravice Slovencev v Italiji urejene z zakonskimi ukrepi, ki naj jih pripravi parlament ob sodelovanju dežele Furlanije-Julijske krajine. Pokrajina sama pa se obvezuje, da bo uredila bistvena vprašanja, za katera je pristojna. Med temi navaja dokument predvsem spoštovanje slovenščine v uradih, okrepitev osebja slovenskih srednjih šol, podporo slovenskim kulturnim ustanovam, pobudo za ustanovitev stolice slovenskega jezika na tržaški univerzi ter dvojezične napise, za katere je pristojna pokrajina.
Besedilo dokumenta uvodoma poudarja, da »pokrajinski svet upošteva dejstvo, da ije slovenska jezikovna skupnost organsko vključena v politično, družbeno In gospodarsko življenje pokrajine in jo kako-
U Tant o ohranitvi miru
Glavni tajnik Združenih narodov U Tant se je odločno zavzel za okrepitev mehanizma OZN, katerega naloga je ohraniti mir na svetu. Če ne bomo dosegli tega, je dejal U Tant, ipotem bo svetovna javnost izgubila zaupanje v politično učinkovitost Združenih narodov.
To je U Tant izjavil v posebnem odboru za mirovne operacije, ki zaseda v OZN. Poudaril je, da je odvrnitev vojne ter pravična in trajna ureditev političnih problemov predvsem odvisna od tega, ali bo OZN sposobna vzpostaviti učinkovite mirovne sile ali misije opazovalcev.
Posebni odbor, ki zaseda zdaj na sedežu Združenih narodov, mora do 1. maja sestaviti poročilo o vojaških opazovalcih, katerih naloga je nadzirati izvajanje resolucij varnostnega sveta, in o mirovnih silah OZN.
vostno opredeljuje kot element bogatitve omike in demokracije vse pokrajinske skupnosti’. Zato poudarja nujnost, da se nadalje v praksi izvajajo določila ustave in deželnega statuta za rešitev specifične problematike, katere nosilka je slovenska skupnost. V smislu teh ugotovitev pokrajinski svet poudarja, da morata vlada in parlament nujno pripraviti zakonodajne ukrepe, ki so še potrebni za popolno izvajanje zaščite in enakopravnosti slovenske narodne manjšine.
Med razpravo v pokrojirrskem svetu so govorniki posameznih strank in skupin Izrazili zadovoljstvo, da je prišlo v tem vprašanju do soglasja, ki odpira nove možnosti za reševanje manjšinske problematike. S tem bo, kakor je naglasil odbornik Slovenske skupnosti inž. Milan Sosič, pokrajina dala pozitiven doprinos k reševanju vprašanj slovenske narodne manjšine.
Zelo tehtne misli (ki bi si jih lahko brez škode zapisali za ušesa tudi socialistični poslanci na Koroškem!) je med razpravo naglasil socialistični odbornik Lucijan Volk. Poudaril je, da je vprašanje slovenske manjšine »ločnica in merilo demokratičnosti političnih srl’ ter da je skrajni čas, da se odpravijo vse zapreke za enakopraven 'in svoboden razvoj slovenske monjšine. K temu — je dejal — so socialisti prispevali tudi s tem, da so uresničili vključevanje slovenskih predstavnikov v krajevne upravne organe. Nadalje je socialistični odbornik
Ustavna reforma v Bolgariji
Kakor v Jugoslaviji, tako trenutno tudi v Bolgariji pripravljajo reformo zdoj veljavne ustave. Predlog za novo ustavo, ki naj bi zamenjala zdoj veljavno ustavo iz 'leta 1947, je izdelala posebna komisija pod vodstvom predsednika vlade Todonja Živkova.
Med zanimivimi novostmi v predlogu nove ustave je državni svet Bolgarije namesto dosedanjega prezidija narodnega sobranja. Novi organ, ki bo imel precej širša pooblastila kot sedanji prezidij, bo združeval zakonodajno In izvršno funkcijo. Med drugim bo državni svet prevzel splošno vodenje in kontrolo nad delovonjem vlade in drugih državnih organov, predstavljal bo LR Bolgarijo v mednarodnih odnosih, skrbel bo za notranjo in zunanjo politiko države med dve-
menil, da nerešenih vprašanj ni mogoče omejevati na jerikovno področje, marveč je Slovencem treba dati vse pravice, ki jim pripadajo v sodobno urejeni družbi. »Imeti morojo ugodne pogoje za svoboden razvoj na narodnostnem, političnem, družbenem, gospodarskem in kulturnem področju. Čutiti se morajo svobodne in enakopravne, v domači hiši, ovrednoteni na področju, kjer živijo, vključeni v vse javne, državne in poldržavne organizme. Gospodarsko morajo uživati podporo, omogočen pa jim mora biti stalen in ustvarjalen stik tudi z matičnim narodom.”
Razpravo je zaključil predsednik pokrajinskega sveta Zanetti, ki je dejal, da je treba razširiti mehanizem demokratične skupnosti, da bo postala edina za oba naroda, ob spoštovanju njim lastne specifike.
Prijetne velikonočne praznike vsem bralcem, naročnikom, sotrudnikom in prijateljem želita
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
SLOVENSKEGA VESTNIKA
Živahno
politično vzdušje
PRED BLIŽNJIMI PREDSEDNIŠKIMI VOLITVAMI
ma zasedanjema sobranja itd. Podoben organ imata tudi SR Romunija 'in DR Nemčija.
Predlog nove bolgarske ustave provi, da je LR Bolgarija član »svetovne socialistične skupnosti’ oziroma, da se gospodarstvo Bolgarije razvija kot »del svetovnega socialističnega ekonomskega sistema’. Ustava predvideva državno in zadružno lastnino, ‘lastnino družbenih organizacij in osebno lastnino. Privatna lastnina ni predvidena, zato pa je uzakonjena osebna lastnina, ki lahko služi samo za zadovoljitev »osebnih in družinskih potreb’.
Predlog nove ustave so dali v široko razpravo. Komisija, ki je predlog pripravila, pa je narodnemu sobranju priporočila, da bi novo ustavo dokončno sprejeli z ljudskim glasovanjem.
Po sedanjem »premirju", ki sta ga obe veliki stranki sklenili za velikonočni teden, se bo volilni boj za letošnje predsedniške volitve znašel v zadnjem odločilnem, zato pa gotovo tudi najbolj napetem obdobju. Toda politično vzdušje v Avstriji je tudi že doslej nenavadno razgibano ter kaže, da ipri teh volitvah gre za izredno važno odločitev, ki bo merodajno vplivala na nadaljnji razvoj notranjepolitičnega dogajanja.
Pri tem se postavlja v ospredje nekaj posebno zanimivih dejstev. Po eni strani se sedanja socialistična vlada že pripravlja na svojo prvo obletnico; po drugi strani pa OVP še vedno ni prebolela poraza, ki ga je doživela pri lanskoletnih državnozborskih volitvah. Tako eno kot drugo se zrcali v politični aktivnosti, ki jo razvijata obe veliki stranki pod plaščem volilnega boja za predsedniške volitve. V resnici ipa sta si obe na jasnem, da 25. aprila avstrijsko ljudstvo ne bo odločalo samo o tem, kdo bo v prihodnjih šestih letih zavzemal položaj zveznega prezidenta, marveč bodo te volitve v bistvu tudi nekak plebiscit o splošnem političnem dogajanju v državi.
Zato je v zadnjem času tudi vedno pogosteje slišati domneve in ugibanja glede morebitnih državnozborskih volitev, ki jih nekateri napovedujejo še za to leto. Če, kdaj in kdo jih bo »izzval", trenutno še ni znano. Toliko bolj pa se obe strani že zdaj trudita z medsebojnim obmetavanjem, z očitki in s kritiko, pri kateri glede argumentov prav nič nista izbirčni. Da je za OVP zdaj naenkrat edino zveličavno sredstvo vladna koalicija, o kateri pa v času svoje samovlade nič ni hotela slišati — to je le eden izmed primerov, ki kažejo, kako daleč lahko zavede nenačelna politika. Če gre pri tem še za stranko, ki se od lanskoletnega poraza naprej še vedno brez uspeha bori za notranjo konsolidacijo, potem je razumljivo, da v njej druga stranka trenutno ne vidi za koalicijo sposobnega partnerja.
Do predsedniških volitev je le še
kratka doba dveh tednov. V teh dveh tednih bosta obe strani še enkrat zastavili vse svoje sile — formalno in na zunaj za izvolitev novega zveznega prezidenta, toda hkrati tudi v prepričanju, da bo pri teh volitvah padla odločitev v širšem pomenu. Saj od izida predsedniških volitev je končno lahko odvisno tudi to, kdo in kako bo v prihodnjih letih z vladnih pozicij vodil državno politiko v Avstriji.
Italijanski poslanik
JE URADNO 0BISKALK0R0ŠK0
Prejšnji feden je bil na uradnem obisku na Koroškem italijanski poslanik v Avstriji dr. Enrico Aiilaud, ki je ob tej priložnosti imel razgovore predvsem z deželnim glavarjem Simo, obiskal pa je tudi predsednika deželnega zbora Tilliana ter celovški magistrat, kjer ga je sprejel podžupan dr. Romauch. Med bivanjem na Koroškem so poslanika spremljali tajnik poslaništva dr. Vittorio de Mohr ter generolni konzul v Celovcu dr. Marcantinlo Venier in konzul dr. 'Paolo Andics.
Pri razgovorih je bilo rlasti poudarjeno dobro sodelovanje v prostoru Alpe-Jadran, kar je bilo prikazano kot vzor pri uresničevanju združene Evrope. Glede gospodarskih odnosov je bilo z italijanske strani naglašeno zanimanje za podobno ureditev, kot velja med Južno Tirolsko na eni ter Severno Tirolsko in Predarflsko na drugi strani.
Med svojim obiskom se je italijanski poslanik živo zanimal tudi za položaj slovenske narodnostne skupnosti, kar je prišlo do izraza tudi na sprejemu, ki ga je ob koncu svojega obiska priredil za predstavnike koroškega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja Koroške.
OD 17. DO 25. APRILA V WELSU:
-i>e<yč/rufi
7. Avstrijski sejem turizma
V Welsu na Zgornjem Avstrijskem, kjer v dolgoletnem zaporedju izmenoma prirejajo avstrijski sejem kmetijstva in avstrijski sejem turizma, je letos spet na vrsti tujski promet. Od 17. do 25. aprila bo na welškem razstavišču prirejen 7. avstrijski sejem turizma, na katerem bo sodelovalo okoli 700 domačih in tujih razstavljavcev. Pri tem je zlasti zanimivo, kako močno so na sejemskih prireditvah v Welsu udeležene vzhodnoevropske dežele, ki so v zadnjih lefrh bistveno povečale svojo turistično propagando. Razumljivo pa bo na sejmu primeren po-
Boj proti silam
ki skušajo oživljati fašizem
V Trstu je ob koncu minulega tedna zasedal VI. vseitalijanski kongres združenja bivših političnih deportirancev, na katerem se je zbralo okoli 250 delegatov iz cele Italije, navzoči pa so bili tudi predstavniki sorodnih organizacij iz Avstrije, Jugoslavije in Francije.
Tržaško zborovanje žrtev nacifašizma je imelo še poseben pomen ravno v času, ko je v Italiji prišlo do strnitve protifašistične fronte demokratičnih sil v boju proti oživljanju neofašistične ideologije. Zato je tudi razumljivo, da so kongresu poslali pozdrave najvišji italijanski predstavniki, predsednik republike Sa-ragat, predsednik vlade Colombo in mnogi drugi.
Na kongresu je bilo posebej poudarjeno, da ni naključje, da se je kongres deportirancev sestal prav v Trstu, saj so prebivalci tega mesta ravno v zadnjem času znova izpričali svoje protifašistično prepričanje in željo, da bi prispevali k zbliževanju narodov in ohranitvi miru v tem delu Evrope. Zlasti ipa je napredno gibanje v Trstu, kakor tudi v Istri in Primorju, med drugo svetovno vojno prispevalo največ žrtev v splošnem ljudskem odporu proti naci-fašizmu.
Na ta prispevek v boju proti nacifašizmu spominja tudi edino nemško uničevalno taborišče v zahodni Evropi — zloglasna Rižarna v Trstu. V krematoriju tržaške Rižarne so do konca druge svetovne vojne upepelili več kot 3000 rodoljubov, okoli 20.000 pa so jih odtod prepeljali v druga taborišča smrti. Med antifašisti, ki so umrli med zidovi Rižarne, je bilo tudi veliko Slovencev in Hrvatov. Po sklepu predsednika italijanske republike je bila Rižarna že pred leti proglašena za nacionalni spomenik, vendar doslej še ni bila dokončno urejena.
Udeleženoi tržaškega kongresa bivših političnih deportirancev so se v sklepnih izjavah zavzeli za mirno sodelovanje med narodi in za nenehen boj proti reakcionarnim silam, ki poskušajo oživljati fašizem.
udarek na avstrijskem turizmu oz. se bo Avstrija predstavila kot dežela tujskega prometa, kar bo nudilo zanimive možnosti primerjave posebno z ozirom na nedavno deželno razstavo gastronomije in turizma „GOST 71' v Celovcu.
Na sejmu v Welsu bo, kakor zagotavljajo njegovi prireditelji, našel obiskovalec vse, kar je kakorkoli povezano s tujskim prometom in gastronomijo. Pri tem bo na določenih področjih še poseben poudarek, saj bo v okviru letošnjega sejma kar 24 posebnih razstav, izmed katerih bi navedli le nekaj naslovov: Dopust v Avstriji, Mednarodni turizem, Moderna okusna oprema stanovanjskih prostorov, Razstava slik, Obisk pri avstrijskih pivovarnah, Električno gospodinjstvo 71, Vzorčni hotel, Pogrnjena miza, Razstava hladnih plošč, Dopust v lastnem stanovanju, Tehnika v gospodinjstvu, Razstava ptičev itd. Nadalje so predvidena razna tekmovanja, kot na primer državno tekmovanje mladih kuharjev m natakarjev ali pa amatersko tekmovanje v miksanju pijač.
Med inozemskimi razstavljavci bodo, kot že povedano, posebno močno zastopane vzhodnoevropske dežele, ki bodo opozarjale na svoje turistične zmogljivosti in zanimi-
JUTRI SE ZAČNE V KRANJU:
vosti. Jugoslavija bo kot tradicionalna turistična dežela postavila v središče svoje razstave najrazličnejše možnosti kopanja; Bolgarija in Romunija se bosta predstavili s svojimi kopališči ob Črnem morju, medtem ko bo Romunija poleg tega opozorila tudi na zimski turizem. Poljska kot »klasična' dežela za lovce in ribiče hoče prikazati najrazličnejše možnosti dopusta od rimskega športa do ekskluzivnega lova. Madžarska bo spet imela poudarek na svolji znani gostoljubnosti ter bo poleg turistične razstave demonstrirala tudi madžarske specialitete ob originalni ciganski godbi. Vzhodna Nemčija in Češkoslovaška bosta prav tako delali propagando za svoja kopališča, posebno pester pa bo prikaz turističnih možnosti v Sovjetski zvezi, saj bo obsegal najrazličnejše privlačnosti od Krimskega polotoka do Bajkalskega jezera, od Moskve do Samarkanda *in od Kavkaza do sibirske tajge.
Da bo demonstracija avstrijskega turizma obsegala vse zvezne dežele, ni treba posebej poudariti. Prav tako pa je za sejemske prireditve v Welsu že splošno znano tudi dejstvo, da znajo vsestransko poskrbeti za postrežbo in zabavo obiskovalcev. Pojem zase je ljudska veselica v Welsu, ki jo priredijo ob vsakokratnem sejmu kmetijstva; toda tudi ob letošnjem sejmu turizma ne bo primanjkovalo tozadevnih privlačnosti za staro in mlado.
Letošnji avstrijski sejem turizma v Welsu bo odprl zvezni predsednik Franz Jonas.
X. JUBILEJNI SPOMLADANSKI SEJEM
Jutri ob 10. uri dopoldne bodo v Kranju odprti letošnji jubilejni X. spomladanski sejem, ki bo ostal odprt do 19. aprila, dnevno od 8. do 19. ure. Na letošnjem sejmu sodeluje 65 razstavljavcev, od katerih jih je nekaj tudi iz Avstrije in Italije. Udeležba bi bila lahko še znatno večja, vendar niso mogli sprejeti vseh interesentov, zlasti ker so nekateri razstavljavci zasedli razmeroma velike razstavne površine.
Letošnji jubilejni sejem je prva prireditev, ki jo organizirajo že na novem sejemskem razstavišču v Savskem logu (ob levem bregu reke Save pri elektrarni oziroma nasproti tovarne Tekstiiindus). Ker pa sejemski prostori niso že v celoti dokončani, so morali del sejma, in sicer tekstilno razstavo, tudi tokrat urediti še v Delavskem domu, kjer so doslej prirejali lokalne sejme.
V Delavskem domu bodo razstavljali tekstil, obutev, usnjeno galanterijo in živita, vse ostalo pa bo v Savskem logu, kjer si bodo obiskovalci lahko ogledati industrijske izdelke, gospodinjsko in stanovanjsko opremo, razno galanterijo ter kmetijske stroje In motorna vozila. Poseben poudarek letošnjega sejma je na kmetijski mehanizaciji in je zato tovrstna razstava posebno bogata in pestra. V času sejma pa bodo vsak dan (ob 18. url v avli občinske skupščine) tudi modne revije, na katerih bo sodelovalo 40 domačih in tujih proizvajalcev tekstila, konfekcije, obutve in drugih artiklov.
Z ureditvijo novih sejemskih prostorov v Savskem logu se je razstavna površina precej povečala, in sicer (v primerjavi z letom 1970) pri pokritih prostorih od 1250 na 1995 kvadratnih metrov, to Je za 60 odstotkov, pri razstavnih površinah na prostem pa od 300 na 3030 m2, torej za 300 odstotkov.
Poleg sedanjega Jubilejnega X. spomladanskega sejma bodo imeli v Kranju letos še naslednje sejemske prireditve: od 6. do 17. avgusta XXI. mednarodni gorenjski sejem, od 9. do 18. oktobra IV. sejem obrti In opreme, od 16. do 26. decembra pa XII. novoletni sejem.
Predsednik zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata William Fulbright je menil, da ni pravično obsoditi poročnika Calleya, odgovornega za pokol v Južnem Vietnamu, če Američani hkrati ne obsodijo tudi bivšega predsednika Johnsona, sedanjega predsednika Nixona in druge politične in vojaške voditelje Amerike. Premisliti velja, je dejal senator, ali je prav, da vzamemo v precep samo poročnika Calleya, ne gremo pa pri tem do kraja, vse do vrhovnega komandanta. „To, kar je storil poročnik Calley, je zelo žalostno in zelo tragično, toda prav tako vredno obsodbe in zgražanja je tudi dejstvo, da so ga k temu vzpodbudile višje oblasti." Poročnik Calley je po mnenju senatorja Fulbrighta prišel v položaj, ki so ga ustvarili politiki in vrhovni komandant, vendar zelo dvomi, da namerava kdo do kraja izpeljati načelo, vsebovano v obsodbi poročnika Calleya. „Tu pa se očitno pokaže vse hinavstvo ameriške družbe glede vojne v Indokini."
Vojaško sodišče v Fort Bennin-gu je obsodilo poročnika Willia-ma Calleya na dosmrtno ječo zaradi vojnih zločinov. Šestčlanska vojaška porota je spoznala Calle-ya krivega umora najmanj 22 ljudi med grozljivim pokolom v juž-novietnamski vasici My Lai, kjer je neka ameriška enota, ki ji je poveljeval poročnik Calley, pobila več kot sto civilnih oseb, predvsem otrok, žensk in starcev. Obsodba na dosmrtno ječo je bila pravzaprav izrečena kot ka-
zen za štiri zločine: poročnik Cal-ley je v vasi My Lai ubil in ukazal ubiti 30 ljudi, ubil ali ukazal ubiti 70 ljudi v namakalnem kanalu, ubil starejšega meniha in nameraval ubiti nedonošenčka.
Obsodba je v ameriški javnosti izzvala precejšnje razburjenje. Mnogi so — kakor uvodoma omenjeni senator Fulbright — poudarjali, da je poročnik Calley samo izpolnjeval povelja nadrejenih in zato ne more biti osebno odgovoren. Prišlo je do pravih demonstracij in predsednik Nixon se je — verjetno zelo rad — odločil za „pomilostitev": ukazal je
poročnika Calleya premestiti iz vojaških zaporov v njegovo oficirsko stanovanje v Fort Bennin-gu, kjer bo do pravnomočnosti sodbe v hišnem priporu.
Poročnik Calley ima sedaj možnost za najmanj tri pritožbe, preden bo odločitev vojaškega sodišča v Fort Benningu pravnomočna. „Ponosen bom, če bo My Lai pokazal svetu, kakšna je vojna," je dejal po obsodbi in v teh nje-ovih besedah je skrita zamisel o rutosti vsake vojne. Vendar pa je vse to kaj slabo opravičilo za tisto, kar je Calley po ukazu (ali tudi brez njega) storil v vietnamski vasi.
William Calley je postal „ žrtev vietnamske vojne". Tako skušajo prikazovati zlasti ameriški vojaški veterani, ki pošiljajo protestna pisma na vse strani. Toda nesporno je, da je Calley v vietnamski vasi My Lai streljal in ubijal nemočne civiliste.
Ameriški sodni izvedenci trdijo, da bo maratonski proces Williama Calleya trajal samo na vojaških sodiščih najmanj tri leta ali še dalje. Najprej bo ves dokazani material na novo pregledal eden izmed ameriških generalov — namesto komandanta Fort Benninga, generala Orwina Talbotta, ki je
septembra 1969 formalno postavil poročnika Calleya pred vojaško sodišče. Če bo pri tem pregledu ta general potrdil razsodbo vojaške porote, potem bo njegova odločitev avtomatično pomenila pritožbo Williama Calleya na prvostopenjsko sodišče v V/ashingto-nu. In če bo izgubil še to pravno bitko, potem je vsaj na vojaški ravni preostalo samo še drugostopenjsko vojaško prizivno sodišče v Washingtonu.
Calleyev odvetnik George La-timer je že napovedal, da bo nadaljeval boj, če bo Calley izgubil vse vojaške prizive, na porotnem
civilnem sodišču v Washingtonu. In potem je tja do končne presoje vrhovnega sodišča še dolga pot, ki bo lahko trajala še celo desetletje. In nekje na tej poti se bo življenjska usoda poročnika Calleya verjetno srečala z življenjsko potjo Angele Davis, Bobbyja Seala in mnogih naprednih prvakov, ki so še vedno v zaporih, čeprav obtožba ni mogla zbrati dokaznega gradiva za njihovo krivdo.
Tisoči vojnih veteranov obtožujejo za Calleyeva dejanja državo, ki je poročnika najprej usposobila za to ubijanje in ga poslala v Vietnam. Senator William Fulbright je v trenutku iskrenosti izjavil: „Vsi smo morilci" in dejal, da ni pravično obsoditi samo poročnika Calleya, če Američani hkrati ne obsodijo tudi Johnsona, Nixona in šefa generalnega štaba. Seveda pa je v svoji izjavi povsem pozabil omeniti svoj zunanjepolitični senatni odbor, ki je pravzaprav odobril proračun za vietnamsko vojno.
V takšni protislovnosti ameriške družbe je obsodba in izpustitev na prostost poročnika Williama Cal-leya seveda zadeva brez primere, ki bo nedvomno vplivala tudi na ostale procese zoper kapetana Ernesta Medino (kateri je prav tako obdolžen vojnih zločinov v Vietnamu) in morda celo tja do civilnega procesa zoper Angelo Davis (ki se je znašla v zaporu, ker se je bojevala za enakopravnost ameriških državljanov ne glede na barvo kože).
Hinavstvo ameriške družbe glede vojne v Indokini
posiROKecnsvecu
NEW YORK. — Mednarodno sodišče za vojne zločine, ki ga je ustanovil znani angleški filozof in borec za mir Russell, je v zvezi s pokolom v vietnamski vasi My Lai sklenilo uvesti preiskavo o individualni odgovornosti za vojne zločine v Indokini. Na zasedanjih v prejšnjih letih je to sodišče ugotovilo, da je Amerika kriva vojnih zločinov v Vietnamu, ni pa razpravljalo o individualni odgovornosti za te zločine. Zdaj bo sodišče ob sodelovanju znanih pravnih izvedencev iz Amerike, Francije in Italije proučilo tudi to vprašanje. Tozadevna zahteva je prišla iz Amerike, kjer mnogi menijo, da je postopek potreben zaradi obsodbe poročnika Calleya. V obrazložitvi zahteve je rečeno, da skušajo s tem, ko so poročnika Calleya proglasili za »grešnega kozla" ter prikazali pokol v My Lai kot osamljen incident, odvrniti pozornost od odgovornosti predstojnikov »vse do najvišje stopnje".
BEOGRAD. — V Jugoslaviji so 1. aprila obhajali dan mladinskih delovnih brigad in se pri tem spominjali velikega doprinosa jugoslovanske mladine pri povojni obnovi domovine. Tradicija mladinskih delovnih brigad sega pravzaprav v avgust leta 1942, ko je prva kmetijska mladinska delovna brigada Bosanske krajine v dolini Sanice, streljaj od sovražnikovih bunkerjev, požela in spravila v skrita skladišča 40 vagonov pšenice in 100 vagonov koruze. Največja delovna akcija je bila gradnja železniške proge Šamac—Sarajevo leta 1947, pri kateri je sodelovala tudi koroška slovenska mladina. Zadnjo nedeljo pa je bila v Brčkem proslava 25-let-nice gradnje mladinske proge Brčko—Ba-noviči.
MOSKVA. — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je pozval Ameriko, naj skrbno prouči predloge, ki jih je navedel prvi tajnik sovjetske KP na moskovskem kongresu. Sovjetska zveza se zavzema za izboljšanje odnosov z Ameriko, je izjavil Gromiko in naglasil, da je tako izboljšanje možno, toda »smo za resna pogajanja in ne za takšna, ki so podobna mečevanju". Ameriških voditeljev nihče ne ovira, da se ne bi resno lotili pogajanj, je poudaril Gromiko in menil, da je dovolj problemov, o katerih bi se bilo treba pogajati: zahodni Berlin* Bližnji vzhod, evropska konferenca itd.
BONN. — Državni sekretar v zahodno-nemškem zunanjem ministrstvu Frank se je prejšnji teden vrnil iz Prage, kjer se je Z namestnikom češkoslovaškega zunanjega ministra Klusakom pogovarjal o normalizaciji odnosov med obema državama. P° skupnem dogovoru bodo rezultati dosedanjih pogovorov ostali »v strogi tajnosti , meseca maja pa bo Klusak prišel v Bonn, kjer se bodo pogovori nadaljevala.
WASHINGTON. — Predsednik senatnega odbora za zunanjo politiko William Fulbright je opozoril, da se bo ameriška oblika oblasti razvila v predsedniško diktaturo, če ne bodo zaustavili sedanjih gibanj-Prepričan sem, je dejal senator Fulbright, da gibanja v tej smeri ne bo mogoče spremeniti, vse dokler bomo igrali vlogo, ki j° zdaj igramo v svetu, vse dokler bo naša usmerjenost militarizem velesile. Niti ustavna uprava, niti demokratične svoboščine po njegova oceni ne morejo neomejeno obstajati v deželi, ki je nenehno v vojni, kakor je to Amerika v zadnjih treh desetletjih-BUKAREŠTA. — Romunska akademij* za družbenopolitične vede in inštitut za družbenopolitične študije pri CK romunske KP sta priredila v Bukarešti znanstveni simpozij ob 100-letnici pariške komune-Kot častni gost je bul navzoč tudi Jacaues le Cazoulat, eden izmed voditeljev pariškega inštituta Maurice Thorez.
NEW YORK. — Nasproti dosedanjim vestem, da glavni tajnik Združenih naro' dov U Tant ne namerava sprejeti podalj' šanja svojega mandata, na sedežu OZN zdaj napovedujejo, da bo U Tant morda ostal na svojem položaju tudi po 31. de-cembru tega leta.
LJUBLJANA. — Slovenski otroci, p°' vezani v svoji organizaciji pionirjev, tud' letos prirejajo množično manifestacijo * naslovom »Kurirčkova pošta". V okvir* te tradicionalne prireditve bodo slovensk* pionirji že devetič ponesli pošto predsedniku Titu za rojstni dan, dn sicer po poten, ki so jih med narodnoosvobodilnim bojem prehodili partizanski kurirji. Napravili bodo več kot 2000 km dolgo pot, na katef1 bodo spoznavali nekdanje partizanske kr*' je in borce, krasili partizanske grobove tet prirejali razna praznovanja.
LONDON. — Predsednik britanske vi*' de F.dward Heath je bil te dni na uradnem obisku v Zahodni Nemčiji, kjer je ime razgovore s kanclerjem Brandtom. Nam®' rava pa obiskati še druge zahodnoevropski dežele, preden se bo vlada v Londonu odločila o vstopu Britanije v EGS.
v-exvc/nx^?
Zbornik »Koroški plebiscit"
JE IZŠEL PRI SLOVENSKI MATICI V LJUBLJANI
Slovenska matica v Ljubljani je pred nedavnim predstavila javnosti *vojo knjižno zbirko za leto 1970. Obsega tri dela, in sicer poleg ■Poznogotske plastike na Slovenskem" Emilijana Cevca in »Iz knjige spominov" umetnostnega zgodovinarja Vojeslava Moleta predvsem obilrni zbornik z naslovom »Koroški plebiscit”. Pri tem zborniku, ki so 9a uredili Janko Pleterski, Lojzen Ude in Tone Zorn, so sodelovali najvidnejši slovenski zgodovinarji, publicisti in pravniki; poleg že omenjenih so zastopana še imena Fran Zwltter, Bogo Grafenauer, Ivan Tomšič, Drago Druškovič in Julij Felaher. Že seznam sodelavcev je torej jamstvo, da gre pri zborniku res za standardno znanstveno publikacijo, ki predstavlja dragocen prispevek k raziskovanju problematike, ki jo poznamo pod imenom narodnostno vprašanje na Koroškem.
Natj kar v začetku povemo, da oamen tega zapisa ni kritična oceno knjige (za tako 'je potrebno več časa 'in prostora), marveč hočemo v naslednjih vrsticah zbornik »Koroški plebiscit" samo predstaviti in Vzbudili zanj zanimanje tudi med bralci našega 'lista.
Zbornik o koroškem plebiscitu je nastal — kakor je povedano v uvodni besedi urednikov — na pobudo in z organizacijskimi močmi Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, delo pa je omogočil Sklad Borisa Kidriča. Po »Koroškem zborniku", ki go je leta 1946 izdala Državna založba Slovenije, je 1° zdaj drugi zbornik razprav, ki obravnavajo narodnostna vprašanja na Koroškem. Pri tem je, kakor Pove že naslov knjige, poseben Poudarek na oboroženi in plebiscitni borbi v letih 1918—20.
Posamezni prispevki govorijo o farvoju narodnega vprašanja na Koroškem pred prvo svetovno voj-n°i o položaju koroških Slovencev med njo, o razmerah na poznej-*em plebiscitnem ozemlju od raz-P°da Avstroogrske do jugoslovanske zasedbe cone A, o diplomatskem reševanju slovenske severne meje ter o jugoslovanski in avstrijski politiki v pripravah na plebiscit; °bdelani so družbeni in politični nlernenti plebiscitne odločitve 10. °ktobra 1920 ter pravni vidiki glasovanja in njegove posledice; po-sebej pa je obravnavan tudi odsev Plebiscita v jugoslovanski in avstrijski književnosti.
O obsežnosti in pestrosti zborna govori že bežno naštevanje Naslovov posameznih prispevkov: ^tnične in družbene osnove koroškega vprašanja (Fran Zwitter); Slo-venska Koroška pred prvo svetovno vojno (Janko Pleterski); Koroški k>venci med prvo svetovno vojno
(Janko Pleterski); Vojaški boji na Koroškem v letu 1918/1919 (Lojze Ude); O pripravah in o značaju plebiscitne odločitve (Janko Pleterski); Slovenska zahodna Ziljska dolina v prevratnih dneh 1918-1919, Zgodovinska resnica o 24. novembru 1918 v Št. Štefanu (Julij Felaher); Prispevek k vprašanju jugoslovanske uprave v plebiscitni coni A (Tone Zorn); Slovenska Koroška v diplomatski igri leta 1919 (Bogo Grafenauer); Problemi sodobnega meddržavnega plebiscita in koro-
\
Razpis nagrad vstaje
slovenskega naroda
Tudi za letos je Zveza združenj borcev NOV Slovenije razpisala nagrade vstaje slovenskega naroda, in sicer za najboljše literarne, zgodovinske, memoarne, likovne, glasbene, radijske, televizijske in filmske stvaritve o revoluciji in narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem.
Razpisanih je bilo 5 nagrad v skupnem znesku 30.000 dinarjev. Posebna žirija bo ocenjevala umetniška in znanstvena dela, ki jih lahko predlagajo založbe, galerije, umetniška in znanstvena strokovna društva in ustanove, organizacije Zveze borcev, muzeji NOV in posamezniki.
Namen nagrad vstaje slovenskega naroda je vzpodbujanje umetniškega in znanstvenega obravnavanja revolucionarne tematike in prizadevanja za dosego čim večje kvalitete takih stvaritev, ki ohranjajo in razvijajo etične vrednote revolucije in jih prenašajo na mlade generacije.
V— -.............—___________>
ški plebiscit leta 1920 (Ivan Tomšič); Različnost dveh pisateljskih sporočil (Drago Druškovič primerja dva romana dveh koroških pisateljev o plebiscitu, namreč Prežihovo »Po-žganico" in Perkonigove »Pafrio-ten"); Koroški Slovenci v letih 1920 —1930 (Tone Zorn); Tiskani viri in literatura o koroškem plebiscitnem obdobju (Tone Zorn).
Posebej je treba omeniti, da je vsaki razpravi ob koncu dodan kratek povzetek tako v angleškem kakor tudi v nemškem jeziku. Doku-menfarično vrednost posameznih prispevkov ne izpričuje le 'izredno obsežna navedba virov 'in opomb, marveč jo zlasti poudarjajo tudi številne priloge — od najrazličnejših zemljevidov in kart pa tja do zanimivih dokumentov, ki so v faksi-milirani obliki veren posnetek originalov. Ne nazadnje pa tudi mnoge ilustracije med tekstom (krajevne slike, osebnosti, dokumentarni posnetki in reprodukcije letakov iz plebiscitne dobe) izpopolnjujejo knjigo, ki obsega 564 strani velikega formata.
Za zaključek 'te še kratka, zato pa toliko bolj značilna ugotovitev iz uvodne besede, kjer uredniki zbornika poudarjajo: »Eno bistveno vprašanje pa je ostalo nerešeno: medtem ko so za našo temo jugoslovanski arhivi odprti in dostopni raziskovalnemu delu ne glede na državljanstvo raziskovalca In medtem ko smo v tem pogledu imeti pozitivne izkušnje tudi v arhivih na Dunaju, je koroški deželni arhiv v Celovcu slejkoprej zaprt jugoslovanskim raziskovalcem. Sodelavec zbornika, ki je prosil za možnost vpogleda v akte koroških deželnih dejavnikov do 10. oktobra 1920, je dobil sicer vljuden, a popolnoma odklonilen odgovor s pripombo, da bodo tudi po poteku 50-letne zapore veljale za uporabo bistvene in neobičajne omejitve. Takšno diskriminiranje našemu delu seveda ni bilo v prid, a zelo dvomimo tudi, če je v prid znanstvenosti in kritičnosti zgodovinske misli v Avstriji sami. Prav gotovo pa zapira možnost enakopravnega soočenja, kaj šele dialoga, vsaj po kriterijih sodobne misli."
Mislimo, da tukaj ni potreben poseben komentar, saj so si pristojni činitelji na Koroškem s svojim zadržanjem sami pisati sodbo — pred
15. APRILA V CELOVCU:
Drama SNG iz Ljubljane j
■
Kakor smo v našem listu že poročali, bo v okviru kulturne ■ izmenjave med Koroško in Slovenijo gostovala v Celovcu Drama ! SNG iz Ljubljane, ki bo v četrtek 15. aprila zvečer v Mestnem ■ gledališču uprizorila Shakespearovo dramo »Macbeth”.
Pod vodstvom režiserja Žarka Petana (ki ga v Celovcu poznamo že po treh njegovih uprizoritvah) se bo občinstvu predstavil Izbran ansambel ljubljanske Drame. V vlogi Macbetha bomo videli Borisa Kralja, medtem ko bo vlogo Lady Macbeth S igrala Duša Počkajeva; nadalje sodelujejo Rudi Kosmač (Mac-duffj, Andrej Kurent (Banquo), Jurij Souček (vratar) in Slavka Glavinova (Lady Macduff), tri sestre-čarovnice pa predstavljajo Ivanka Mažanova, Mihaela Novakova in Mojca Ribičeva. Pri- S merno sceno je pripravil Sveta Jovanovič, za kostume odgovarja ; Mira Jarčeva in glasbeno spremljavo je oskrbel Ivo Petrič.
V izvedbi ljubljanske Drame je »Macbeth” — kakor so pokazale predstave v Ljubljani in Trstu — res pravi užitek za ljubitelje dramske umetnosti. Zato smo prepričani, da bo gostovanje odrskih umetnikov iz Slovenije lepo doživetje tudi za obiskovalce S celovškega Mestnega gledališča.
Avtor o svoji,bridki4 knjigi
Ob izidu »Koroških razglednic" (Ansichtskarten von Karnten) Janka Messnerja, o katerih smo poročali že v zadnji številki našega lista, je avtor dejal, da je to »bridka" knjiga. »To so mrke razglednice. Na njih mrkost opozarjam s to knjigo in na to, da moramo eni in drugi (Slovenci in Nemci na Koroškem) pogledati resnici v obraz, čeprav je za Slovence bridka, za večinski narod na Koroškem pa sramotna. Moje .razglednice* je pobudila pompozna, vele-nemška, anahronistična in grozljivo sramotna proslava 50-letnice plebiscita na Koroškem, v katerem smo koroški Slovenci Koroško .rešili* Avstriji, pa so nas 10. oktobra lani pozabili, ignorirali."
Na vprašanje, kako misli da bo knjiga na Koroškem sprejeta, pa je Janko Messner dejal: »Kaj različno. Mladim koroškim Slovencem se bo najbrž zdela še vedno konvencional-
na, premalo radikalna, obe politični organizaciji Slovencev pa bosta najbrž v njej videli potrebno opozorilo in obtožbo razmer, kakršne so. Bralci med večinskim življem pa se bodo nekateri najbrž nad knjigo zamislili (nemški koroški pesnik Helmut Scharf, ki sem mu pokazal rokopis, je rekel, da ga je presunil in da se lahko vživi v moje počutje), marsikdo pa bo rekel, da knjiga samo kali ozračje, verjamem pa, da bodo mnogi vendarle brali v knjigi to, kar sem z njo hotel povedati."
Pri mariborski založbi Obzorja bo po napovedi ravnatelja prof. Jožeta Košarja v nekaj tednih izšlo delo nemškega koroškega pisatelja Lorenza Mačka, namreč roman »Job in podgane". Prav tako pa namerava založba izdati v skupni knjigi antologijo dveh koroških nemških pesnikov — Helmuta Scharfa in Michaela Guttenbrunnerja.
<XKX>00<X>0<X>0<X><><X>0<><XX><><>'0<><XX>0<XXX><XX><>0<><><X>0<>0<X>0
domačo in pred mednarodno zna-nosfjo. Da pa tudi s svojo provincialno miselnostjo (za katero se morda skriva še slaba vest!) ne morejo zagraditi resnici pofi v javnost, je najboljši dokaz zbornik »Koroški plebiscit", ki je v marsičem posvetil za kulise tako bolestno čuvane dejavnosti koroških »dvornih histerikov" in bo gotovo deležen širokega zanimanja in zasluženega priznanja.
Zbornik »Koroški plebiscit" lahko naročite tudi v knjigarni »Naša knjiga" v Celovcu, V/ulfengasse.
KULTURNE DROBTINE
Q Znani operni tenorist Anton Dermota, po rodu Slovenec, ki pa ie desetletja de-luje kot žlan dunajske Driavne opere, je bil pred kratkim deležen posebne počastitve, ko mu je dunajski župan Felix Slavlk izročil častno medaljo mesta Dunaja.
0 Po dolgi bolezni je v New Torku v starosti 88 let umrl Igor Stravinski, eden največjih glasbenikov naiega stoletja. Rojen je bil v Rusiji, vendar je svojo do* movino zapustil že leta 1910 in potem živel nekaj časa v Evropi, zadnja deset-letja pa v Ameriki. Stravinskega, ki Je odločilno vplival na glasbo 20. stoletja, so Imenovali tudi »Einsteina glasbene umetnosti".
Tone svetina
PRVA KNJIGA
•Mene ♦udi tj
'imajo včasih za me ne poznaš, ker se
čudaka. Ne poznajo me in ne razkrivam rad in sem bil
l_®drio bolj samoten. Zrastel sem ob gozdu, na samoti, toda i	^udovifo lepo in polno sonca. K bližnjim otrokom
^ bilo predaleč, zato sem se motil največ sam s seboj. j.6 k°t otrok sem hrepenel po ljubezni. Ne zato, da bi bil Ijen, saj so me vsi imeli rodi. Silno ljubezen sem čutil i..S6b'i ki sem jo moral nekomu izkazovati, zafo sem jo de-. z gozdom, z rožami, z živalmi. Nikdar mi ni bilo do Iju-“mtanja z dekleti, ker v to igro nisem nikoli verjel. Iskal m človeka, ki bi me razumel in bi z radostjo v srcu spre-®ftial mojo ljubezen. Bitje, v katerega duši bi moje najlepše 'di našle odsev 'in se združile v svetlobo, ki bi svetila tudi *wgim."
.Kako lepo si mi povedal. Ne veš, kako si želim, da bi tola tako sama >in živela samo za ta dan." V očeh ji je Qs'jala svetloba, kakršne še ni Videl pri njej.
_ »Toda živela sva tudi včeraj in živeti morava še jutri," I I6 nosmehnil 'in dodal: »Zato nama mora biti sedaj lepo, Pio in tudi tole meso, ki se nama je že skoraj zažgalo, j °r°va pojesti. Medtem j>a so se že posušile moje hlače, Q° bom pogosf>odinji'l jaz, ti po se še lepo grej in sušil" Zasukal se je in pripravil hrano. Slasten duh po kuha-niesu, pomešan z vonjem dima, jima je zbudil dober
tek. Z veliko slastjo sta pojedla vse, 'in če se ju ne bi loteval spanec, bi pristavila še enkrat. Zato je Ana razbrskala staro travo v pogradu in pripravila 'ležišče. Travo je skrbno pregrnila z odejo in delala je s tako vnemo kakor včasih, ko sta ležala po skednjih in pod milim nebom na smrekovih vejicah, ki jih je nalomil Primož.
Ležala sta tesno drug ob drugem, molčala in poslušala škrabljanje dežja po strehi in gledala v umirajoči ogenj na ognjišču. Ana je imela glavo na njegovi rami, kakor prvi večer, ko jo je vzel k sebi.
»Tri mesece že nisva spala skupaj, Primož," mu je dejala in se dvignila, da bi mu videla oči.
»Da, bilo je zelo dolgo."
»Tako mi je, kot da sanjam. Moram se prepričati, da si ti, moram te čutiti. Moram vedeti, da si res til*
S plaho nežnostjo se je pritisnila k njegovemu obrazu in ga poljubila. Njegove oči so sijale mimo in zvesto. Potem jo je nežnost preplavila, da ni vedela, kaj bi počela. Božala ga je po obrazu, vratu, po rokah in prsih. »Hočem se te dotakniti, da vem, da si živi’
Segel ji je z roko pod jopico in začutil je toplino in mehkobo njenega telesa. Roka mu je zdrsela navzgor in se ustavila na jedrih prsih. Z drugo roko ji je segel v lase in se igral z njimi. Ležal je sproščeno in brez misli. Bilo mu je neskončno prijetno in tok neznanih čustev in hotenj je valoval skozenj kakor veter skozi travo, kakor slap prek skal. Njena nežnost go je ganila in mu vzela vse besede. Tega ni vedel, da je na svetu lahko ludi tako. Stisnil jo je k sebi, kot bi se bal, da mu je ne bi ponoči v snu ukradli in ji šepnil v uho: »Ti si čudovito dekle." Začutila je njegove roke, ki so jo božale in zdelo se ji je, da tone v slodki utrujenosti. »Primož, kako te 'ljubim." mu je šepnila v uho in se tesno privila k njemu. V njunem dotikanju ni
bilo nobene strasti. Le po nežnosti sta hrepenela kakor izsušena zemlja po dežju.
Ležala sta objeta v trdnem snu, brez sanj. Na ognjišču so mrle žerjavice. Kot mačje oči so rdeče tlele v temo. Njihov lesk se je zrcalil na strojnici, ki je stala pripravljena ob Primožu. Sprožilec je bil napet in kolabor nabojev pripravljen.
12
Deževalo je ves dan. Južni veter je od morja gonil črede oblakov, ki so nad hribovjem zbledeli in izginjali v daljave. Dež je lil v belih zavesah zdaj bolj, zdaj manj, vendar vztrajno.
Zjutraj se je Primož prebudil ob prvem svitu kot vojak, ki noče biti presenečen. Tako sta ga naučili dve leti vojne. Rahlo je dvignil dekletovo glavo, da je vzel roko izj>od nje, se osvobodil objema njenih rok lin previdno zlezel s pograda. Ni je maral prebuditi. Pustil jo je, da je brezskrbno spala naprej, le njen spokojni obraz si1 je ogledat. Napravil se je v mraku, se ogrnil s šotorskim krilom in se oborožil. Spustil se je v gozd, kjer je postal, nekajkrat globoko vdihnil sveži zrak 'm dvignil obraz k nebu. Koplje so padale nanj In mu polzele po licih kot solze radosti. Priklical si je v spomin vse, kar se je dogodilo prejšrvji večer in neznanska moč go je obšla. Bilo je zelo lepo, je pomislil, lahko pa bi bilo tudi drugače. Za to .drugoče" je dopuščal več možnih rozlag, v katere se pa ni spuščal. Pod vejami debele, košate smreke je sedel in čokal svitanja. V jutranjem mraku je bilo drevje podobno orjakom, ki z utrujenimi rokami drže vso težo sivega neba. Bela svetloba je j>očasi vdirala med drevje. Gledal je, kako je rcrstla in prisluškoval je padanju dežja po preperelem listju. V gozdu se ni nič zganilo. Tudi ptice niso pele. Ko se je zdanilo,
W a >* i k, y
v-e<vcsr\AsR
Bodimo odločni in samozavestni
potem nam nihče ne bo kratil enakopravnosti
Na različnih področjih dnevnega življenja se dogajajo primeri, ko človek do svojega sočloveka ni dovolj strpen. Posebno pogosti so primeri nestrpnosti v narodnostnem oziroma jezikovnem pogledu. Tudi v našem listu smo pred meseci spet poročali o takih primerih nestrpnosti. Dogajali so se v poštnem avtobusu na progi med Borovljami in Slovenjim Plajberkom, ko tamkajšnjemu šoferju Pesjaku očitno ni šlo v glavo, da se z njegovim avtobusom vozijo tudi potniki slovenske narodnosti, ki imajo v členu 7 državne pogodbe še posebej zagotovljeno pravico do uporabe slovenskega jezika, ki je dodatno k nemškemu priznan kot uradni jezik. Zaradi očitnega diskriminiranja slovenskih potnikov je Zveza slovenskih organizacij napravila 2. 3. 1971 ustrezno pritožbo na pristojno poštno direkcijo.
Pred nedavnim je ZSO prejela od prezidenta poštne direkcije za Koroško dvornega svetnika dipl. ing. Antona Kosinerja naslednji odgovor:
Bezugnehmend auf Ihr Schreiben vom 2. 3. 1971, betreffend eine er-betene Versetzung des auf den Post-autolinien Ferlach—Loibltunnel und Windisch Bleiberg eingesetzten Om-nibuslenkers, POO Franz Pesjak, er-laube ich mir Ihnen nach eingehen-der Erhebung zum Sachverhalt fol-gendes mitzuteilen:
(	N
Slovensko prosvetno društvo v Št. Janžu v Rožu vabi na
PEVSKI KONCERT zbora .Valentin Vodnik" iz Doline pri Trstu. Koncert bo v soboto 17. aprila 1971 ob 20. uri pri Tišlarju v Št. Janžu.
Pevski zbor vodi Ignac Ota, ki je s svojim zborom dosegel že vrsto vidnih uspehov. K številni udeležbi na koncertu naših primorskih bratov vabi društveni odbor
Slovensko prosvetno društvo Radiše
Vabilo
na
PEVSKI KONCERT
zbora .Valentin Vodnik" Iz Doline pri Trstu, ki bo v nedeljo 18. aprila ob 15. url pod vodstvom svojega dirigenta Ignaca Ote nastopil v dvorani pri cerkvi na Radi-šah.
Ljubitelji slovenske pesmi prisrčno vabljeni!
Odbor
V______________________/
Es sei mir vorweg gestattet, auf die abschliessende Bemerkung in Ihrem Schreiben vom 2. 3. 1971 Bezug zu nehmen, wonach dem Zentralverband slowenischer Organisationen bekannt ist, „dass die meisten in Siidkarnten eingesetzten Omnibuslenker und die meisten Postangestellten diesbeziiglich zu keiner Klage Anlass gegeben ha-ben und, wenn sie die entsprechenden Sprachkenntnisse besitzen, auch in dieser Hinsicht auf die sprachlichen Verhaltnisse in Siidkarnten Riick-sicht nehmen". Ich darf dies als Be-weis fiir den Erfolg der Bemiihun-gen der Osterreichischen Post- und Telegraphenvenvaltung festhalten, allen Anstaltsbeniitzern (Fahrgasten) unterschiedslos und gleichartig zu be-gegnen.
Insbesondere auch das im Omni-busdienst eingesetzte Lenkerpersonal wird von den zustandigen vorgesetz-ten Organen immer wieder belehrt, wie es sich zu verhalten hat, wenn sich Fahrgaste einer anderen als der deutschen Sprache bedienen. Es wur-den uns keinerlei Schwierigkeiten bei der Befolgung der vorgesehenen Vor-gangsweise bekannt.
POO Franz Pesjak, geboren in Drabunaschach, wohnhaft Suetschach 62, Post Feistritz i. R., ist bereits seit Jahren auf den angefiihrten Postauto-linien als Omnibuslenker eingesetzt und hat bisher in keiner Weise Anlass zu einschlagigen Beschwerden ge-boten.
Nunmehr hat sich POO Pesjak je-doch, wie die durchgefuhrten Erhe-bungen ergeben haben, in mehreren Fallen nicht an die bestehenden An-ordnungen gehalten. Unmittelbar nach Bekanntwerden der aufgezeig-ten Vorfalle wurde dem Genannten sein, den ergangenen Weisungen nicht Rechnung tragendes Verhalten aus-gestellt. Er wurde ermahnt und ein-ehend belehrt, wie er vorzugehen abe, wenn Fahrgaste sich — im be-zogenen Falle — der slowenischen Sprache bedienen.
Bei der Art der Pflichtverletzung wiirde eine Versetzung des Genann-
ten zum Zwecke einer Ahndung der Dienstpflichtverletzung keine gesetz-liche Deckung in den bestehenden dienstrechtlichen Vorschriften finden. Es wiirde iiberdies eine im Bereiche der Osterreichischen Post- und Tele-graphenverwaltung bisher nicht ge-iibte Harte gegeniiber einem Bundes-beamten darstellen, ihn ohne vorheri-ge Ermahnung und ohne ihm Gele-genheit zur Bewahrung zu bieten, von seinem Dienstorte abzuziehen.
Da sich der Beamte nach Vorhalt der Pflichwiidrigkeit seines Verhal-tens und daruber hinaus der Ver-pflichtung zur Beforderung aller Fahrgaste — auch jener, die sich nicht der deutschen Sprache bedienen — einsichtig gezeigt hat, diirften sich in Hinkunft keine Schwierigkeiten in Bezug auf die Fahrgastabfertigung durch POO Pesjak ergeben. Es liegen sohin derzeit keine wichtigen dienst-lichen Interessen fiir eine Versetzung des Beamten vor, die allein eine der-artige Massnahme rechtfertigen konn-ten.
Ich darf erganzend bemerken, dass auch die h. o. Personalvertretung die-sen Standpunkt vertritt und sich da-hingehend ausgesprochen hat, dass dem Beamten Gelegenheit zur Be-wahrung geboten werden miisse.
Der Vorfall wurde zum Anlass ge-nommen, um neuerlich alle Omnibuslenker des slowenischen und gemischt-sprachigen Gebietes nachhaltigst und eindringlichst zu unterweisen, wie sie sich in derartigen Fallen zu verhalten haben.
Ich hoffe, dass durch die getrof-fenen Massnahmen in Zukunft slo-wenisch sprechende Fahrgaste in un-seren Omnibussen im Sinne des Art. 7, § 3 des Staatsvertrages 1955 be-handelt werden.
■
V tem odgovoru pošfno direkcija torej priznava upravičenost in utemeljenost pritožbe ZSO ter zagotavlja, da je Pesjaka klicala na zagovor, ker je kršil predpise, ko ni spoštoval enakopravnost slovenskega jezika. Poštna direkci/ja tudi izraža prepričanje, da se v bodoče take stvari ne bodo več dogajale ter da bodo slovenski potniki deležni pravic, ki jih jamči člen 7 državne pogodbe.
Ta primer spet Jasno kaže, da moramo vedno in povsod, kjer doživimo ali zvemo za kakšen primer diskriminiranja, nanj opozoriti, kajti če bomo odločni In samozavestni, si bomo gotovo priborili zakonite pravice in nihče nam ne bo kratil enakopravnosti ne v zasebnem in tudi ne v javnem življenju.
Slovenski film
* J—.uči}a«
v čajni in Št. Jakobu v Rožu
Kot znano, je Slovenska prosvetna zveza tudi letos omogočila predvajanje slovenskega celovečernega filma in tako ugodila želji številnih ljubiteljev slovenske filmske umetnosti. Tokrat smo lahko gledali umetniški film .'Lucija* ter film o slikarju Božidarju Jakcu, na splošno željo pa še film o ziljskem šteh-vanju. Akcija Slovenske prosvetne zveze je pri prebivalstvu južne Koroške našla izredno dober odmev, kar se je predvsem 'izkazalo pri dobrem obisku posameznih predstav, o katerih smo redno poročali.
Tu naj bo beseda še o zadnjih dveh predstavah slovenskega filma .Lucija*, in sicer v Čajni v Ziljski dolini in v Št. Jakobu v Rožu.
Predstava v Čajni (26. marca) je privabila veliko obiskovalcev kljub izredno slabemu vremenu, kajti tisti večer je v Ziljski dolini močno snežilo. Kljub takemu vremenu so šli ljudje na pot, in teh je bilo nad sedemdeset, kar je vsekakor lepo število, če pomislimo na predstave nemških filmov, ko pod ugodnejšimi pogoji čestokrat vrtijo film petnajstim ali dvajsetim obiskovalcem. Tu moramo še povedati, da kinodvorana na Čajni v najboljšem primeru sprejme nekaj nad 120 ljudi. Predstava v Št. Jakobu v Rožu pa
je tudi tokrat bila vsestranski uspeh, kajti kino Janach je bil popolnoma razprodan.
S tem pa je tudi prizadevanje Slovenske prosvetne zveze dobilo zgovorno potrdilo, da je njeno delo na filmskem področju pravilno. Uspeh pa Ji nalaga hkrati obvezo, da tudi v bodobe skrbi za predvajanje slovenskih filmov na dvojezičnem ozemlju Koroške.
Ko poročamo o uspelih predstavah filma .Lucija” po naših krajih, pa moramo naše bralce tudi obvestiti, da se je SPZ tudi pri filmu .Lucija* trudila, da bi ga predvajal kinematograf v Pliberku. Kof znano, ima za svoje podjetje najeto dvorano v Grenzlandheimu in mu je vodstvo le-tega prepovedalo predvajati že film »Samorastniki*. Tudi ob prizadevanjih za film .Lucija* žal SPZ ni imela uspeha in so zato ‘ljubitelji slovenskega filma v Pliberku in okolici bili prikrajšani za ta kulturni užitek. O tem, kar je s tem v zvezi pisal .pristojni* gospod Stukovniik, tu ne bomo poročali, ker vsi, ki ga poznajo, vedo, kako si on in njegovi .duhovni bratje* predstavljajo sožitje obeh narodov v deželi. Prepoved slovenskega filma v Pliberku to prepričljivo potrjuje.
Valentin Just petinsedemdesetletnik
v. Danes obhaja vladni svetnik Valentin Just svoj petinsedemdeseti življenjski jubilej. Rodil se je v Doleh pri Borovljah in izhaja iz delavsko-kmecke družine. Njegov oče je svojo družino preživljal tudi kot puškar, ker mala kmetija ni bila dovolj velika, da bi nudila dovolj kruha. Svojo mladost je Valentin Just preživljal v rojstnem kraju, v Borovljah pa je obiskoval puškarsko solo, kjer se je kvalificiral za puškarsko obrt.
Že v mladih letih je Valentin Just spoznal socialno krivico, ki so jo doživljali delavci. Zato se je kmalu vključil v sindikalno organizacijo in socialistično stranko. Kot prepričan socialist se je boril za pravice delavstva, predvsem na področju socialnega zavarovanja. V domačem kraju se je uveljavil kot komunalni politik in bil tudi mestni svetnik v Borovljah. Razen tega je deloval še v raznih družbenih organizacijah. Poklicno je dolga desetletja deloval na področju bolniškega zavarovanja in je najprej postal vodja okrajne bolniške blagajne v Borovljah, pozneje pa ravnatelj pokrajinske bolniške blagajne v Celovcu.
Valentin Just kot človek uživa izredno priljubljenost, ki si jo je pridobil s svojim doslednim pravičnim delom v poklicu ter kot velik idealist in požrtvovalni borec za socialne pravice. Zato je bil tudi preganjan in večkrat zaprt. Med zadnjo vojno je bil v koncentracijskem taborišču Dachau.
Leta 1961 je šel Valentin Just v zasluženi pokoj, vendar je Še vedno v središču naših dogajanj. Valentin Just se je v zadnjih letih uveljavil zlasti kot pisatelj. V svojih delih predvsem opisuje življenje ljudi v Borovljah in okolici. V svojih spisih je objektiven tudi do Slovencev. Valentin Just je tudi predsednik Avstrijsko-sovjetskega društva.
Ob petinsedemdesetem življenjskem jubileju Valentinu Justu iskreno čestitamo in mu želimo predvsem zdravja še na mnoga leta!
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetino: UKANA —- Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —
si je najprej ogledal kočo. Bila je stara, prislonjena h gre-dinl skal, razjedenih od časa lin vode. Dostop k njej je bil mogoč le v smeri, od koder sta prišla. Potem je obkrožil okolico koče v treh kolobarjih in se vrnil na rob skalovja nad kočo. Najprej se je zatopil v obraze zlizanega kamenja In zvotlenega skalovja, ki je bilo podobno galeriji modernih kipov. Daleč naokrog se je razprostiral gozd, gore na zahodu pa so bile videti bliže in še zasnežene. Zaskrbljen je ugotovil, da so zelo visoke.
„Če deževje preneha, bova te gore prekoračila jutri. Za danes pa naj ima vojska, ki se je še kar dobro borila, odmor, ker je slučajno našla dobro mesto. Upam, da bi se tudi štab strinjal s to mojo odredbo," se je samemu sebi nasmehnil, ker je odkril, da ima tudi poveljniške sposobnosti, čeprav precej zakrnele.
Pomirjen se je vrnil v kočo. Upal je, da ju v dežju nihče ne bo motri. Ona pa je še vedno spala in na obrazu ji je igral izraz otožne veselosti. Vrnil se 'je v gozd in nanosil pred kočo mnogo drv, da bi jih imela tudi čez noč. Potem je zakuril. Dim se je nad kočo vijugal kot razcefrana zastava enote, ki se noče podati. Šarca je skozi okno nameril na stezo, če bi ju kdo presenetil. V vOjnli se mu je čut nezaupanja tako izostril, da se ne bi počutil varnega na še tako skritem končku sveta. Sklepol je: kamor lahko pritavam sam, lahko pridejo tudi drugi, in tako lahko pridejo tudi Nemci. Z Vojkom sta se tega načela vedno držala. Spomnil se je na četo, in stožilo se mu je po fantih. Ko pa je pogledal Ano, je bil zelo zadovoljen, da je sam z njo iin da dež lije z neba. To pa zato, da si ne bi delal očitkov, ker nista krenila naprej.
Medtem ko je lomil 'm pripravljal drva, je premišljeval o njej. Skrivnostna ženska. Kdo se ji more upreti. Celo Orlov, ki je vedno govoril o osebnih zgledah, je klonil. Ob misli nanj se je zganila mržnja. Klavrno je, če si ljubo-
sumen. S tem samemu sebi priznaš, da si slabšli in tekmecem, da so boljši. Ne, ljubosumen nisem, ne morem pa1 biti brezbrižen, čeprav nisem malenkosten. Saj ga skoraj ni, ki ne bi klonil pred njo. Le Vojko morda ne, ta je preveč ponosen in vase zaverovan. Zenske prezira ali pa jih pomiluje. Gotovo pa je, da jih prav nič ne razume. To pa je za ljubezen premalo. Gotovo to dela zato, da bi se počutil močnejšega, ker se zaveda, da visimo na tenki nitki. Če je ne bi osumil, bi bila že v korpusu. Morda je dobro zame rn zanjo, da je bilo tako. Kdo ve? Potem je pomislil na to, če bi ju četa obsojala. Dosti se je govorilo o tem, da te stvari ne spadajo k boju. Toda kdo je, ki more prepovedati ljubezen? Kaj morem za to, če mi je blizu? Ljudje smo pač taki, da nam je nekdo bližji od drugega, nekateri pa so nam zoprni že na prvi pogled. Rad jo imam, saj imam rod tudi zemljo, boj in vso tovarišijo v četi. Z vsem srcem sem z njimi po vezan, nikoli jih ne bi izdal. Mnogo je ljudi, ki jim razen skrbi zase in svoje ugodje ni prav nič mar, in jim je vse, za kar se borimo in žrtvujemo, tuje. Ne pravimo jim zastonj »zlata sredina*. Nihče jih ne preganja, sedaj hodijo v šole, po vojni pa bodo Imeli veliko besedo. Sicer pa, kar se tiče ljubezni, je ne more urejati partija, ne s statutom In ne s programom, te stvari morajo ljudje urediti sami med seboj in v četi smo te stvari nekaj časa kar dobro urejali.
Pustil je Ano spati, dokler ni samo odprla oči in se vsa začudena zastrmela v belino dneva, s curki dežja med odprtimi vrati. Ko je vstopit Primož z drvmi v rokah, je sedela na pogradu in se česala. Sledovi utrujenosti so ji izginili z obraza. Opravičevala se mu je zaradi dolgega spanja in tudi zato, ker je Primož gospodinjit. K ognju je brl že pristavil meso in spravil kočo v red. Potem sta odšla za bajto h korittu, kjer se je s strehe natekla voda. Umila sta se in se prijetno osvežila.
Po jedi mu je preobvezala rano in oprala krvavo bluzo. Proti večeru sta zapahnila vrata, prepričana, da nikogar ne bo, ki bi ju motil. Sedla sta k ognju in nadoljevala * razgovorom, v katerem sta se drug drugemu izpovedovala že nekaj ur.
»Poslušaj, Primoži Orlov mi je povedal, da ti’ tudi pišeš. To je rekel nekam omolovožujoče, kar mi takoj ni bilo všeč. Dobesedno se je tako izrazil: — Menda nekaj čečka, ne pokaže pa nikomur. — To je brlo zlobno rečeno* in sem mu zamerila."
»Naj reče Orlov, kar hoče. Dnevnik pišem. Bežne vtise* zanimive misli, ki so mi nadomestile razgovore. Čifal seru ga Vojku in Pajku. Orlov pa Itak rtima smisla za drugo kot za teorijo presenečenja ter za velik uspeh z manjšim' žrtvami.*
»Prosim te, Primož, preberi mi kajl Tako si žetim. Zakaj mi tega nisi že prej povedal?"
»Predaleč sva si bila. Ti si brala dosti in dobre stvori« In sploh ne vem, če bi bilo zate zanimivo," je dejal, se sklonil In vzel svojo torbo. Iz nje je izvlekel močno obrabljen zvezek, zavit v celofanski papir, ga odmotal in začel po njem listati. Po gosto pisanih straneh se je sem Trn fj° razlilo črnilo, kar je pričalo, da ga je zvezek spremljal na vojnih pohodih.
»Kaj naj ti berem?*
»Kar hočeš. Vse bom poslušala z veseljem.*
»Napisal sem tudi nekaj okornih pesmi in ti bom en<* prebral." Sedel je bliže k ognju In začel brati:
»Moje življenje je kakor reka v globokem koritu žalosti.
Kri liže kamenje mojih spominov.
Utaplja bolesti in hrepenenja.
YT\AsR
KMETIJSKA ŠOLA v P O D R A V L J AH:
OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA 70-71
B Se vedno odprto vprašanje bodočega statusa slovenske kmetijske šole ■
Minuti teden so se zaprlo šolska vrata za novim rodom absolventov, ki so med dvoletnim strokovnim šolanjem na kmetijski šoli v Podravljah pridobili potrebno znanje za uspešno reševanje proizvodnih in ekonomskih nalog, s katerimi se iz dneva v dan srečujejo naši kmečki proizvajalci. Na svoje domove pa so odšli tudi učenci prvega letnika, ki so si v minulem šolskem letu osvojili temeljno znanje 'iz splošnih področij kmetijske panoge in katere čaka nadaljevanje strokovnega šolanja v prihodnjim šolskem letu.
Iz poročita, ki ga je na zaključni učiteljski konterenci podal ravnatelj kmetijske šole dipl. inž. Franci Einspieler, izhaja, da je bilo preteklo šolsko leto uspešno tako v pogledu na števillo učencev kakor tudi glede splošnega učnega uspeha, čeprav so se določeni oinitelji v lanskoletnem jubilejnem Plebiscitnem letu na vse načine prizadevali, da bi zavrli dotok učencev na slovensko kmetijsko šolo.
Ravnatelj šole je ostro obsodil metode ugifatonjev za nemške kmetijske šole, ki se Pd svojih nastopih na dvojezičnem ozemlju Koroške največkrat poslužujejo lažnih, zato Pa tembolj prepričljivih argumentov, s kate-dmi spravljajo slovensko kmetijsko šolo v Povsem neenakopraven položaj. Številne oaše ljudi so že zmedle parole kot so:
da spričevala slovenske kmetijske šole v Avstriji nimajo veljavnosti;
— da absolventi kmetijske šole ne morejo opraviti pošalskih strokovnih izpitov, kot je n. pr. mojstrski izpit;
' da bodo morali vsi, ki so zaključili slovensko kmetijsko šolo, ponovno na šolske klopi, čim bo sprejet zakon o obveznem kmetijskem šolanju itd.
Med takimi in podobnimi nestvarnimi nastopi pa tudi ne manjka izpadov, ki so naperjeni proti učiteljem šole ali pa proti slo-v®nski narodni skupnosti no Koroškem. Nestvarnost zgoraj imenovanih .argumentov" odkriva že zgolj dejstvo, da so absolventi kmetijske šole v Podravljah ne te pripuščeni nastopu mojstrskega izpita, temveč so to rtajvišjo strokovno preizkušnjo tisti, ki so bili zainteresirani, tudi že uspešno opravili.
Z opozorilom na obsojanja vredne metode nasprotnikov slovenske kmetijske šale pa 0'kakor ne odklanjamo načela konkurenčne dorbe tudi glede pridobivanja učencev za strokovne kmetijske šole, v kolikor skrb za naroščoj izhaja iz enakopravnih izhodišč in je~ta vsebuje zgolj strokovni element. Odklanjati in najstrožje obsojati pa moramo -rtostope, pri katerih stoji v ospredju nacionalni element 'in ki imajo za cilj nacionalno odtujitev slovenskega kmečkega naraščaja.
Zato ponovno opozarjamo pristojne oblasti, da bi bil že skrajni čas, da uredijo vprašanje slovenske kmetijske šale, upoštevajoč ustavno zajamčene pravice koroških Slovencev, tako, da bo obstoječi šoli zagotovljena popolna enakopravnost tako v pogledu na status, kakor tudi v pogledu na javno finančno podporo.
S to zahtevo se je učiteljski zbor slovenske kmetijske šole z zaključne konference obrnil na zveznega kanclerja dr. Kreiskega in na koroško deželno vlado ter tako opozoril pristojne kroge in javnost na še vedno odprto vprašanje kmetijske šole v Podravljah.
SKRB SLOVENSKE KMETIJSKE ŠOLE ZA ČIM POPOLNEJŠO STROKOVNO IZOBRAZBO
Odgovarjajoč učnemu načrtu in p>otrebam sodobne kmetijske proizvodnje, ki današnje kmetovalce postavlja pred čedalje bolj zamotana proizvodna in tržna vprašanja, so učitelji kmetijske šole v Podravljah tudi v preteklem šolskem letu zastavili vse svoje sile za čim popolnejšo teoretično kakor tudi praktično strokovno izobrazbo učencev — bodočih gospodarjev.
Teoretični pouk strokovnih predmetov so predavatelji v še večjem obsegu dopolnjevali z učnimi pripomočki, ki omogočajo ne le optično predstavo posredovane teoretične snovi, marveč tudi učinkovito povezavo teorije s praktičnimi prijemi kmetijske proizvodnje. Tem potrebam je služilo nad 1000 lastnih diapozitivov ter 96 strokovnih filmov, ki jih za potrebe strokovne izpopolnitve daje na razpolago ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju.
Kmetijska šola v Podravljah je tudi v šolskem letu 1970-71 gojila stike z naprednimi kmetovalci v obliki strokovnih ogledov njihovih kmetij ter tako nudila učencem možnost neposrednega spoznanja praktične ureditve sodobne kmetijske proizvodnje, kakor tudi proučitve specifičnih dejavnikov — tako n. pr. proizvodnih in tržnih činifeljev — ki v določenih proizvodnih prilikah vplivajo na ureditev kmetijske proizvodnje. Med drugimi so učenci obiskali tudi Kruščevo in Lin-čijevo kmetijo na Moščenici pri Bilčovsu, katerima sta vtisnila pečat sodobne kmetijske proizvodnje mlada absolventa kmetijske šole v Podravljah, ki sta lani uspešno opravila mojstrski izpit.
UČITELJSKI ZBOR ZAHTEVA ;
Čimprej je treba rešiti
vprašanje slovenske kmetijske šole
Z zoključne učiteljske konference na Slovenski kmetijski šoli v Podravljah je učiteljski zbor naslovil na zveznega kanclerja dr. Kreiskega in na koroškega deželnega glavarja Simo pisma, v katerih ponovno opozarja na neurejeno vprašanje slovenske kmetijske šole.
Kanclerja dr. Kreiskega učiteljski zbor spominja na zagotovilo, ki ga je dal predstavnikom slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem dne 18. 12. 1970, ko je obljubil ustanovitev javne kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom. Ta obljuba, v kateri je slovenska narodnostna skupnost videla dokaz pripravljenosti nove vlade za pozitivno reševanje svojih v državni pogodbi zajamčenih pravic, do danes ni bila Izpolnjena.
V pismu na obe slovenski organizaciji na Koroškem je potem kancler dr. Kreisky zastopal mnenje, da zvezna vlada ni pristojna za ustanavljanje javnih kmetijskih šol. Učiteljski zbor poudarja, da gre v primeru slovenske kmetijske šole za izpolnitev določil državne pogodbe in to v celoti spada v pristojnost zvezne vlade.
»Zato Vas prosimo," je rečeno v pismu učiteljskega zbora zveznemu kanclerju dr. Kreiskemu, „da vprašanje ustanovitve javne slovenske kmetijske šole ponovno skrbno proučite in najdete rešitev, da bo obstoječa zasebna šola tako glede javnega statusa kakor tudi glede finančne podpore s strani države oz. dežele enakopravna z ostalimi kmetijskimi šolami na Koroškem."
Pismo, naslovljeno na zveznega kanclerja dr. Kreiskega, je učiteljski zbor v prepisu poslal tudi koroškemu deželnemu glavarju Simi s prošnjo, da v smislu večkrat izražene zagotovitve, da deželna vlada podpira težnje koroških Slovencev glede ustanovitve javne slovenske kmetijske šole, zastavi svoj vpliv pri zveznem kanclerju v smislu pozitivne in čimprejšnje rešitve tega še vedno odprtega vprašanja.
V preteklem šolskem letu so učenci po-draveljske kmetijske šole brli deležni tudi varilnega tečaja, ki so ga obsolviroli v kme-tijsko-tehničnem izobraževalnem centru deželne kmetijske zbornice v Celovcu. Enodnevni tečaj o sodobnem načinu podiranja in obdelave gozdnega drevja pa so v šolskem gozdu omogočiti strokovnjaki iz Slovenije, ki so učencem prikazali 'in jih praktično seznanili s trenutno najbolj učinkovitim sistemom sečnje lesa.
Poleg rednega pouka je kmetijska šala v šolskem letu 1970-71 pripravila učencem posebna strokovna predavanja, ki so bolj izčrpno kot to predvideva učni načrt obravnavala teme, kot so: »'Praktična uporaba metode linearnega programiranja v kmetijstvu', »Pomen in naloga proizvodnih skupnosti', »Specialna vprašanja uporabe mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev" I. dr.
PESTRO ŽIVLJENJE UČENCEV V IZVENŠOLSKEM ČASU
Tudi na izvenšolskem področju je bilo šolsko leto 1970-71 zelo razgibano in pestro. Naj opozorimo le na nekatere dejavnosti, ki jih je razvijala bodisi uprava šole, bodisi učenci sami. Kakor v prejšnjih letih, je šola tudi v preteklem šolskem letu pripravila učencem šoferski in plesni tečaj. Za oba tečaja so se učenci živahno zanimali, za šoferski tečaj iz vsakdanje potrebe domačih posestev, za plesni tečaj pa iz potrebe po enakopravnem nastopanju in uveljavljonju v družabnem življenju.
'Posebno aktivnost so učenci razvijali na glasbenem in pevskem področju. Z lastnim, zelo temperamentnim instrumentalnim ansamblom so nadarjeni muzikanti vnašali di-nomičnost in domačnost ne le v vsakdanje življenje na šoli, temveč so se s poskočnimi slovenskimi vižami predstaviti tudi širši javnosti v reportaži, ki jo je o kmetijski šoli v Podravljah prinesel slovenski oddelek celovškega radia.
Tudi šolski pevski zbor je v življenju učencev na šoli rozvijol izredno aktivnost. Pogostokrat je v prostem času tako na šoli kakor tudi ob priložnosti obiskov na sosednjih kmetijah zadonela slovenska pesem, ki je izpričala dovzetnost učencev za ubrano petje, hkrati pa opozarjala tudi na strokovnjaka, ki je tekom šolskega leta oblikoval in ,pilil" glasove mladih ljudi,
Naj omenimo še, da so ob koncu šolskega leta kmetijsko šolo v Podravljah ponovno obiskali zastopniki tovarne gnojil v Rušah. V zanimivem in koristnem pogovoru so učence seznanili z značilnostmi kmetijske proizvodnje v Sloveniji ter jih tudi letos bogato obdarili s strokovnimi in leposlovnimi knjigami. Kot poseben poklon pa so strokovnjaki iz Ruš zagotovili učencem slovenske kmetijske šole organizacijo in gmotno podporo večdnevnega poučnega izleta v Slovenijo.
ef
WUNA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetino: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina:
S peskom pozabe zasipa edino ljubezen.
Nalivi strasti razgaljajo tajne sledove v kamenju, ki jih nihče ne zna brati, ki jih tudi sam ne znam brati.
Toda reka jih neutrudno zasipa
in teče v neznano morje k neznanemu cilju.
Vsak na svojem bregu te reke stojiva.
Imava isto nebo in vsak svojo zemljo, ki jo reka požira pred najinimi očmi.
Oči obračava k nebu, roke stezava preko reke, noge nama zemlja priklepa z lepljivimi rokami.
Krvava svetloba je oslepila oči.
Reka odnesla utrujene roke in zemlja naju požira.
S temnimi žreli.
Oblaki so pogasili ognje ljubezni v škrlatni jeseni.
Drevje joče slapove listja v mrtvo naročje zemlje.
Lepo je gledati v nebo in v ognje jeseni.
Lepo je umreti in pasti trudno v naročje zemlje.
Kot listje, ki ga joče ijesen.
Zamaknjena ga je poslušala. Ko je končal In pre-‘rr*°'Hcr>rl, pa je dejala: »Kako žalostne mUslil’
Listal je po dnevniku in še nekaj izbral: »Prebral ti bom nekaj, kar sem napisal zate, takoj ko si prišlo, vendar sem se premislil in ti nisem pokazal."
Vznemirjena ga je gledala, on pa je bral z resnim, nespremenjenim izrazom:
»Vse, kar je porojeno iz teme mojega dne, naj ostane v meni, za oči sveta nevidno, zame pa živo, prisotno. Najlepše je najbolj skrivnostno in tudi najgloblje.- Ker je to del mene, ker sem to sam. Tiho se vsiplje sneg med golo drevje, ki steza veje v nebo kakor roke, ki ne vedo, kaj prosijo. Tudi mi največkrat ne vemo. Sneg pada, duh tvojih las je kakor pomlad, ki veje v otožnost jeseni z vonjem pisanih rož. Si kakor zemlja, ki mora roditi, slutim te, ko drhtiš kot nepreorana zemlja. V tvojih očeh je odsev zvezdnatega neba, ne nagledam se ga nikoli. Ne vem, kaj je za njim, toda gledam ga, ker je lepo. Ob tebi izgubi čas svojo vrednost In morda tudi smisel. Neskončno prijetno je biti s teboj. Ti si čudovito dekle in kaj je to čudovito? Lepo in vzvišeno hkrati. Sneg zasipa stopinje najine sledi. Naj jo zasuje. Naj nama nihče ne sledi." In še nekaj o ljubezni:
»Sprašujem se, kqj je ljubezen. Mislim, da je ljubezen moč, ki nas prerašča, ne moremo je dojeti in ne razumsko obvladati. V mojem primeru je podzavestni upor proti smrti In času, ki ubija človeka v nas. Je tudi hoja za odmevom lastnega klica po obalah samote. Zame je vizija pozabe. Iz Iskanja svojega jaza. Čustvo, v katerem zaradi enega človeka lahko ljubiš vse 'ljudi, ves svet in življenje samo. Zato bi rod ljubil. Pa me izžiga ogenj sovraštva. Bojim se, da postajam pepel, ki go bo veter raztrosil."
'In nekaj o sebi:
»Bil sem vedno samoten. Vendor ljubim ljudi, ki jim hrepenenje ni tuje. Ljudi, ki so sposobni ljubiti dobro in sovražiti rlo. Rad bi bil potok, ki si strugo izdolbe sam in
teče po svojem k svoji reki. Ljubim neskončno svobodo gozdov. In ognje upora. Rad bi bil plamen v tem velikem požaru sveta. Ljubim krepost in voljo k poginu. Rad sanjarim o visokih, belih samotnih gorah in o skrivnostih tišine pod vrhom. In o svoji samotni sledi k vrhu."
Predohnll je in se nasmehnil samo z očmi: »Vse to sem napisal na pohodih in v borbah. Dolgo časa sem nekatere misli nosil v sebi, dokler se niso rodile. Včasih se mi zdi, da se mi kakšna misel utrne, potem jo pozabim. Potem se kdaj vrne ali nikoli. Misel je otrok razpoloženja. Zato jih moram napisati, če nočem, da se zgubijo. Misli so kamni tvojega doma. Voda tvoje reke, zrno tvojega kruha. Čustva so plameni tvojega ognja. Brez njih se ne da živeti. Brez njih bi bilo življenje mrzlo, podobe brez senc, svet pa siv in puščoben. Za Orlova, za Fazana in njima podobne je to čečkarija, ker žive samo od povelj, ki jih sprejemajo In dajejo, od močnika in mesa. Po svobodi pa bodo živeli od položajev. Poznam tudi takšne, če bi jim prebiral svoj dnevnik, bi gotovo dejali: tega je treba postaviti pod marksistični mikroskop. To pisanje je zmedeno, človek je konfuzen. Še en odstavek o nama ti bom prebral, potem pa bom nehal. Pišem tudi druge stvari, ki pa bi te brez potrebe zamorile."
»Oh ne, Primož, krhko mi bereš, kar koli hočeš, do jutra te bom poslušala z odprtimi očmi."
In bral je:
»Brta je z menoj na izvidniči. Gazila sva sveže zapadli sneg. Zvezde so bile mrzle in visoke. Hodila je kot srna lahkotno in se vznemirljivo gibala v bokih. Srh strasti me je spreletaval, bojim se, da mi je preveč blizu. V dolini so utripale luči kamionov kot oči roparjev-velikanov, ki gredo na lov.
Leživa v senu. Hlad moje duše čuti toploto njenega te-
Pomladanske
nevšečnosti
« — Štev. 14 (1499)
ZORENJE-DOBA PROBLEMOV
Redki so mladostniki, ki preživijo dobo pubertete brez notranjih problemov, kriz, trenj, napetosti, izbruhov. Marsikatere zadrege imajo v ozadju skrite vzroke v telesnem in duševnem razvoju. Starši in drugi vzgojitelji bi jih morali poznati, da bi mladim ljudem laže pomagali prebroditi težave, ki se nakopičijo od zadnjih dni otroštva tja do prave osamosvojitve ali zrelosti.
Zorenje mladostnika poteka skozi tri faze: zgodnje, visoko in pozno mladostništvo. V prvi fazi pritegnejo mladostnikovo pozornost telesne spremembe in spolna zoritev in ga čustveno zapletejo v različne stiske in ga bremenijo, kasneje naleti na mnogo težav v odnosu do staršev in drugih vzgojiteljev, okrog poklicne oz. študijske izbire, prve ljubezni ter okrog sprejemanja novih nalog, ki mu jih razvoj prinaša in vsiljuje. V poznem mladostništvu pa se poleg vsega porajajo še težave ob vraščanju v širše družbeno okolje, njegove zahteve in norme, ko si mora mladostnik dokončno utrditi lastni „jaz“ in se tudi materialno osamosvojiti.
Priznati moramo, da je večina mladostniških problemov socialne narave. To so zapleteni človeški in družbeni odnosi, ki se jim mora mladostnik prilagoditi in se bistveno razlikujejo od tistih v otroštvu. Puberteta je torej doba, ko začne mladostnik razmišljati o sebi, kritično analizirati odnose drugih do sebe in se zapirati v svoj svet. Pogosto mu postanejo odveč celo tisti, na katere je bil doslej močno čustveno navezan. Noče biti več otrok, temveč — navidez — samostojni, odrasli, kar nam razkriva z zunanjimi znaki, kot so samozavestno vedenje, oblačenje, govorjenje ipd. Določena mera upornosti v uveljavljanju samega sebe je popolnoma normalna in upravičena.
Če v tem svojem spoprijemanju z razvojnimi problemi ne najde razumevanja staršev, da ga le-ti še vedno obravnavajo kot nebogljenega otroka, ali obratno, da zahtevajo od njega zrelost na njihovem nivoju, se mu starši odtuje. Navidez jih ne spoštuje, postaja zadirčen, samovoljen, zaprt vase, tajinstven ali hladen. To starše nemalokrat boli. Ne morejo se sprijazniti z dejstvom, da njihov otrok postaja odrasel človek s svojimi problemi. Prav tako so trepetali nad njegovimi prvimi koraki, trepetajo zdaj, ko odhaja iz njihovih rok v svoj svet.
Pretiran strah staršev v vsakem primeru neugodno deluje na otroka. Ob pravi meri ljubezni in prijateljske naklonjenosti pa se mladostnikova pot k zrelosti ne bo zataknila. Starši bi morali k svojemu zorečemu otroku pristopati nevsiljivo in iskreno, z zaupanjem, da bo z lastno voljo tudi sam rešil marsikateri problem.
Vendar niso redki primeri, ko si mladostnik ali mladostnica poiščeta utehe izven doma, v druženju z moralno dvomljivimi starejšimi ljudmi istega ali nasprotnega spola, v kajenju, alkoholu, pohajkovanju, bahanju z vsem mogočim, kvartanju, junačenju z ljubezenskimi in spolnimi izkušnjami in podobno. Seveda so korenine teh dejanj lahko globlje od trenutnega nerazumevanja in pretirane strogosti staršev. Če je bila družinska atmosfera urejena in
Po končani rimi se skoraj pri vseh ljudeh (še posebej pri starejših) pokažejo enaki znaki utrujenosti: delovna vnema in učinek sta manjša, koncentracija je slabša, hitro se utrudimo .. . Vse to so pojavi značilne pomladanske utrujenosti, ki bi jo z 'lahkim srcem lahko imenovali tudi zimska utrujenost. Preganjati bi jo pravzaprav morati začeti že v pozni zimi, da bi dočakali pomlad predramljeni in živahni.
Najprej poglejmo, zakaj sploh nastopi pomladanska ali zimska utrujenost. Vreme je v pozni zimi in zgodnji pomladi zelo spremenljivo. Zračni pritisk se nenehno spremi-
Poskusite!
SVININA PO 5LEZIJSKO
Potrebujemo 50 do 75 dkg prekajene ivlnine. 10 dkg suhih sliv, 12 dkg posušenih jabolšnih krhljev, 12 dkg suhih hrušk, moko, sol, sladkor in limonin sok.
Svinino kuhamo eno uro in pri tem pazimo, da je vse meso v vodi. Tej juhi dodamo suho sadje in vodo, v kateri smo še prejšnji dan namakali sadje. Juha naj požasi vre 15 minut. Zažinimo jo s soljo, sladkorjem in limoninim sokom.
OCVRTA ŠUNKA
Potrebujemo 1—2 jajci, šžepec soli, 4 rezine kuhane šunke in maščobo.
Jajci in sol razmešamo, rezine šunke pa povaljamo v jajcu in jih ocvremo na razbeljeni moščobi.
DUŠENA GOVEDINA
Potrebujemo 75 dkg govedine, i dkg surove šunke, 2 jedilni žlici masti, 1 čebulo, 2 jedilni žlici moke. Vi litra temnega piva, sol, poper, strok česna, vejico peteršilja in timijana, ’/i lovorjevega lista, jedilno žlico kisa in čajno žličko sladkorja.
Meso razrežemo na prst debele kose, šunko pa na kocke. Na razbeljeno mast stresemo meso, šunko in čebulo, opečemo, potresemo z moko, že popražimo in nato zalijemo s pivom. Začinimo s soljo, poprom, sokom česnovega stroka, peteršiljem, timijanom in lovorjevim listom ter do mehkega dušimo. Omako izboljšamo še s kisom in sladkorjem.
je bil mladostnik deležen tudi lepega zgleda staršev, v take skrajnosti ne bo zašel.
Vendar moramo priznati, da so danes mladi ljudje oskrbovani predvsem z materialnimi dobrinami, premalo pa jim razkrivamo bogat svet vrednot ljubezni, spoštovanja, poštenosti, prijateljstva, delavnosti... Žal smo te vrednote spremenili v fraze — očitajo mladi. Vrednote si iščejo sami, po svojih poteh, ki pa niso vedno prave. Čas, ki je poln dinamike, napetosti, presenečenj, razočaranj, negotovosti in velikih načrtov, ima svojstven odraz tudi v današnji mladi generaciji. Njihovi vzorniki izhajajo iz kulta filmske in televizijske lepote, merila za vzorništvo pa so vezana predvsem na to, kakšen „tip“ si po zunanjosti, kako se oblačiš, vedeš, ne pa to, kaj je v tebi, kaj znaš in koliko veljaš . ..
Mladostnik je del družbenega okolja, ki živi
nj'a, tudi temperatura zelo niha. Vse to seveda vpliva na naše telo tn ga dodatno obremenjuje.
Telesu je pozimi primanjkovalo gibanja, zraka, sonca. Pogosto smo ga tudi preobremenjevali s preveč kalorično hrano, zato reagira dvakrat občutljivo. Tudi apnenca je po dolgi zimi v telesu občutno premalo.
Zdaj je treba nadomestiti vse potrebne snovi. Prvi je na vrsti jedilnik. Omejiti je treba uporabo živalskih beljakovin in maščob, prav tako tudi cigaret in alkohola. V prehodnem času je treba jedilnik popestriti predvsem s sadjem in surovo solato, da dobi telo čimveč vitamina C in da se v celicah uredi proces presnove. Zjutraj in zvečer je treba zaužiti veliko sadja, piti sadne sokove, predvsem črni ribez. Če nimate vedno sadja, ga nadomestite z vitamini, kupljenimi v lekarni.
Kdor je izredno vesten in natančen, naj si privošči osemdnevno kuro s surovo hrano. Ljubiteljem mesa in nasploh dobre kuhinje pa takšnih naporov raje ne priporočamo.
Bodite pazljivi pri tako imenovanih postnih kurah. V času, ko jih izvajate, bodite pod zdravnikovim nadzorstvom, kajti prehitro izgubljanje teže lahko več škoduje kot koristi. Odvečnih kilogramov se je treba iznebiti počasi, a vztrajno. Kdor ni velik jedec, ne bo imel večjih problemov. V času hujšanja morate skrbeti za redno in pravilno prebavo.
Veliko bodo koristili sadje, sadni sokovi, rženi kruh in skuta. Zlasti starejši ljudje imajo v zimskem času težave s slabo prebavo. Glauberjeva sol, grenčica in mila odvajalna sredstva bodo pomagala odpraviti te težave, če že ne bodo pomagale spremembe v prehrani.
Za poživitev .zimske kože" priporočamo
na določeni razvojni, kulturni ali civilizacijski stopnji. Če je le-ta visok, potemi_ navadno zahteva od svojih mladostnikov reševanje zapletenejših nalog, kakor okolje, ki je na kulturni in civilizacijski nižji stopnji. Zato so prvi navadno pahnjeni v težje problemske vozle, kar jih dela marsikdaj mnogo bolj problematične, kakor njihove vrstnike iz mogoče manj razvitih območij.
Povsem izogniti se problemom, ki jih prinaša mladostnikova razvojna doba, ni mogoče. Nikoli prej in nikoli kasneje ne stoji človek pred tolikimi problemi, zato bi morali starši in vzgojitelji dobro poznati mejo, do kod so problemi stvar normalnega razvoja in kaj lahko obravnavajo kot zaskrbljujoče odstopanje. Le ob pravilnem razumevanju mladostnikovih zadreg bodo otroku postali in ostali prijatelji.
9. april 1971
DROBNI NASVETI
B MLEKA nikoli ne postavimo na svetlo ali morda celo na sončno mesto. V njem nastajajo kemični procesi, ki vplivajo na njegov okus.
B MESA ne devajmo v posodo z vodo in morda celo nanj pozabimo. Pe-remo ga pod vodovodno pipo, vendar ne predolgo. S pranjem odstranjujemo mesne sokove in tako zmanjšujemo njegovo hranilno vrednost.
■ VSAKRŠNO PEČENO MESO pripravimo toliko časa pred serviranjem, da se ohladi. Ohlajenega namreč lahko narežemo v lepe rezine, ki jih potem položimo v vroč sok ali mesno omako.
umivanje z mlačno vodo zvečer in zjutraj, za nameček pa dodajmo še nežno masažo s krtačo. Če veliko presedimo v pisarnah, se moramo vsaj eno uro na dan sprehajati, ne počasi, temveč hitro. Med hojo je treba globoko dihati, vdihavati in izdihavati. Če vam zdravnik dovoli, si privoščile kopel v savni ali parni kopeli; to vas bo čudovito osvežilo.
Veliko časa je treba odmeriti spanju. Starejši ljudje naj spijo sedem do osem ur no dan, več ni treba. Precej starejših ljudi se pritožuje nad nesf>ečnastjo, ne pomislijo pa na to, da velikokrat prespijo kakšno urico čez dan; ponoči prav zavoljo tega ne morejo zaplavati v zaželeni spanec. Starejšim ljudem je dostikrat dovolj tudi šest ur spanja, mlajšim pa seveda več.
V gospodinjstvu vedno pogosteje uporabljamo aluminijasto folijo,^ ker ima številne prednosti — ne lepi se na živila, enako dobro pr®-naša toploto in mraz, Lahko jo zvijemo in oblikujemo, prav tako je tudi dober izolator zoper vlago.
Predvsem more aluminijasta folija v majhnem hladilniku nadomestiti plastične škatle za shranjevanje živil, ker bo zasedla manj prostora.
Aluminijasta folija je dober izolator za živila kot so limona, sir, ribe. Ohranja svež vonj, surovemu mesu, solati, olupljeni zelenjavi i® pecivu.
Preprečuje sušenje živil koc so kruh, sir, šunka in sendviči.
Če stekleničko z otroško hrano zavijemo najprej v aluminijasto folijo, potem pa še J volneno blago, bo ostala dolgo topla. To je zlasti praktično pri sprehodih.
Aluminijasta folija more nadomestiti tudi model za pečenje peciva; to je zelo pomembno že zavoljo dejstva, da se ne lepi obenj.
Če v takšno folijo zavijemo namaščeno meso, ribe ali krompir v lupini, se bodo ta živil* bolje spekla v pečici in bodo okusnejša.
Končno moremo uporabiti aluminijasto folijo za pokrov, da se nam jed v pekaču ne posuši in ne potemni zavoljo prehudega ognja.
Ton« Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —
lesa. Spi. Maje misli so zunaj v življenju čez reko. Smo kol mravlje na pohodu čez betonsko cesto, po kateri se vale (jeklene fjošasti. Če se spomnim na fo, mi je tesno, ni me pa strah. Želim si, da bi prišla prek ceste. Morda bi se lo lahko imenovalo slučaj ali pa sreča."
Primož je zaprl zvezek in ga ovil v papir. Medtem ko Ije bral, so se ob ognju posušile brošure, ki jih je dobil od Gorazda in Pajka In je skoraj vse znal že na pamet. Najbolj je cenil Leninov Imperializem, zato ga je posebej zavil in skrbno spravil v torbico med ostale brošure. Ana je gledala vanj s topo sijočimi očmi in razprtimi ustnicami:
.Opijanil si me z besedami, Primož. Tako revna se počutim ob tebi. Nič ne vem, kaj bi ti lahko povedala enakovrednega." Želja, da bi bila tesno ob njem, se je prebujala v njej. Primož je obesil torbico in dejal:
.Videla bova, kako bo, ko se vrneva v četo. Položaj najinemu odnosu ni naklonjen. Posebno, če se spomnim Orlova. Razumem načelo kolektiva: česar nimajo vsi, naj nima posameznik. Boj je preresna zadeva, da bi zavoljo osebnih stvari razdvajali sile. Toda kaj hočeš, ljudje smo."
,Ne boj se, Primož! Skrila bova najin odnos, tako kot školjka skrije biser v lupino. Veš kaj," je rekla blago, .pozabivo na včeraj in na jutri. Tako zelo bi si želela, da bi bilo samo danes in da bi, ko sva sama, pozabila na vse. Dan, ki sem ga preživela s teboj, je najlepši v mojem življenju, za katerega niti ne vem, kako dolgo ga bom živela," je dejala žalostno.
,Ne posnemaj me in ne razmišljaj o koncul"
.Samo se mi vsiljuje."
.In bo tudi prešlo."
Znočilo se je. Se vedno je deževalo. Pojedla sta, pospravila po koči In naložila na ogenj. Potem sta legla na pograd, gledala ogenj, igro senc, govorila in poslušala
uspavajoče šumenje dežja. Ko je čutil njeno voljno telo ob sebi in njeno glavo z razčesanimi lasmi na prsih, si je želel, da bi se ta noč spremenila v večnost. Njej je drhtela duša. Poslušala ga je in doživljala nepozabne trenutke. Ko j‘i je razlagal izkušnje svojega življenja, se je zamislila in ga nenadoma vprašalo:
.Primož, v čem je smisel življenja?"
.Zame je v boju in v vztrajanju."
.Jaz pa sem nekalj časa mislila, da je življenje brez smisla. Gala borba za obstanek. Zdaj pa vem, da je smisel življenja v ljubezni."
.Morda pa je še kje drugje, kjer midva ne veva."
Slonela je nad njim in lasje so se igrali po njegovem vratu. Gledala mu je v oči in mu citirala odlomke iz raznih pesmi, ki so ji bile pri srcu in je vedela, da bodo tudi njemu všeč.
Primož se Ije napajal s sanjami. V 'njem se je plaho zganilo poželenje. Njena bližina ga je omamila, saj si jo je vsak trenutek bolj želel. Njene besede so prihajale vanj kot oddaljena glasba. Oči so se mu rahlo zameglile. Roke so iskale njeno teto in ga božate. Ni več zdržal, pritisnil jo je k sebi in ji s poljubom zaprl slap besedi. Ko so se njegove roke znašle na nijenih bokih, ji je zadrhtelo telo v vročičnem ognju. Potem so jo iskale njegove roke povsod in njene njega. Kadar se je dotaknil- z usti njenega vratu, je zadrhtela kot cvet v vetru. Zdaj je bil nagnjen nadnjo in čutil je, kako mu vse telo gori. Prepustil se je toplim valovom in mislil na nič drugega, kot to, kar si je včasih na skrivnem želel.
,Oh Primož, Primož," je šepetala, kar ni pomenilo nič drugega, kot da si ga prav tako želi kakor on nje. Potem je bila gola ob njem. Skrlat ognja se je sprehajal jx> njej kot sonce po gladini vzvalovanega morja. Požiral je z očmi njeno lepoto in ni se je mogel nagledati. Ano se je
umirila šele, ko se je prepustila neznanskemu občutku, do je objeta prod njim, da jo njegovo telo oklepa in pritiska na vsak njen vzgib z živo močjo.
BilO je tako silovito, kot da se stopi oblak v oblak in se izgubi v razkošju žarečega neba.
Primoževa zavest je zaznamovala vsako skrivnost njenega telesa, ki se mu je predajalo iz vse privrženosti.
Ko se je umirila, jo je globoko in vprašujoče gledal.
.Primož," je dahnila, .rada bi Imela otroka s teboj.
.Zakaj?" je začudeno vprašal.
„Ne vem. Najbrž zato, ker te -imam rada bolj, kot sem si mislila." Pobožal jo je po laseh in obrazu In zadoščenj® ga je objelo.
Potem sta ležala drug ob drugem. Opazovala ga j®' kako strmi v strop in nekaj silovito premišlja.
.Zakaj molčiš? Ali si razočaran? Povej mi odkrito!"
Začudeno jo je progledal: .Čemu, čemu le?"
.Nisem bila bela gora iz tvojih sanj, da bi ti utrl prv® gaz v njeno skrivnost."
.To ni važno, Ana."
.Nekaj mi je neznansko žal, Primož. Da se nekater® stvari v življenju ne dajo spremeniti in so nepopravljiv®' Rada bi bila tvoja, samo tvoja in od nikogar drugeg® nikdar in nikoliI"
.Vse to so sanje, Ana, ki bi bile morda nekoč lahk® resnične. Toda za zdaj je važno samo, da/sva in da hočeva ostati." Položila je glavo na -njegovo ramo, potem P° ga je objela in se prižela k njemu.
V slemenu koče je jokal veter, dež je enakomerD® škrabljal po skodlah, plamen na ognjišču pa je trepretal * svetlim, toplim plamenom in dramil igrive sence.
(Se nadaljuj

LUDVIK MRZEL
_ Plantaža je bila eno najlepših imen, kar jih je tajilo zvezano z zaposlenostjo ljudi v jaborišču. Obdelovanje zemllje, gojitev rast-|w'i pospravljanje plodov — to so opravki, utegnejo biti tudi človeku v najtežjih °kališčioah v uteho. Toda svečeniki uniče-vanja in smrti so znali tudi iz prijetnega dela "opraviti muko. Človek v taborišču je bil ^abšj od predmeta brez cene, ki ga lahko Vsok čas zavržeš — saj ije bito v narodih, ki s° se hunskemu kopitu stavili po robu, brez konca in kraja ljudi, pripravljenih, da se “ore in žrtvujejo za svobodo, in vsej tej nebančni množici je bit Hitler namenil žico nemškega rajha in smrt. Vse delo se je Opravljalo z rokami, s trošenjem človeške *Ne, ki sta jo hranili voda in repa. Več kot šestdeset hektarjev zemlje so jetniki pomlad fa pomladjo prekopavali z lopatami, človek je vozit težko natovorjene parizarje, človek je vlekel cementni valjar po mladih grudah. Sonce in dež sta neusmiljeno lila na nas, oblečene v progaste jetniške uniforme 'iz papirja ali v cape pomorjenih Židov, grenke koplje so padale s čela, kapi so kričati na "os. Toda do mreže je bito vendar nekaj Prosiora okrog človeka, nebo se je pelo od °bzorja do obzorja, pljuča so dihala zrak jn v ogonih je poganjal regrat, ki si ga lahko Izpulit v skrivni minuti, da ga na bloku okvosiš s kapljo umetnega kisa in si prirediš kraljevsko večerjo, ki ije vanjo z zavida-"jotn strmelo sto gtadnih oči.
V teh letih strahote je človek imel na prebitek prilike, da se do dna razgovori sam s Seboj, da razmisli o poslednjih rečeh, in ko s® je tako od blizu srečaval s smrtjo, mu je "ozadnje n*i bilo niti malo mar. Misel na *n>|t nam ni več jemala miru. Z lahkoto smo 2Ovrgti vsak bridek spomin, veseli smo brli, do naše stopinje še šume v pesku na poli in v travi na ledini, ki jo je bilo treba pripravi za setev. Rajši nismo razmišljali o tem, kod šumi ta korak. Še zadnjo pomlad, ko so v Wildparku kopali ledino za saditev krom-Ptrjo, je Rogler, kapo gradbene komande, ,° pes prežal na udarce sleherne lopate — strahu, da ne zadene na katero izmed tru-bel, zagrebenih plitko pod vrhnjo plastjo. Momlja, ki smo hodili po nji, je bila nekoč *^°čvirje, ki so tisoči in tisoči nemških komunistov, Židov, 'Poljakov, Rusov in drugih ljudi 'lz Evrope in z Balkana -položili svoja trupla y°nj, da ga pomagajo izsušiti, da na zapu-S*®nih barskih pašnikih razrahljajo grede, ki 5® je na nijih razbohotilo na tisoče vrst zdra-^nih in strupenih -rož in zelišč — rož in ze-'$č, ki so jim tisti in cvetovi črpali sokove iz “lede človeške sokrvice in rdeče krvi. Ne yem, ati je bila samo legenda, ali je bilo *6snično izročilo, da je prst na plantaži, ki v nekaj letih zrasla iz močvirja, znesena z yjeh koncev sveta, do kamor je seglo kopito Hitlerjevih -krdel. Poljaki so trdili, da je tudi *®nvlja z njihovih ravnin, ki je nasadom da-t^la tako bujno rast. Plantaža je v resnici V grede do grede menjavala barvo, krh-k°st in sočnost prsti in rodila je, rodila, če-^av smo več kleli vanjo, kakor obračali 9rude na nji. Bila je to prekleta, a vse je "*olo, da tudi začarana zemlja.
, li kakor zemlja se je zdelo začarano da-®vsko nebo. Sonce se je v svojih sferah ,^®žno poigravalo z vsemi barvami, ki si *** more 'izmisliti razbrzdana umetniška fan-

tazija, kadar je vzhajalo, kadar se je vzpenjalo v zenit in je v dolgih jetniških popoldnevih počaši, po polžje počasi lezlo v zaton. Veter, ki je padal od Alp, je z juga še v globokem poletju prinašal hlad in mraz, da se je dež v ozračju zgoščal v sodro in sneg. In oblaki — čudoviti oblaki, ki so se v njih prelivali vsi mavrični prameni sončne 'luči, da so jih prihajali lovit na platno mladi slikariji iz daljnih dežel. Bilo je lepo, občudovano nebo, a bila je lepo samo kakor hladno lepi obraz mlade esesovske vdove, ki je menila, da mora z mržnjo do človeka maščevati smrt moža, ki je padel kot ropar in morilec, bilo je kamenito kakor srce poveljnika taborišča.
Onkraj mreže, ki nas je ločila od širjave tako imenovane svobode, so se daleč daleč pod obronke predalpskih gričevij raztezali veliki, zeleni pašniki in košenine. V poletnih dnevih so po močvirnih travnikih za kosci hitele mlade grablje, bavarska dekleta v velikih, širokokrajnih slamnikih, ki so se jim dolge kite usipale na rame 'izpod njih. In kadar so starejše ženice, pobožne, a strahovane od težkega škornja, k'i jih je tiščal k tlom, po stezi prišle mimo, so na tihem po-
molile očenaš za nas. Prav do smrekovih gozdov, ki so temni zastirali obzorje proti Schleissheimu in Munchnu, so -iz alpske strani rade prihajale v goste trume srn, se plašno ozirale v mrežo, ki nas je ločevala od njih, in bežale iskat paše drugam. Divji zajci so mnogokrat z daljnega polja zašli v naše grede, jate močvirnih galebov so kričale nad nami, pribe, prepelice, jerebice so prhu-taje odfrfotavale iz razorov, kadar se je približal človek, škrjančki so od jutra do večera žvrgoleli pod nebom. V toplih poletnih dneh, praznikih ljubezni, so na samotnih njivah ptice pletle svoja gnezda. Niso mogle slutiti, kdo biva tod, in so svoje najdražje zaupale varstvu zelenja in cvetočih barv. A ko smo pod jesen prihajali žet in se je ostrina naših srpov bližala svetišču njihovego obstanka, so matere z blaznimi kriki prhutale nad nami in nas rotile, da prizanesemo zarodu. Toda moritev je nekaj strašnega — meč, ki ga je rabelj vihtel nad ljudmi, je polagoma prešel vanje — in delavci na plantaži so stikali za gnezdi ko psi. Želi smo timijan, to čudežno rastlino, ki po cerkvah daje vonj najsvetejšemu. Iz temnega zeleniva njive pred nami je prhnila priba v zrak in obupno vekaje v širokih lokih zaokrožila nad nami. Njena zaskrbljenost je izdala gnezdo z mladiči, ki smo v hitrih zamahih želi proti njemu. A vodja naše skupine, delavec iz Lodza, komunist, je šel, na njivi zraven odlomil ribezljevo vejo in jo zasadil kraj gnezda v opomin, da ga moramo s svojimi srpi obiti, da moramo pribjemu domu pustiti prostora. Po risje je gledalo nekaj parov oči, toda želi smo mimo, otoček tirnija-novega grmičja je ostal sredi strnišča, mladim v zavetje. In ribezljevo veja je bedela nad gnezdom, kakor naš prapor — prapor človeka, ki morda nima mnogo pravic, ima pa vsaj pravico do življenja.
Bujna je bila rast, glasno, veselo je bilo življenje v naravi okrog nas, a -to življenje je kipelo iz tisočerih smrti pod rušo. Prejšnja leta so na plantaži ubijali, kakor po vseh dahavskih komandah. Ko je v ranem jutru kolona izmučenih, izstradnih težakov skozi vrata taborišča odhajala na delo, so esesov-ci in kapi imeli točne ukaze poveljstva s seboj, koliko življenj naj pade ta dan. In potem so 'jih ubijali po malem od jutra do noči, med delom — esesovci s streli in kopiti pušk, kapi s kamnom in kijem. Ko se je opoldne kolona vračala z dela, -so živi nosili mrtve in polmrtve s seboj, a pred obzidjem taborišča so jih odlagali ob cesti, da počakajo njihovega povratka. Cesta je bi-Ia odprta
T~ 'VjTg
I m
•* j

^ _ . -
v ' :	V
Če ljubiš cvetje in gore
Če ljubiš cvetje in gore, strmine skalne In vrhe, vesel odhajaj iz dolin visoko gor na vrh planin.
Tam cvet planinski je doma, v grmovju skrit se ti smehlja, od belih skal je ves svetleč, od sonca pa je kar blesteč.
Ce ljubiš petje vrh planin, odpravi se in pojdi k njim, kako, kako boš tam vesel, prav srčno boš še sam zapel.
Oj le, oj le na vrh gore kdor srečen ni, tam sreča je, vesel se vrnil boš nazaj in še želel v planinski raj!
javnemu prometu — tako se je ta pomor brez sramu in brez spotike vršil pred očmi vsega nemškega sveta. Ko so se vračali od obeda, so delavci pobite tovariše vnovič naložili na pleča ter jih odnesli na njive in grede nazaj. Niti mrtev ni suženij smel prekiniti svojega delavnika. Sleherni večer je trupla žrl krematorij.
Rogler, kapo gradbene komande, je bil človek posebne sorte. Ves v težkih, nerodnih sklepih, krivonog, roke je rad držal v hlačnih žepih, da so mu komolci štrleli daleč od bokov, oči povešene k tlom, cigareta v režečih se ustih. Še kadar je stal med ljudmi, je okrog njega zavela samota. Maio se je govorilo o njem, samo to smo vedeli, da je ubijal, pa da se ije zakrknil vase, le od časa do čosa je iz njega bruhnil blazen bes. Ne pomnim, da bi ga bil kdaj videl z Raschem, kapom prve ledine, njegovim pajdašem iz preteklih dni. Kapo Rasch — bil je menda nekakšen strojnik z Dunaja — je bil na videz povsem drugačen človek. Lep, vitek mož pri petdesetih, pod bujnimi črnimi lasmi pravilen, lep obraz s slokim nosom — Poljaki so ga bili krstiti za Abraba. Bil je eden najstarejših kapov na plantaži in njegovo ime so najbedneljši iz evropskih narodov gotovo raznesli na vse štiri strani sveta, da ga vetru dopovedo, da ga poznim po-kolenjem zapišejo v svarilo in opomin. Še predlanskim je kapo Rasch ubijal, kamor je stopil, še lani je bit, še zadnjo pomlad je kričat na tijudi. Zdaj gre vojna h koncu, nemške horde se razbite vlečejo domov in tudi kapo Rasch se je umaknit vose. Ne da več glasu od sebe, kakor senca se vleče med gredami visoke papeževe sveče, v križu zlomljen od revmatizma, da leze v dve gube. Človeška vest je premajhna, da bi mogla podržati tehtnico za Raschev zločin — revmatizem mu je rahlo upognil hrbet. Takole se vleče po plantaži, ne upa si v bolnico, v revir — tam so stari španski borci za strežaje in prežijo, kdaj jim takšnale težka riba, kakor je Resch pade v roke, da ji na tihem zavijejo vrat. Vlači se nad gredami, s tinkturami, ki mu jih prinašajo njegovi stari komplici, na skrivaj drgne razbolele sklepe, drgne in maže — toda zločina, ki se kakor nevidna senca plazi za njim, ki se mu je zažrl v sklepe in telo, ne more izbrisati: na tejle plantaži, med temile gredami, pod temle nebom, pod pesmijo tehle škrjančkov je kapro Rasch po naročilu svojih fašističnih gospodarjev ubil tristo ljudi, tristo nedolžnih, preganjanih, nebranjenih ljudi. Zdaj se vleče med gredami, stokrat bolj preklet od zemlje same — zakaj zemlja je popila kri in z njo pognojila rast, v kapu Raschu pa vest ne more poravnati računa, samo revmatizem je v dve gube zlomil njegovo telo.
In kadar gre mimo, se tristo živih ljudi, ki še delajo pod njim na plantaži, obrne stran in vsak zase tiho prekolne njegovo ime. Tiha kletev — to je zadnje orožje, ki jim je za električno žico taborišča ostalo v rokah, toda onstran mreže, tam izza obzorja, tamkaj od vzhoda, se že razliva prvi smehljaj svobode — od tamkaj prihoja veliki obračun.
SOVJETSKA ZVEZA SPET SVETOVNI PRVAK
Preteklo soboto se je končalo v Švici svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Kakor pričakovano, je hokejska ekipa Sovjetske zveze osvojila prvo mesto in ipostala spet svetovni prvak. Svetovno prvenstvo je potekalo do zadnjega dne dramatično, ko sta si stali nasproti moštvi Švedske in Sovjetske zveze. Če bi namreč Švedska zmagala nad Sovjetsko zvezo, bi postala Češkoslovaška svetovni in evropski prvak — Sovjetska zveza je sicer imela boljše razmerje golov pri enakem številu točk, vendar Čehi so nad ruskim moštvom zmagovali. Toda tudi v zadnji tekmi ni bilo senzacije, saj so Švedi podlegli Rusom z 2:6 (1:2, 2:0, 0:4). Tako je sovjetska reprezentanca osvojila devetič po vrsti najvišji naslov, v celoti pa celo ze enajstič. Vsekakor lahko rečemo, da je Sovjetska zveza zasluženo osvojila naslov svetovnega prvaka. Ni imela le najbolj konstantno moštvo, marveč je vrhu tega imela v svojih vrstah tudi najboljšega hokejista svetovnega prvenstva Firsova, ki je dosegel tudi največ golov. V sovjetskem moštvu so bili sploh najboljši strelci: Fir-sov je dosegel 16 točk (9 golov in 7 asistov), Maljcev pa je zasedel drugo mesto s 15 točkami (10-5) pred Harlamovom s 14 točkami (4-10).
Ruskemu moštvu najbolj enakovredni so se izkazali hokejisti iz Češkoslovaške, ki so proti Sovjetski zvezi osvojili tri točke. To je vodilo tudi do tega, da so Čehi kljub začetnim slabostim le še osvojili naslov evropskega prvaka in seveda hkrati naslov vicešampiona.
Po zadnjih tekmah
Švedska : Finska	2:1	(0:0,	2:0, 0:1)
Sov. zveza : ČSSR	2:5	(1:1,	1:1, 0:3)
Amerika : Nemčija	5:1	(1:0,	4:0, 0:1)
ČSSR : Finska	4:2	(2:1,	1:1, 1:0)
Sov. zveza : Švedska	6:3	(2:1,	0:2, 4:0)
so zasedla moštva v lestvici naslednja mesta: prvo mesto je osvojila Sovjetska zveza s 17 točkami pred Češkoslovaško s 15 točkami. Na tretjem mestu je Švedska (11) pred Finsko (9), Nemčijo (4) in Ameriko (4). Pot v skupino B bo nastopilo torej moštvo iz Amerike, ki je bilo v Švici le na »dopustu".
ORSOLICSEV POVRATEK
Nekdanji avstrijski evropski prvak Hans Orsolics je minulo soboto prvič po težkih izgubah proti Perkinsu in Charlesu stopil v boksarski „ring“ in svoj novi začetek slavil s knock outom v 5. krogu. Njegov nasprotnik je bil manj znani Alžirec francoskega porekla Ait Elmenceur. V Diisseldorfu v Nemčiji, kjer se je odigrala borba, bo Orsolics nastopil še nekajkrat, preden se bo spet potegoval za borbo v evropskem prvenstvu. Najprej bo nastopil 5. maja proti še neznanemu boksarju, ob začetku junija pa se bo predstavil na dunajskem Heumarktu. Sledile bodo še borbe proti nasprotnikom, kot je Elmenceur, nato pa bo bila za Or-solicsa ura resnice, ko se bo v borbi s španskim evropskim prvakom Hernandezom boril za evropsko prvenstvo. Možnosti za Or-solicsa so dobre, saj ga podpira milijonar Zeller iz Diisseldorfa, trenira pa z Dunajčanom Jolly Langom. Če se bo uresničila želja Zellerja, bo Orsolics boksal vsaka dva meseca štirikrat, da bo dobil samozavest in trd udarec.
KOŠARKA
Celovško moštvo SVV Waidmannsdorf je v soboto gostovalo v Kamniku, kjer se je pomerilo v povratni tekmi s tamkajšnjim košarkarskim klubom. Prijateljska tekma se je odvijala pred več kot tisoč navdušenimi gledalci. Tekma, ki sta jo vodila sodnika Zule in Fibinger iz Ljubljane oz. z Dunaja, se je končala 60:53 (30:33) za Kamničane. Zmaga Kamničanov je uspela revanža za prvo izgubljeno tekmo, o kateri smo že poročali.
Minuli teden se je končalo tudi avstrijsko državno prvenstvo v košarki, ki za Korošce ni potekalo tako kakor v prejšnjih letih. V zadnji tekmi je koroški zastopnik Ra-denthein premagal moštvo Zentralspar-kasse z Dunaja s 94:88 (51:52) in 9i s tem zagotovil peto mesto. Avstrijski državni prvak je postalo moštvo Radio Koch pred SK Handelsministerium, najvišjo ligo pa bo moralo zapustiti moštvo GAK iz Gradca. Drugouvrščeni SK Handelsministerium bo Avstrijo zastopal v evropskem pokalnem prvenstvu, kar je doslej dvakrat opravilo moštvo iz Radentheina.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroikem; glavni urednik: Rado Janežiči odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Zalolniika In tiskarska družba f o. J. Drava, Celovec - Borovlje.
RADIO CELOVEC
Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja
—	5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastiko
—	6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 16.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note In beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport Iz vsega sveta.
Sobota, 10. 4.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 10.00 Velikonočni opis — 10.30 Dopoldanski koncert — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.30 Zabavni koncert — 15.30 Voščila — 17.10 Velikonočni sprehod po Dunaju — 18.40 Umetniška in kulturna kritika — 19.40 Mala solistična parada —
20.10	Obdarovanje nekdaj in danes — 21.00 Operetni koncert — 21.30 Kabinet doktorja Nonsena — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 11. 4.: 6.10 Igra na orgle — 7.00 Vesel začetek — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila —
16.00	Za otroke — 16.30 Življenje in delo bratov Schrammel — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Majhen večerni koncert —■ 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Zborovsko petje — 19.00 Velikonočni šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rally — 21.15 Zveneča Avstrija.
Ponedeljek, 12. 4.: 6.10 Igra na orgle — 6.35 Ljudska glasba — 7.35 Glasbeni jutranji pozdrav — 8.15 Priljubljene melodije — 10.00 Zabavni koncert — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Igramo Rudolfa Katt-nigga — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pomlad prihaja v
DOBRA SADNA DREVESCA
in jagodno grmičevje (ribez, kosmulja) dobite samo v drevesnici
Marko Polzer
Lazar pri Št. Vidu v Podjuni,
Gesudit SERVIERTOCHTER (auch An-tangerin) in neueres Restaurant, sehr guter Verdienst, Zimmer mit tl. k. & vv. Wasser-Bad, familiare Behandlung. Otterten an: Familie F. Jen>ny, Tel. 065 — 4 77 18, Restaurant und Metz-gerei, Bleichenbergstrasse CH 4562 Biberist/Sol. (Schvveiz).
Iščemo družino z otrokom v starosti 13—15 let za izmenjavo otrok zaradi učenja jezikov in utrjevanja prijateljstva.
Družina Primožič, 61240 Kamnik, Titov trg 21, Slovenija.
Etne JUNGKOCHtN, eine KOCHIN und ein HAUSMADCHEN vverden aufge-nommen.
Telefon Klagenfurt 86 1 32.
dolino — 16.00 Za otroke — 16.30 Dunajska glasba
—	18.30 Pomlad v glasbi in pesništvu — 19.00 Praznični šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska radijska igra po 1945.
Torek, 13. 4.: 5.05 Godba na pihala — 9.30 Dežela ob Dravi — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Za mladino
—	14.45 Ljudska prosveta na Koroškem — 16.15 Ženska oddaja — 16.30 Za otroke — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 19.15 In kaj pravite vi? — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Umetnost prenašati prijatelje.
Sreda, 14. 4.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 šolska oddaja
—	9.30 Vesele note — 10.00 Gledališče in koncert —
11.00	Ljudska glasba — 14.30 Koroški visokošolski obzornik — 16.15 Ženska oddaja — 16.30 Zlata opereta
—	17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja industrije
—	19.15 Jezik domovine — 20.10 Domovina Avstrija —
21.00	Za prijatelja planin — 21.15 Staroavstrijska slikanica.
četrtek, 15. 4.: 5.05 Godba na pihala — 9.00 Zakaj so postali ateisti? — 9.30 Vesele note — 10.00 Podoba človeka v ogledalu literature — 10.45 Dvovrstni junaki — 11.00 Ljudska glasba — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Diletto musicale — 16.15 Ženska oddaja — 16.30 Za otroke — 17.10 Igramo Emmericha Kolmana — 17.50 Kako deluje naše pravosodje — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva —
19.15	Na obisku pri koroških zborih — 20.10 Koroški hišni koledar — 21.15 Iz domačega glasbenega življenja.
Petek, 16. 4.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Pesmi narodov v razvoju časa — 9.30 Klavirsko delo Roberta Schumanna — 10.10 Zgodovinske slike iz Avstrije —
10.45	Zdravstvo — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Koroški profili — 14.45 Koroški avtorji: Hans Renger —
15.00	Zborovska glasba iz prostora Alpe-Jadran —
16.15	žena v kmetijstvu — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela —
21.10	Pogovor čez mejo — 21.40 Poskočno zaigrano — 22.20 Preko meja.
Slovenske oddale
Sobota, 10. 4.: 9.00 Za jugoslovanske delavce v Avstriji — Naša velika noč — F. S. Finžgar: Selškega župnika velika noč.
Nedelja, 11. 4.: 7.00 Duhovni nagovor — Velikonočne pesmi.
Ponedeljek, 12. 4.: 7.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Torek, 13. 4.: 13.45 Informacije — športni mozaik — Komorna glasba — Cerkev in svet.
Sreda, 14. 4.: 13.45 Informacije — Iz znanih in manj znanih operet — Za našo knjižno polico.
četrtek, 15. 4.: 13.45 Informacije — Veseli val — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
Potek, 16. 4.: 13.45 Informacije — Našim mladim poslušalcem— Pesem povezuje.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00
—	24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah In praznikih): 4.30 Dobro Jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranjo kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti —
13.15	Obvestila In zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Ro-dljskl dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 10. 4.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Orkester Vieroslav Matušlk — 12.10 Blaž Arnič: Pesem planin — 12.40 Poje mezzosopranistka Cvetka Ahlin
—	14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Vedri zvoki z domačimi ansambli — 15.40 Pesmi in plesi Jugoslovanskih narodov — 16.40 Dobimo se ob isti url — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Kitara v ritmu — 18.15 Odmevi Iz opernih odrov — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Z ansamblom Borisa Kovačiča — 20.00 Nove melodije —
21.15	Parada zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo In plesom v novi teden.
Nedelja, 11. 4.: 6.00 Dobro Jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.33 Orkestralne skladbe za mladino — 9.05 Koncert Iz naših krajev — 10.05 Se pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe In dela —
HOTEL KOROTAN
V SEKIRI
OB VRBSKEM JEZERU
išče za sezono 1971 še
•	sobarice
•	servirke
•	perzonal za kuhinjo
Telefonske prijave pod štev. Celovec 8 21 29, posebne predstave po dogovoru.
10.45	Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — '5-® Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Pihalni orkester RTV Ljubljana — 14.30 Hum«' reska tedna — 14.50 Orgle v ritmu — 15.05 Iz op«f" nega sveta — 16.10 Nedeljsko športno popoldne "
18.00	Radijska igra — 18.44 Zabavna glasba — 19-'® Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena od" daja — 22.20 Zaplešite z nami — 23.15 Jazz za vse.
Ponedeljek, 12. 4.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasben« matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — Cicibanov svet — 9.40 Pojeta Krunoslav Slabinec I11 Gabi Novak — 12.10 Eksotični ritmi iz ruskih 0P®[
—	12.40 Igrajo pihalne godbe — 14.10 Veliki orkes'^ zabavne glasbe — 14.35 Voščila — 15.40 Poje zbor teh' nične srednje šole — 16.40 Iz operetnih odrov — 17'® Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.35 Mladinski1 oddaja — 19.15 Z ansamblom Pavla Kosca — 20.0® Iz opere „Pe!leas in Melisanda" — 21.05 Lahka °r" kestralna glasba — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23-'* Od popevke do popevke.
Torek, 13. 4.: 6.50 Beseda na današnji dan — O-1® Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 V*" seli planšarji in ansambel Mihe Dovžana — 12.10 I* opere »Partizanka Ana" — 12.40 Lepe melodije — 1*-'® Glasbena tribuna mladih — 14.30 Godala v ritmu — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Tenorist Mitja Gf8-gorač — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldansk simfonični koncert 18.15 V torek nasvidenje — 1®'*® Narava in človek — 19.15 Z ansamblom Borisa Frank«
—	20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igro " 21.43 Lahka glasba — 22.15 Francoski samospev "
23.15	S popevkami po svetu.
Sreda, 14. 4.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna m0*'" neja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Iz gl«®’ benih šol — 9.40 Pojeta Elda Viler in Braco Koren "
12.10	Tuji in domači pihavci — 12.40 Po domače "J"
14.10	Koncert lahke glasbe — 14.35 Voščila — 1®’4® Čajkovski: Hrestač — 16.40 Plesni orkester RTV Lju«’ Ijana — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Lik France!« Marolta in njegov pomen za našo glasbeno kultdr<>
—	18.15 Iz opere ..Janošik" — 18.40 Naš razgovor ""
19.15	Glasbene razglednice — 20.15 Koncert Simfoni®" nega orkestra RTV Ljubljana — 22.15 S festival^ jazza — 23.05 Mala panorama belgijske lirike — 23.' Popevke jugoslovanskih avtorjev.
četrtek, 15. 4.: 6.50 Beseda na današnji dan — ®- .
Glasbena matineja — 9.05 Prva internacionala
9.3®
Popevke slovenskih avtorjev — 12.10 Iz Puccinlj®y9 opere »Madame Butterfly" — 12.40 Od vasi do vasi ""
14.10	Pesmi mladih — 14.45 Mehurčki — 15.40 Zb«' Roger Wagner poje pesmi S. Fosterja — 16,40 Portr* skladateljev lahke In zabavne glasbe — 17.10 K°n* cert po željah poslušalcev — 18.45 Naši znanstveni pred mikrofonom — 19.15 Z ansamblom Tožeta piča — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nap®* vov — 21.00 Literarni tokovi sedmih desetletij —
Med novejšimi posnetki orkestra Slovenske fllharm0 nije — 23.30 Ameriške popevke.
Sejem plemenske živine
Zveza rejcev pincgavskega goveda za Ko* roško In Vzhodno Tirolsko priredi v petek aprila s pričetkom ob 9.30 url v Lienzu seje1* plemenske živine. Za sejem Je p^^Jav^je^l1, 60 bikov ter 40 krov in telic.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllll1IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllirilllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllMllllllllllllllltllllllllltllllllllllllllllllllMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII»l,,|ir
Avstrija 1
Sobota, 10. 4.: 15.50 Za otroke — 16.15 Pika Nogavička — 16.45 Donald Duck popolnoma zmešan —
17.10	Tajnosti morja — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno —
18.50	Dober večer v soboto želi Heinz Conrads —
19.16	Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Apostolska zgodba — 21.25 šport —
21.55	Čas v slik! — 22.10 Tropski žar.
Nedelja, 11. 4.: 16.15 Za otroke — 16.25 Mali Muk
—	17.40 Za družino — 18.05 čudovito popotovanje Thora Heyerdahla — 18.55 Otrokom za lahko noč —
19.00	čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Mladi baron — 21.45 Čas v sliki — 22.00 Iz moje knjižnice — 22.25 Nobena ključavnica pred njim ni varna, filmska komedija.
Ponedeljek, 12. 4.: 15.30 Zgodba o maharadži —
15.55	Razem in potepuh — 17.15 Za družino — 17.45 čudovito popotovanje Thora Heyerdahla — 18.35 Otrokom za lahko noč — 18.40 Velika noč na Tirolskem —
19.25	Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.00 šport — 20.15 Nazaj k bodočnosti, utopični spomini
—	21.30 češka gotika — 22.00 čas v sliki.
Torek, 13. 4.: 18.00 Angleščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Zahodno od Santa Fe — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 19.55 Ob predsedniških volitvah — 20.06 šport
—	20.15 Prostor za živali — 21.00 Aktualno o filmu —
21.50	Čas v sliki.
Sreda, 14. 4.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 Tri umetnosti — 11.00 Nobena ključavnica ni varna pred njim, tilmska komedija — 16.30 Potovanja v svet Igrač — 17.10 Mala športna abeceda — 17.35 Lassie
—	18.00 Francoščina — 18.20 Otrokom za lahko noč —
18.25	Slike Iz Avstrije — 18.50 Skrivnostna slika — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Ob predsedniških volitvah — 20.06 šport — 20.15 ORF-report
—	21.15 Krog, film o zakonskih problemih — 22.30 čas v sliki.
četrtek, IS. 4.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 Zvok Iz človeške roke — 11.00 Francoščina — 11.30 Rimska zgodovina — 12.00 Motivi pesništva — 18.00 Italijanščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 športni mozaik — 18.50 Pater Brovvn — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 19.55 Ob predsedniških volitvah — 20.06 šport — 20.15 Apostolska zgodba
—	21.15 Civilizacija — 22.05 čas v sliki.
Petek, 16. 4.: 10.00 šolska oddaja — 10.30 Gradnja cerkva danes — 11.00 Kandidat — 18.00 Ostani zdrav
—	18.20 Otrokom za lahko noč —	25 Slike Iz Av-
strije — 18.41 Oddaja kmetijske zbornice — 18.50 Cesaričin sel — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Ob predsedniških volitvah — 20.06 šport
—	20.15 Komisar — 21.15 Aktualni dogodki — 22.15 čas v sliki — 22.30 Na poti ob koncu tedna.
T
V
Jugoslavija
Sobota, 10. 4.: 9.35 šolska oddaja — 16.25 Košarka
—	18.00 Obzornik — 18.15 Narodna glasba — 18.45 Holandski dragulji — 19.15 Mozaik — 19.20 Sprehod skozi čas — 20.00 Dnevnik — 20.35 Glasbena križanka
—	21.35 Rezervirano za smeh — 22.05 Nepremagljivi
—	22.55 Kažipot — 23.15 Poročila.
Nedelja, 11. 4.: 8.55 Madžarski pregled — 9.30 Po domače — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Mozaik
—	10.50 Otroška matinejo — 11.45 Kažipot — 12.00 Tekmovanje srednješolcev o resni glasbi — 18.10 Narobe roka pravice, ongleškl ti Im — 20.00 Dnevnik —
20.35 Humoristična oddaja — 21.35 Videofon — 71$® športni pregled — 22.20 Poročila.
Ponedeljek, 12. 4.: 9.05 Odprta univerza — 9.35 ska oddaja — 11.00 Osnove splošne Izobrazbe
14.45	šolska oddaja — 16.45 Madžarski pregled ^ 17.38 Napoved sporeda — 17.40 Mendo In Slavica ^
18.00	Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 OF država^ državi — 19.00 Mozaik — 19.05 Mladi za mlade *
20.00	Dnevnik — 20.35 Dokaz pod zemljo — 21.15 V** čer z Mihaelom Strojem — 21.40 Poročila.
Torek. 13. 4.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osno** splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — ‘®’ Madžarski pregled — 17.45 Umba Kumba in pl*° kamela — 18.00 Obzornik — 18.15 Niso samo '° g rdeče — 19.00 Mozaik — 19.05 Sodobno gospodar*'1^ — 19.30 Starši in otrok — 19.40 Za boljši jezik ^
20.00	Dnevnik — 20.35 Suha veja, Italijanski f!l'n
22.25	Poročila.
Sreda, 14. 4.: 8.15 šolska oddaja — 14.35 Mednor«^ ni nogometni turnir — 17.05 Madžarski pregled
17.45	Pika Nogavička — 18.15 Obzornik — 18.30 G1« bena oddaja — 19.00 Mozaik — 19.05 Od Ulma do ma — 19.20 Po sledeh napredka — 20.00 Dnevnik 20.35 Teh naših petdeset let — 22.25 Poročila.
Četrtek, 13. 4.: 9.35 šolska oddaja — 14.45 Sol*^ oddaja — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — ’ ^ Madžarski pregled — 18.00 Glasbena pravljl«0 18.15 Obzornik — 18.30 Skrivnosti živali — 19.00 M y zalk — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Vse življenj* letu dni — 20.00 Dnevnik — 20.35 četrtkovi razgled' ^ 21.40 Zlato tele — 22.20 400 let slovenske glasb*
23.00	Poročila.
Petek, 16. 4.: 9.30 šolska oddaja — 14.40 šolsko daja — 16.10 Glasbeni pouk — 16.40 Madžarski P1^ gled — 17.45 Zlati cekin — 18.15 Obzornik — ®'jj Glasbeni dnevnik — 19.00 Mestece Peyton — Dnevnik — 20.35 Skrivnostna soseda, angleški •M*’ 22.30 Izkažimo se, qulz — 23.30 Poročila.