f »I Hnllta. I umihL i nM». a. fibrurli ifUL fliVIII. Itlo. •Slovenski Narod* vdja v Lgafellaaft im dom dostavljen: • v upravniStvu prejeman: ceTo teto naprej • • • ♦ K 54*— I ćelo teto naprej . , . . K 22-— pol leta „ . • • . . 12-— I pol leta . • . • • . 1I-— četrt leta » • • • • . 6*— I četrt leta m • • • • . 550 ca mesec m » • • • „ 2»— I na mesec . •••..190 Dopis! na] se frankirajo. Rokopfsi se ne vra?ajo. grsđotttro s Ksafiov« ulica *L 5 (v priuičju levoj teMoa *L 3*. htaatft mk dani ivtfttr Inimil Mtftlfa 1« prauik«. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin.. za trikrat ali većkrat po 12 vin. Parre in zahvala vrsta 20 vin Poslano vrsta 30 vin Pri večjin insercijah po dogovoru. Upuvaiitvu naj te pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd, to je administrativne stvari ' FMaaeuui tttvUIui telj« 10 rtaargtv. ——— tili pismeoa naročita brez istodobne vposiatve naročninc ft ne ozira. .Narodna) tiskana« Meloa tt SS. .Slovenski Narod* T©1|« po poittt em Avstro-Ogrsko: za Nemfljot ćelo teto skupaj naprej • K 25*— ćelo leto naprej . . • K 30— na mesec m « • • • 2*30 ćelo leto naprej . . . . K 35.«-. Vprašanjem glede instratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamki. Cpravntftvo (spođaj, dvorišče levo), Knaflova ulica tt 9, telelon £t 85« Živahenjše operacije v ruski Poljski in za-oadni Galiciju — Srditi boji v Karpatih in pri Kolomeji. — Srbi obstreljujejo odprta inesta. — Nemški uspehi na crti Arras-Lille. — Odbiti franeoski napadi pri Combresu in v Vogezih. — Nemci so osvo'ili Tauroggen. — Boii ori Kolni in Mvszvncu. POTISNENI RUSKI ODDELKI V RUSKI POLJSKI. — V ZAPADNI GALICIJI SO NAŠE ĆETE ZA-VZELE NEKAJ JARKOV IN VAŠI. — SRDITI BOJI V KARPATIH IN PRI KOLOMEJI. Dunaj, 19. februarja. (Kor. ur.) 1 L radno razglašajo, dne 19. februarja I opoldne: A Ob fronti v ruski Poljski ie vfa- ■ dala včeraj živahna bojna aktivnost, I ker so Rusi, da bi prikrili svoje kret-nie, ojačili za bojno crto svoj artile-riiski in pehotn! ogenj. Na to so se razvile v raznih odsekih bojne akcije, ki so imele za posledico, da smo urepodili sprednje ruske oddelke. V zapadni Galiciji so deli naše bojne fronte pričeli z napadom in so zavzeSi nekatere predpozicije so-" razne strelske Crte. V svojem bojnem oddelku so tirolski cesarski lovci v presenetlji-vera naskoku zavzeli neko vas, ki jo :e sovražnik že tedne utrjeval in Icbđal z zavorami, ter vjeli 300 mož. Boji v Karpatih se nadali u je jo z veliko trdovratnostjo. Severno od Nadworne in Kolo-ineje so naše čete odbile ruske navale z težkimi izpibatni za nasprotnika. Borbe postajajo vedno srditej^e, Aarnestnik načelnika generalnoga I štaba pl. Ud fer, fml. I * NEMCI SO ZAVZELI TAUROGGEN. — BOJI PRI GRODNU. KOLNU IN MYSZYNJCU. ! Berolin, 19. februar ja. (Kor. urO Poročilo VVofffovega uracia: Veliki glavni stan, dne 19. fsbruarja. Vzhodno bojišče. Tauroggen smo včeraf zavzeli. Za^Je^ovalni bo.ii severnozapadno od Grodna in severno cd Suchewo!e se nahajafo pred wk H u č k om. Boj severnozapadno od Kolna še traja. Južno od Myszynjca smo vrgli Ruse iz nekaterih vaši. V PoMski severno od Visle so se vršili na obeh bregovih VVkre vzhodno od Racionza man'ši spopadi. Iz Poljske južno od Visle ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo. BOJI V GALICIJI IN NA POLJ-SKEM. Poročilo našega generalnega štaba govori o živahnem gibanju na naši fronti na ruskem Poljskem i v zahodnji Galiciji. To velja zlast za naše pozicije ob Nidi, Dunajcu in Biali. Ob Nidi so pričeli Rusi z n - na-danjem, dočim so pričeli z ofen/vo ob Dunajcu naši. Morda so izvsili Rusi sunek ob Nidi, da na ta n jin zakrijejo premikanje svojih čet na fronti. Na drugi strani se pa zdi, da se čutijo Rusi na nekaterih delih fronte slabe in da imajo zamasiti velike vrzeli. Ob Dunajcu so naše čete pridobile prostora. O kaki odločitvi pa sedaj še ne more biti govora. BOJI ZA VARŠAVO. »Aftennosten« poroČa iz Petro-grada: Nemci so zaceli zopet energično prodirati, da se zbero kakor hitro mogoče pred Varšavo. NemŠke 5ete, ki se nahajajo na levem bregu Visle, so začele ruske pozicije silno napadati. Istočasno je pričel del av-strijske armade, ki se nahaja pod poveljništvom generala Dankla, moč-no akcijo ob Nidi in Dunajcu. Namen teh bo'ev je prikleniti gotove ruske sile in zrahlati ru^ko fronto. BOJI V KARPATIH. Specijalni poročevalec »Berliner Tageblatta« poroča dne 17. februarja o bojih v Karpatih to - le: V razgovoru z generalom glav-nega stana, me je ta opozoril na značaj Karpatov, ki ovira vse hitreiše gibanje. Borba, ki traia sedaj že tedne na tej fronti, je bila dosedaj silno trdovratna. pri čemer sta morala zaveznika pridobivati korak za ko-rakrm edino na ta način, da sta ruske pozicije flankirala ali obšla. Tuđi težkoče nadomeščanja municije in dovažanja živil so omejevale prodiranje naših Čet Slaba pota, slabo vreme in zlasti meniajoca se temperatura zavlačuje prodiranje naših čet. Te ovire so omogočile Rusrm zadnja dva tedna, đa so spravljali v fronto neprestano nove rezerve. Končni izid velike bitke v Kar-patili je največjega pomena za ce-lotni cnerativni položaj zaveznikov na ru^ki fronti ob koncu zime. Naše čete so prepričane o zmagi. »Az Est« roroča: Pripomniti je, da zasedenie Crnovic, kakor je to ^icer pomemben degodek, nima, vo-jaško vzeto, nobenega vpliva na na-šo crto v Karpatih. Naša poročila nagla sa io zlasti silno Ijutost novih bojev v Karpatih. Našim vojakom se ni boriti samo proti najtežjim naravnim oviram, marveč tuđi proti doslei brezprimcrno krvavemu in trdovratnemu odporu Rusov. >Pesti Napio*' poroča: Boji, ki se vrše na ćeli crti v Karpatih. na fronti 500 km že r> dni. so se razvili v enot- no orjaško bitko, ki bo morda odlo-čilna za pomladanski del vse vojne. V centrumu Karpatov napenja sovražnik vse sile. V fronti se nahaja neki vrh, kjer so se vršili že nad sto-krat naskoki. Zato pa tuđi še nobena stranka ne more reČi, da ;e ta vrh v njeni posesti. Zdi se, da s% bodo boji v Karpatih odločiii monarhiji v prilog. ZAVZETJE KOLOMEJE IN CRNOVIC. vPester Llovd« poreča: Vsled energičnega prodiranja naših Čet v dolini Pruta, so bili Rusi prisiljeni zapustiti črnovice. Rusi zapušcajo mnogo municije in živiL Zasedenie crno vic z vojaškega stališča ni velikega pomena, po-membno pa je zato, ker je dokaz, da se Rusi na tej fronti našim četam ne bodo mogli več ustavljati. >.Az Est« poroča: Naskok na Kolomejo se je posrečil, ko so naše čete odstranile skorai neprernagljive ovire. Ruse, ki so se bili zakopali na vrhovih v boku mesta, so morali na-Ši v neprestanih bajonetnih Sojih pregnati iz njihovih pozici]. Kako silen je bil boj in kako močen naš sunek, se da najbolje dokazati s tem, da so naše čete skoraj istočasno z bežečimi Rusi dospele v mesto. Zato Rusi ttidi nišo mogli več razstreliri strategično važnega mostu čez Prut, dasiravno je bilo vse pripravljeno. • • • Iz Kolomeje. »Wiedenski Kurjer Polski- poroča izpod peresa kolemejskega župana, državnega poslanca Kleskega, o petmesečnem bivanju Rusov v tem mestu. Od 40.000 prebivalcev je ostalo v mestu komaj polovica. So-vražnik je naložil mestu 100.000 K vojne kontribucije ter je vzel nekaj ljudi za tale tako dolgo, da je bila vsota plačana. Ker se je neki trgovec branil sprejeti rubelj za prisilni kurz 3 K 30 v, so ga javno pretepli. Izprva je vodil mestne posle podžupan Kro-paček, potem so ga pa odstavili in zaprli. Vse avstrijske znake so nado-mestili z ruskimi. škoda v mestu je silno velika. Prej premožni ljudje so danes berači. V BUKOVINI. Iz Bistrice: Kakor smo že po-račali, so včerai naše patrulje vko-rriale v Črnovice. Tu so izvedeli, da postavljajo Rusi severno od Crnovic topove, da bodo bombardirali mesto, ko bo naše vojaštvo prišlo tja. Zato so naše čete prekoračile reko Prut zahodno od Crnovic ter so zvečer brez boja dospele s seyera v mesto ker je sovražnik zapustil svoje pozicije in se umaknil proti ruski meji. Ob Prutu v Bukovini ni nobenega sovražnika več. *N. Wr. Tgbl.« poroča, da ie bu-kovinski deželni predsednik grof Meran odredil že najpotrebnejše, da se deželi vrne avtonomna uprava. O umikanju Rusov iz Bukovine piše »Nowa Reforma^. Ruskega poraza pri Jakobenyju je kriv vrhovni poveljnik veliki knez Nikola], ki je poslal poveljniku armade, ki je operirala na crti Jakobeny-Dornawatra brzojavko z izrecnim poveljem, da mora na vsak način zavzeti avstrijske pozicije na prelazu pri Jakobe-nyju. Ker pa so bili tu vsi napadi Rusov brezuspesni, je porocal poveljnik, da teh avstrijskih pozicij ni mogoče zavzeti. Nato je brzojavil veh'ki knez lakonično: »Pozicije morate zasesti.o: Poveljnik se je posve-toval s častniki ter sklenil zavzeti avstrijske pozicije v naskoku. Frontalni napadi pa so imeli za Ruse sil-< ne izgube. Mnogo častnikov in mož je padlo in skoraj ves tren so naši vjeli. Rusi so bili sedaj prisiljeni izmisliti si nov nacrt. Na crti Pozorit-ta-Valeputna so prešli v defenzivo, dočim je prodrla glavna sila pred Kirlibabo, da priđe našim v bok. Tuđi to se je ponesrecilo: Rusi so bili pri Kirlibabi in Jakobenyju poraženi. Poveljnik je zopet porocal, da av-strijskih pozicij ni mogoče za/zeti in zopet je dobil povelje, da iih mora zasesti. To pot pa poveljnik svojih Čet ni hotel žrtvovati ter je zaprosil vrhovno poveljništvo, da odposlanci generalnega štaba pregledajo situacijo, čez par dni je prišlo povelje za ta-kojšno umikanje, ob enem pa je bil poveljnik odstavljen. Nato se je pričelo na ćeli buko-vinski fronti umikanje Rusov. LISTEK. flmeriftaiilia. Trancoski spisal Pierre de Cou-levain. (Dalje.) Kristijana bila bi najbrže prej ali ?!ej spoznala, kar je bilo na njenem :rožu le umetnega in, če bi se bile rjene sanje razblinile, bi ga morda ne bi ljubila več. Ta bol je ostala prihranjena obema. Vojvoda je umri po šestih letih in zapustil živ spomin :i globoko žalost. Ne imajoč neposrednih dedičev, je prepustil svoji ženi užitek celega svojega premože-nja. Za slučaj, da se zopet omožu pa je imelo rodbinsko itn^ s premože-r.jcm vred preiti na grofa Louis de Chalians, oddaljenega sorodnika, ki e bil tedaj reven pcdporočnik v ne-r.em artiljerijskem polku. Ce pa vojvodin ja ostane vdova, tedaj si ^me, ko izpolni petinštirideseto leto, :ridržati naslov voivodinje - vdove, -- dediču pa prepustiti dedščino. endar ji mora ta kot prevžitek pia-I ccvati letno rento v znesku po stoti-I -ić frankov. Za slučaj pa, če bi se I srrof Louis de Chalians proti vsemu I ričakovanju izkazal po kakem ne-I ^astnem činu nevrednega nositi imć I Bianzac, ima naj vojvodinja dolžnost in pravico, ga razdediniti v korist ti-stemu, ki je po njenem mnenju med bližnjimi ali daljnimi sorodniki naj-bolj vreden. Kristijana je smatrala to oporo-ko za najlaskavejši dokaz spoštova-nja, ki ga je bila sploh kedaj postala deležna in občutila je iskreno zado-ščenje v zavesti, da more v resnici opravičiti zaupanje svojega soproga, Osoda je polagoma ugrabila vojvodinji vsa tista bitja, ki so jo najbolj ljubila in ki so ji bila najdraž-ja. Nekaj inesecev po smrti svojega soproga je zgubila svojega očeta, nato še svojo teto de Creil. S tem je bila porušena vsa njena sreča. S pe-tindvajsettmi leti je ostala brez vsa-ke naravne opore, obtežena z odgo-vornostjo odlične družabne pozicije ter upravo velikega premoženja. Vojvodinja se je vsled tega postavila pod zaščito svojega strica de Creil. Dala je zanj opraviti hišico na koncu vrta svoje polače tako, da bi se čutil kakor doma, zajedno pa bil v njeni blizini. Grof de Creil je bil odličen pisatelj; najboliše revije so prinašale njegove zgodovinske in literarne studije; vrhu tega sta mu bila kot resničnemu plemiću lastna ugled in veljava, tako da je mogel bolje, kakor kedo drugi varovati ugled mlade žene. Siccr je bila pa vojvodinja njegova učenka. On je bil, ki je vodil njen ponk in ki je tako-rekoč njenega duha povede! k svit- lobi. Odkar se je omožila, se je sicer njegovega vpliva nekoliko oprostila in grof de Creil se je že bal, da mon-denno življenje ne pokvari njenega duha. Temvečje je bilo njegovo veselje, ko se je zopet povrnila k njemu. Bolest, ki je navdajala vojvodi-njo vsled zaporednih zgub, je skoro spravila njen organizem v nered. Anemija je pričela s svojim uničujo-čim delom, privedla s seboj noči brez spanja, nepremagljivo utruje-nost, gnjus pred življenjem in bolest-ne sanjarije. Njene velike oči so se mrzlično svetile, njene ustnice so po-bledele, njena ho.ia je postala težka. Sprememba na mladi ženi je osup-nila grofa de Creil, še bol} pa dok-torja Moreau, njenega prijatelja, h kateremu je pogosto prihajala. Navadno so duhovniki in zdrav-niki tišti, ki ljudi najslabše poznajo: oni ne vidijo drugega kakor dušo, ti pa le telo in to nepopolno poznanje jim onemogočuje, poboljšati ali ozdraviti jih. Doktor Moreau je bil izje-ma. Veda mu ni služila za pridobiva-nje premoženja, ampak za proučavanje čtoveikega bitja. za katero se je strastno zanimaL Pod njegovD častio Je bilo, zbirati si čisto navmdno »klijentelo«, to Je, gnati se za dobičkom, tipati žile in preiskovati jezike IJu-dem, za katere bi se sicer ne ntegnil zanknatL Prebil pa Je dneve tu uoči ob pO9leUi tistih. katerih (tafc in živ- i ljenje je poznal. Vplival je istočasno na moralno in fizično stran bolnika in se posluževal vseh sredstev: vere, Ijubezni, domišljije. Nič mu ni bilo preveč, če je mogel bolniku napraviti veselje, ki je bilo potrebno, da zatrć v njem razjedajoČo skrb. Njegovi tovariši so ga sicer imeli za pesnika, sanjača in utopista, pogosto pa so se zatekli k njemu in so rade volje priznali, da so bile njegove dijagnoze prave. Doktor Moreau ni ljubil mon-dennih žen. Njihova nevednost in omejenost sta ga ježili, njihove čudne bolezni so ga navdajale z nezaupa-njem in pomanjkanje odkntosrčnosti ga je spravilo naravnost v obup. Vojvodinja de Blanzac je bila morda edma, ki je vzbudila njegovo zanimanje in izbral si jo Je ćelo za predmet svojih studij. Veselilo ga ie zabavati in razgovarjati se ž njp, zakaj, bita je zanj res tista pomočnica, ki si Jo je pri svojem delu za Človeštvo želei. Njegova najsrčnejša želja Je bila, vporabiti njene zmožnosti y prid ne-srečnikov. Vedel Je, da obilo daruje, a opazil Je tuđi, da ji njena darežljivost ne napravlja drugega zadošče-nja kakor zavest, da Je izpolnila svojo dolžnost, vsled tega si je zanjo zaželel ka] boljšega. Prvi Je zapazil njeno bolezen ter z rastočim nemirom sledfl posameznim fazam krize. Iz raliločntnostr Ji ni ponudil svoje pomoći Strah, da mlada Jeaa ne bi 1 zahtevala narkotičnih sredstev za spanje ali morfija, pa mu je razvezal jezik, ko ga je sama poklicala. Ko ji je zapisal zdravilo in dijeto, se je po-gunino podal na polje spovednika. Rahlo in oprezno se je približal njeni duši ter jo skušal dvigniti ne z ba-nalnimi govoricami, ampak z odkri-tim sočutjem in skoro očetovskal nežnostjo, ki je bolnici neizrečeno dobro storila. Nato jo je navajal, da! mora stopiti iz same sebe, pomagati svojim bližnjim in opravljati dobral dela, iz katerih se rodć druga, z eno besedo, razložil ji je pomen dobro-delnosti s človeškega stališča. To naziranje ie takoj omamilo vojvodi-njo, takoj je zazrla dela, ki jih mora ustvariti, nacrte, ki jih hoče izvesti in sJedtijič ćelo poslopje, ki je hoče zgraditi. Tako se je umislila v njegove ideje, da je bila pripravljena, podati se ž njim na delo. Takoj se ga je tuđi lotila. To novo zanimanje jo je kakor čudež po-živila Pomagala Je umetnikom, skr-bela za stare onemogle delavce in preskrbela mladim deklicam doto. Pet rodbin Ji Je že imelo zahvaliti svojo eksistenco. In ko ji Je doktor Moreau nekega dne zmagoslavno prinesel krasen eksemplar člove-štva — otroka mlađega para, katere-mti je vojvodinja pripomogla do poroke —• čutila se je ginjeno do dna svoje ženske duše. Stran 2. _______________________________________________»SLOVENSKI NAJCOD*, đne 20. februarja I»l5. 41. Stcv. PO ZMAGi V VZHODNI PRUSIJ1. Vojaški poročevalec »Timesa« piše o ruskem porazu vVzhođni Pru-siiu da so zagrešili Rusi tam mnogo napak, zlasti to, da politika in strategija ništa delovali skupno. Članck zastopa mnenje, da ima nemska akcija namen osvoboditi Galicijo in Bukovino tcr zasiNurati Ogrsko, da na ta način oprosti avstro-ogrsko vojsko za akcijo na zahodnem bo-jišču. Rusko poslaništvo v Haagu raz-širla tolc uradno poročilo: Umikanjc Rusov, ki se je zdelo vsled koncentracije moćnih nemških čet v Vzhod-ni Prusiji umestno, se nikakor ne vrši brez bojev. Močne ruske čete, ki se očividno nišo mogle brez boja odločiti od nemških čet, se bojujejo povsod ob meji Vzhodne Prusije. Ti boli so posebno ljuti pri Lvcku, Ora-Jevu in Raigrodu. Na severu se umi-kajo Rusi, da $e izognejo nevarnosti obkoljenja. proti Njemnu. Iz Konfesberga poročajo, da se nahaja med vojnim plenom v Mazu-rih tuđi ruska vojna blagajna z 250.000 rublji. Iz Pctrograda pišelo, da so tamošnji poučeni vojaški krogi mnenja, da bodo Rusi prepustili Nemcem vso gubernijo Suwalki. Rusi se umi-kajo prostovo!ino. ker bi tako umi-kanje ćelo vsled uspehov. ki so jih Nemci tu dosegli, ne b*lo brezpogoi-no potrebno, pač pa se zdi najbolj umestno, da se ruske čete nastanijo na trdnjave ob Njemnu. nekako med trdnjavami Kovno in Grodno. Nemcem pa grozi poleg tega nevarnost z boka od ruskih ojačenj pri Lomzi. Severno od Visle se Rusi pač ne bodo več mnogo umikali, ne da bi ponudili Nemcem bitke. Z JUŽNFGA BOJ1ŠČ\. — BOMBARDIRANJE ĐELGRADA. Dunai. 19. februar ja. (Kor. u rad.) Uradno razgiašajo dne 19. febmana opoldne: Na južnera bojišču so Srbi v zadnjem času opetovano s topovi ob-streHevali odprta mesta ob naši mei*l. Tako so dne 10, februaria oddall okrog 100 strelov iz težKih topov na Zemun, pcskodovali 5 tem već p©$-o-pij, med njimi glavni poštni urad, ranili civilne osebe ter usmrtili 2 otroka. Dne 17. februarja so obstrene-vali Mltrovico. Poveljstvo naše balkanske ar- made je na to da!o s težkfmi topovi kratek čas bombardirati Beigrad ter obvestilo s parlamentarjem vrhov- nega zapovednika, da bo v bodoče na vsako ob5tre!?evar:ie kake^a od- prtega niesta odgovorilo z enaklm borntardementcm. Namestnik načelnica generalnega štaba dI. Hofer, fml. FFANCOSKE ČETE ZA SRBIJO. »Neue Ziiricher Zeitung« poro-i Ča: General Pau ]e študiral v Srbiji tamkajsnjo vojasko situacijo. V smislu njegovega poročiia se je franco-ska vlada odločila. sestaviti posebne čete, ki nai odidejo kot francoska ekspedicija Srbom na pomoć.Štev'lo teh čet bo znašalo 2 armadna zbora, ki odideta čez nekaj tednov, čim po-stanejo vremenske prilike v Srbiji boijše. Razna znamenja kažejo nadalje, da heče poklati Franciia tuđi po-seben ekspedicijski zbor v Sirijo. V srbsko ekspedicijo stavilo francoski krogi velike nade. Ta nacrt je bil tuđi povod francosko - angleške mi-nistrske konference. ki se je vršila v Londonu. Francoski vojni minister, MiUerand, je razpravljal s svojim an-g!e?kim tovarisem o vojaškili pogo-jih tepra podjetja. zunanii minister, Delcasse". pa ie slikal njega diploma-tične posledice. Francoska ekspedicija bi zlasti vplivala tuđi na stali-šče Romunije in Bolgarije. Ker od-pošlje Franciia tako množino čet v Srbijo, bo najhrž opustila namera-vano veliko ofenzivo v Alzaciji. (Odgovornost za te informacije ]e treba pač v polni rneri prepustiti »N. Z. Z.«, ki ima sicer dobre zveze s krogi trojnega sporazuma. Francozi imaio se na svoji fronti premalo moštva in zato se zdi precej neverjetno, da bi se sami hoteli oslabeti. samo da po-magajo Srbiti. Opozoriti je tuđi na ćejstvo, da se nahaja general Pau sedaj na poti v Petrograd, ki ga ie sicer vodila skozi Srbijo. Vendar pa je zelo neverjetno, da bi bil Pau svoji vladi že mogel dati kaka konkretna poročila. >K6!nische Zeitung« poroča sicer, da se bo general Pau sele po povratku iz Rusije podal na informacijsko pot v Srbijo. V telegramu iz Curiha beleži sicer tuđi *K61nische Zeitung«, da namerava Franciia poslati 2 armadna zbora. Op. ured.) DRŽAVMŠK1 *SESTANEK V NAŠEM GLAVNEM STANU. Dunaj, 20. fcbruarja. (Kor. ur.) Zunanji minister baroa Burian se je podal snoči v avstrijsk! glavni stan, kamor prispe danes tuđi nemški državni kanclcr v. Bethmann-Hollwcg, da vrne obisk bar ona Đuriaaa v nemškem glavne rn stanu. • . • ALBANSKI VPAD V SRBIJO. NB, 18, februarja. (Kor. urad.) Srbski tiskovni urad Javlja: Srbske čete so zasedle zopet skoraj vse od Albancev osvojene obmejnc kraje ter prisilile Albance, da so se z veli-kimi izgubami umaknili. Na posa-meznih točkah se boji še nadaiju-jejo. Albanski vpad — srbska intriga? Iz Sofije javljajo: Tukajšni politični krogi smatrajo srbsko-albanski konflikt za srbsko intrigo. Srbija ho-če navzlic vsem pogodbam in obvez-ru>stim zasesti strategične točke v Albaniji in prodreti na morje, Bol-garski krogi pričakuiejo, da bo Italija vložila svoj veto. Srbske čete na potu v se\ erno Aihanijo. Frankfurt, 19. februarja. Iz Soluna poročajo: Srbija je ojačila svoje obmeuie čete s 5 bataljoni inianteri-je in 2 gorskima baterijama. Te čete naj zaženejo Albance naza] in naj zasedeio vse važncjše kraje v sever-ni Albaniii. • • • NEMSK1 USPEHI V ARGONU! !N VOGEZIH. Beralin, 19. februarja. (Ko*\ ur.) Porobilo \Vo$fiovega urada; Veliki glavni stan, 19. februarja. Zapadno bojišče. Ob cesti Arras - LiSIe srao podsnili Francoze !z onega dela našega jarka, ki so sa Francozi zasedii dne 16. tebruarja, V Champagni so izvršili Francozi po-noven napad, delcma z moćnim! če-tamL Njihovi napadi 50 se popolnoma razbili ob našeni ognju. Zajeli srao nada-inih sto vjeinHiOv. Kratke deie našega iarka, ki so jih Francozje zavzeli dne 16. febru-aria, smo deloma zopet osvojili. Pri objavijenem frafleoskem napada proti BoureiiUies - Vauquoisu srno vjtli neranjenib 5 častnikov in 571 mož. Vzhodno cd Verduna pri Com-bresu srao Francoze po začetnih uspehih odbili s težkiini izgubami žanje. V Vogezlh srr.o v naskoku za-vzsH visino 600 južno od Lusse ter vpfenlij 2 strojni puški. Vrhovno annadno vodstvo, Francosko uradno poročilo. Uradni francoski komunike z dne 16. februarja ob 3. popoldne se glasi: Angleške čete so se zopet pola-stile dveh delov nemških jarkov, ki so jih bile prejšni dan pri ?t, Eloi in ob vperskem kanalu izgubi :. Na francoski fronti \-i vladal včeraj ćeli dan mir. Pehota ni razvi-iaU nikake posebne delav isti. Posebno pomembni uspehi nr> c artile-ri]e se potrjujejo. Kornunike izdan ob M. ponoći pravi: Na ćeli fronti ie bil Ij5. februar za n^s u^oderu V Belgiji so se vršili artilerijski boji. Eskadra franeoskih avijatikov je bombardirala nernški zrakoplovni park pri Chisteles (9 km od Ostenda). Angleška avijatična eskadra je obstreljevala Ostende. Južno od Ypresa se nahajajo angleške čete v jarkih. Zc dva dni se tam razvijalo ljuti boji. Med Oiso in Aisno pri Beillvju (9 km južno od Novona) jako učinkujoč ogenj naše artilerije na zbrane nemske avtomobile; tam smo metali tuđi bombe. Pri Loivre v reinskem odseku smo napredovali pri utrdbi Brimont. V Champagne, na fronti od Perthesa do Beausejour. smo vzeli neprijatelju 3 km strelskih jarkov ter zajeli nekaj 100 vojakov, med njimi 5 oficirjev. V Argonah je napadala naša pe-hota v pustinji med four de Pariš do zapadno od Boureuilles. Boj še traja. Severno od Pont a Mousson smo vzeli sovražniku v gozdu Leis retre nekatere koče. • . • Ostend*. Tz Amsterdama poročajo* da je dobilo mesto Ostende sedaj že popolnoma nemško lice. Od prebivalstva so se vrnile AU, tuđi je dospelo tji mnogo beguncev iz krajev južno od Ostenda. Kruh in meso sta draga. Kilogram krompirja stane 30 centi-mov. Hter olja poldrug frank. kz kave 8 frankov. Ob 10. zvečer ne sme nobeden več na cesto. Vsa okna moralo biti zatemnena. 1 • • • 0odočno«t CataiM. Itaiijan&ka agentura »La Corre* spondenzac piše, da so v političnih krogih zelo v skrbeh zaradi bodoč-nosti Calaisa. Vse franeoske oblasti so tam danes brez vpliva. Nobenih franeoskih čet ni več v inestu, pač pa se grade velike vojašnice za An-glcže in elegantne vile za angielke častnike. 2e enkrat Je bil Calais dve stoletji v angleških rokah. Tuđi je Francoska dokazala, da sama ne more braniti svoje severne obali. OČi-vidno čuti Anglila dolžnost, da tu samostojno nastopa. Angleške Sete. London, 19. februaria. (Kor. nr.) Uradno se poroča, da bo v kratkem potrebno pripraviti železnice za velike transporte vojaštva na An-gleškem. • • • Angleško brodovje krade konje. »N. Ziiricher Zeitung^ poroča, da %o imeli nakupi konjev s strani Italije v" Ameriki neslaven konec. Konji so pocepaii, ker je manjkalo pitne vode. V Livorno je pnpeljal neki parnik namesio 400 samo 50 konjev. Večino parnikov s konji pa so angleški parniki zaplenili. Povelj-niki angleških ladij so takoj plačali nakupne cene, tovornino in zavaro-valnino, tako da italijanski fiskus ni-ma škode. Kot relativno konterban-čo so spravili več tisoč konjev na Irsko in v Anglijo. kjer baje vežbajo ruski konjeniki angieške rekrute. Iz franeoskega parlamenta. Pariz, 19. februarja. (Kor. urad.) V včerajšnji seji poslanske zbornice je interpeliral poslanec C h a u m e t ministrskega preni^ednika Vivian'Ja radi rezolucij, ki jih je spreiela skup-ščina socijalistov v Londonu. Posla-nec je naglašal, da so rei'Mucije tem bolj vznemirile javnost, ker sta se konference udeležila tuđi dva ČU.na ministrstva. Govornik )e zrazil svoje obžalovanje, da sra ministra na-stopala brez potrebne rezerve. Ministrski predsednik V i v i a -n i je izjavil. da je smer vis dne politike neizpremenjena in da so odno-šaji napram zaveznikom. enako pre-srčni, kakor so bili doslej. Viviani je znova poudarial, da so za sedanje dogodke od^ovTorni .sovražniki Fran-cije. Vlada iz javlja znova, da bo na-daijevala brez slabosti in omahova-nja in v soglssju z zavezniki vojno do konca, dokler ne bo osvcboiena Evropa, dokler ne bo vzpostavljena materijalno in politično Belgija in dokler ne bo zopet združena sFranci-jo Alzacija-Lotaringija. (Pritrjevanje v ćeli zbornici.) Kadar borno ti dve pokrajini zopet pripojili Franciji — je nadaljeval Viviani —. borno lahko rekli da smo jih povrnili državi ne z zavzetjem, marveč z restitucijo. Glasom pogodbe z dne 4. septembra more vlada mirno rešitev uvaževati .samo v sporazumu z zavezniki. ka-terih zvestoba je v teh časih izkušenj samo poglobila sveto zvezo, ki bo resila stvar civilizacije in pravice, ilvropo in morda ćelo ves svet. za-kaj triumf pruskega militarizma bi znači! uničenje vseh svoboŠčin. Ne samo vlade govore tako. marveč tuđi zavezniški narodi sami, ki se zbirajo okrog skupne ideje, se zavedajo, da bi bila zmaga nemške-ga imperijalizma razgrom vseh svo-boščm. Viviani je končno rotil parlament, naj izpolnjuje svoje dolžnosti in naj se izogiblje vseh konfliktov in nesoglasij. Chaumet se je zadovoljil z odgovorom. — V senatu je interpeliral radi udeležbe ministrov Sem-bata in Guesda na skupščini socija-listov senator Villaine. Viviani Je med živahnim pritnevarnem ponovil svojo izjavo, podano v parlamentu. m • POMORSKA VOJNA NEMĆIJE PROTI ANGLUL KodanJ, 18. februaria. (Kor. ur.) »Politiken« piše v svojem uvodniku pod naslovom: »Historični spomin-ski dan«: Odkar je nepremagljiva -?.rmada<^ leta 1588. ogrožala angleško obal. se ni upala nobena pomorska sila storiti tako izzivajočega koraka proti gospodarici morja, kakor so ga zagrozili Nemci za 18. februar. Če se nemški blokadi posreči, odre-rati Anglijo tndi samo za krajši čas od dovoza, bo to moglo pomeniti obrat v zgodovini Anglije. DoscdaJ se je med angleSkim prebivalstvom pokazalo Ie veliko vznemiHenJe. Cene živil so močno poskočile In angleški izvoz }e hu4o trpel. Odkar se je pričela vojna, Je stalilče Londona kot denarni trg, W zalaga ves svet oslabljeno in New York se vedno boli povzpeva v denarni trg. Anglija Je morala zapreti svoj trt ta zttnania posolila. Ni se pripravljala ćelo živlienfcko dobo tM voino. kakor sta to storifi NemCUa ii rraneoska. Tuđi ni uporabila svoje dosedanje premoći na morju, da bi se bila založila za čas blokade, pač pa neomajno zaupa na premoć in izbornost svojega brodovja. Stališče nobene države ne sloni tako na ideji nedotakljivosti, kakor stališče Angli-je, nobena država ni tako odvisna od zunanje trgovine ali od vzdržanja svojega kredita v Inozemstvu, Angleški kreditni sistem ie vzor za vse države, podlaca mu je pa. medseboj-no zaupanje, ki se da vzdržati samo, če se izkaže moč Angliie, ki sloni na njenem brodovju in na njen em boga-stvu, učinkovito. Ćelo kratka blokada s strani Nemcev bi zadistovala, da omaja ugled, ki ga je Anglija nži-vžJa doslej na svetu. Kopenhagen, 20. februarja, (Kor. urad.) Zastopniki danske, švedske in norveške vlade se sestaneio v so-botov Kopenhagnu, da se posvetuje-jo o vprašanju, kako bi se dala ohra-niH plovitba v Severnem morju. Rotterdam, 20. februarja. (Kor. uradj >Nieuv. e Rotterdamsche Cou-rant* javlja iz Londona, da je policijsko sodišče obsodilo 5 mornarjev s parnika »L2pping^ na globo 3 fumov šterlingov ali na 14 dni zapora, ker so se radi nevarnosti blokade upirali, da bi se odpcljali v Amsterdam. Amsterdam, 20. februarja. (Kor. urad.) ^Handelsblatt« lavlja: Vzrok, da ni včeraj semkaj dospela i:obena ladja, je, kakor se zdi. vreme. Danes je prispelo v tuks-jšnle pristanisče "l 4 ladij. Zloraba nevtralnih zastav. Iz FTaaga poročajo. da so angleške ladje, ki vozijo med Marwichom in ficek van Hollandom, res tako pobarv^ne. da jih je mogoče smatrati za holandske ladje. Ko je zapustila »Lusitarria-* an-gleske proge Cunard v soboto Liver-pool. je dal razobesiti kapitan ameri-ško zastavo ter izjavil. da bo to sto-rfl v5elei, kadar se mu bo zdelo potrebno. :->Vsi moji potniki so skoro sami Amerikanci,^ je izjavil kapitan, ?>in če naj poginejo vsled zahrbtnega napada kakega nemškega podmvir-skega čolna, bodo rajši umrli pod ameriško zastavo, kakor pod katero-koli drugo zastavo. Prvi nčinki blokade. Iz Amsterdama: Paroplovna družba Zeeland je za službo z Anglijo postavila v promet ?tar parnik na lopate, ki ga je mogoce spoznati že na veliko daljavo. Iz Kodanja: M^stvo parnika - Flord^ zahteva za vožnjo v Anglijo 200 K vojne doklade. Več danskih ladij s premogora in vec parnikov s pridelki je cdplulo na Angleško. Norveške ladje »Courer*. T.Remus« in danski parnik »AngantiT- se nišo odpeljale. Med Švedsko in Anglijo je ustavlien skoro ve> promet Iz Kodanja poročaio, da se tuđi danska parnika ^Knutenborg? in »Harrilde-borgr. urad.) Neki perzijski Usi poroča, da bo perzijsko rninisirstvo idstop-lo. Demisija je v zvezi z dejstvom, dn Perzija ne more ve? ostati ncvtralna. m • m Amerikanske kupčlie. London, 19, februarja. (Kor. sr.) »Daily Telejraph* Javlja \z Ncv Varka; Uvoz voinega matcriJaU iz 41- ftg»__________________ ,tiLOV£NSKl NAKUtr, on« 20 febraaria 19i5. Stran S. Amerike je bit v decembru 1914. za I 17,209.495 dolarjev večji kakor v decembru 1913. Vojni materijal je šel povečini v Angiijo, Francijo in Ru-sijo. KITAJSKA IN JAPONSKA. Berolinski listi porocajo iz Pekinga: Japonski poslanik konferira vsak dan s predsednikom Vuanšika-jem in kitajskimi ministri. Vuanšikaj se kaže jako spretnega. Prebival-stvo je mimo. Izbruh vojne je izklju-čen, ker se Kitajska moderni japonski armadi sploh ne more uprcti. Kitajska se bo tor ej v skrajnem slučaju iztekla — k diplomadčnemu protestu. Poskus nekaterih velesil, pripraviti kitajsko vlado do tega, da bi nekoliko samozavestnejše nastopaia, je bil brezuspešetu • . • VELIKE VOJAŠKE PRIPRAVE NA JAPONSKEM. Vesti o novih vojašlcih pripra-vah na Japonskem se potrjujejo. Kakor poročajo angleški listi se je podalo skoraj ćelo japonsko vojno bro-dovje v kitajske vode. Na vojne ladje se je vkrcalo v zadnjih dneh 20.000 mož mornariške infanterije. Ob ki-tajski obali križari 35 japonskih vojnih ladij. • * • Kitajci zapuščajo Rustjo. Kopenhagen, 19. februar ja. Listi lavljajo: Kitajski državljani zapuščajo Rusijo ter se vračajo domov. NOVA FAZA NEMŠKO - ANGLE-ŠKEGA POMORSKEGA BOJA. V Četrtek 18. t. m. so priče li Nem-ci vresničevati svojo veliko napo-ved: uničevali bodo vsako angleško trgovsko Iadijo, katero zalotijo na morju. ki obdaja Angiijo ter Irsko in pa v ožini La Manche;, posvarili so rudi nevtralne države, da naj svojih ladij ne pošiljajo v to vodovje, ker bi bile sicer izpostavljene napadom na-perjenim proti angleškim Iadjam in s tovorom ter moštvom izgubljene. Ta nevarnost, ki preti nevtralnim ladi-jam, je tem večja, ker stoji Anglija na stalisču, da naj razobesijo angle-ške ladije čim pridejo v nevarno vo-dovje nevtralno zastavo in se na ta način izognejo sovražnemu napadu I n uničenju. Nemčija namerava izvr-ševati napovedano uničevalno akcijo z minami in podmorskimi čelni. To je nova metoda, katera se po mnenju nemskih krogov ne da prilagoditi starim pravilom pomorske vojne, ki natančno urejajo postopanje vojnih ladij proti sovražnemu in nevtralne-mu trgovskemu brodovju. Boj, ki ga je Nemčija napovedala angleškemu trgovskemu brodovju je v glavnem boi podmorskih čolnov, ki vršijo svojo nalogo seveda po vsem drugače, kakor pa druge vojne ladje. Podmorski čoln ima uspehe le tedaj, če se približa neopaženo in Če lahko tako-rekoč iz zasede izstreli svoj smrtonosni torpedo. Sicer pa lahko postane ćelo navadna neoborožena trgov-ska ladja podmorskemu čolnu nevar-na, najmanj pa mu lahko uide, ker je navadno hitrejša. Ta dejanski položaj se seveda ne da spraviti v soglasje s sedaj veljavnimi pomorskim!, voj-riimi zakoni, katerih glavno pravilo je m. dr. to, da smelo vojne ladije uničiti trgovsko Iadijo (in naj si bo sovražna ali nevtralna) te tedaj, če se preiskavi, ozir. konfiskaciji pasivno ali aktivno zoperstavlja. Nemci odkrito priznavajo, da so se s svojo uničevalno napovedio postavili iz-ven veljavnega mednarodnega zakona, toda oni upravičujejo svoje postopanje z jako tehtnimi argumenti: 1. njihova napoved je Ie po medna-rodnem pravu dopustna represalija proti postopanju Anglije, ki je proglasila ćelo Severno morje za boji-sče ter zabranjuie proti izrecnim predpisom mednarodnega prava vsak dovoz živil v Nemčijo; 2. med-narođno pravo samo pripušča uniče-nje trgovske ladije, ako se konfiskacija in transport zasežene ladije ne da izvesti brez neposredne velike nevarnosti za vojno Iadijo, ki je napad izvršila. Ta izjemna določba mednarodnega prava velja gotovo za napade podmorskih čolnov, ki sploh ne morejo storiti drugega. kakor sovražno ladijo uničiti, ali pa jo pustiti pri miru. Tertium non datur. Ze Angleži so v novembru sami pro-glašali, da so moderne mine in tor-pedi prevrgli vsa dosedanja pravila pomorskega boja. 3. Nevtralne države se obračaio na napačno adreso% ako protestirajo proti napovedi nem-skega admiralskega štaba. Nemška akcija ni naperjena proti nevtralnim ladijam, in trgovsko brodovje ne-vtralnih držav bi bilo pred nemškimi napadi popolnoma varno, ako bi an-sieške ladije ne zlorabljale nevtralne zastave* i I Ker podmorski čolni ne morejo preiskovati ladje za ladja, ali ie res nevtralna ali ne, zato se lahko zgodi, da uničijo brodove, ki so res nevtral-ni, meneč da so angleški. Nevtralne države se lahko izognejo vsaki nevarnosti, ako prisilijo Angiijo, da opusti izrabljanje nevtralne zastave. Napačno pa je zahtevati od Nemčije, da bi gledala bolj na interese ne-vtralnih drzav, kakor pa na svoje lastne, in da bi sama brezuspeševa-la svojo veliko akcijo proti angleški trgovski plovitbi zaradi dobre kupči-je, ki jo hočejo delati nevtralni trgovci — s sovražnikom. Navzlic vsem protestom ne-vtralnih držav ostaja Nemčija pri svojem stališču. Drži se Lutherjeve-ga ^Bog pomagaj, ne morem drugače*, ker to zahteva njen življeniski interes, Nevtralne države tega stališča Nemčije ne priznavajo. Toda njihova negacija je za enkrat le principijelna in treba je počakati konkretnih slu-čajev, da vidimo, ali bodo rodili res-ne konflikte ali ne. Zdi se, da se An-gliji, katere diplomacija bi seveda I tako rada nahujskala nevtralne države proti Nemčiji, ne bo posrečilo izzvati novih sporov in konfliktov. Nemška mornarica pa bo pri svoji novi akciji postopala gotovo z vso previdnostjo ter skrbno pazila, da ne uniči res nevtralnih ladij. Časa ima dovolj, ker si je svesta, da njena akcija ni morda enkraten ogromen udarec na angleško pomorsko trgovino, ki bi mahoma imel popolen uspeh, temvec da ie dobro organizirana sistematična gonja na anj^eško trgovsko brodovje, ki se bo uveliavi-la sicer še le scasoma toda tem sigu rnejše. Ikrodno- napredno ženstvo v službi mitasrčnosti. (Kod*»c.) Še enkrat iz Mlađike in liceja. Kar je sodelovalo dam pri odboru, ki je že takoj začetkom vojne prevzel skrb za ranjence, sem jih že omenil. Veliko pa je število onih, ki so sodelovale pri enem ali drugem odseku. Še enkrat naj cmenim dame, ki so si iztekle prav posebnih za-slug ter s svojim delom omogočile tako veliko pomoč našim vojakom na boiišču ali v bolnišnicah. Predvsem omenjam Županjo gospo Franjo dr. T a v č a r j e v o, ki je inicijativno in neprestano z najvecjo požrtvovalnostjo vodila vso akcijo. Najvecjo pomoč je imela pri tem Županja na gospe Rozi dr. B 1 e i -w e i s - Trsteniški, gospodični Mariji G o m i I š k o v i, ge. Mariji K o c h o v i, ge. Antoniii Koštanje v č e v i, ge. Silvi L a h o v i, ge. Tereziji dr. S 1 a v i k o v i, gdč. Mariji W e s s n e r j e v i in ge. Theji dr. Z a r n i k o v i. Poleg teli dam so sodelovale v odboru še: gdč. Marija A r z e 1 i n o v a, ga. Marija Č e s n i-•k o v a, gdč. Marija G r o š 1 i e v a, gdč. Ivana Hrastova, gdč Ana Mahova, ga. Marija P a v 1 : n o -va, gdč. Cirila Pleškova, ga. Albina R e i c h o v a, ga. Leon i dr. Souvanova, ga. Olga dr. Stare t o v a, ga. Berta dr. T r i 1 1 e r -j e v a, gdč. Marija Vavpot če-v a, gdč. Ana Wessnerjeva in gdč. Josipina W e s s n e r j e v a. Pomagale pa so tem damam pri šivanju in drugih opravilih še te-Ie gospe in gospodične: Luiza A c c e t-t o v a, Josipina Arcetova, Kristina B a y e r j e v a, Ana Boltav-z a r j e v a, Ana Bonačeva. Ljud-mila Bučarjeva, Marija C i u h o-va, Angela C u r k o v a, Vida For-sterjeva, Miči Gašperlino-v a, Anica G o g o 1 o v a, Anica G o-1 o b o v a, Ana Gregorinova, Marija Herenova, Marija Hrastova, Fani Hrenova, Li-na dr. H u d n i k o v a. Fina dr. J e n-kova, ga. Jenkova, Marija K n a j z 1 o v a, Lea Knezova, Olga Knezova, M. dr. K o k a 1 i e -va. Cecilija dr. Korunova, Marija K o z i n o v a, Minka K r o f t o -v a, Ana Kur altova, Jelica Len-č e t o v a, Minka Lenčetova, Terezina Lenčetova, Ana L i -kozarjeva, Terezina M a c h c r-jevaF. Majdičeva, M. Maj-dičeva, T. Majdičeva, Antoni-Ja Mallyjeva, Mila Martina-kova, Mayer. učiteliica v D. M. v P., Slavica M i 1 a v č e v a, Marija Pfeiferjeva, B. Podvasni-kova z Dunaja, N. Potočniko-va, Justina Požarjeva,ga.Pre* do viceva, Marija dr. Ravni-harjeva, Marija Reisnerje-va, Danica Rohrmanova, Hela dr. Rusova, 01» dr. Seneko-vičeva, Antonija SinKcricva, M. Sičeva, Ivana SkaUtova, Marija Smoletova, Amalija Starctova, Josipina Sapfje-va, Mihaela Segova, Karta S«n-kovčeva. Marta Svalftri«- va, Dmica Tavčarjeva, Pavla Tepinovafga,Tiiičevat gospodične pl. T r n k o c z y i e v e, ga. Trstenjakova. Zahvala. Dame so dobile nešteta zahvalna pisma od vojakav, od tak ih, ki so bili v oskrbi v ljubljanskih bolnišnicah in od takih, ki so dobili na bo-jišču darila iz domovine z njihovim posredovanjem. Mnogo takih zahvalnih pišem je dobila zlasti Županja ga. Franja dr. T a v č a r j e v a, prav mnogo tuđi ga. Ana Podkraj-š k o v a. Vojaki se damam na teh dopisnicah ne zahvaljujejo samo za izkazane dobrote, marveč jim poročajo tuđi o veselju, ki je zavladalo dorna, ko so obiskali svojce, pripove-dujejo jim svoje majhne skrbi in sli-kajo jim, kako blagrujejo njihovi so-rodniki milosrčnost Slovenk. E. V. Poljudna razprava o novem poravnalnem redu. Dr. Albin Smola, odvetnik v Ljubljani. (Dalje) e) Kdaj je poravnalni pred- io g s p r e j e t. Predlog je sprejet, ako glasuje za predlog: 1. absolutna većina navzočih upravičenih upnikov in 2. ako znasa skupna vsota onih terjatev, katerih upniki glasujejo za predlog, 3/4 skupne vsote vseh terjatev, katerih upniki so upravičeni glasovati. Ta dvojno kvalificirana većina je potrebna za sprejem po-ravnalne ponudbe. Ako se je dosegla le ena teh ve-čin, tedaj zahteva lahko dolžnik, da se narok preloži in pri drugem naro-ku zopet glasuie. Tak nov narok mora komisar takoi določiti. Upniki, ki nišo bili navzoči pri prvem naroku, mora komisar pova-biti. Uvaževati je, da nišo vezani upniki na svoje pri prvem naroku podane izjave. f) Določbe glede izračuna- n j a većine. 1. Posebna določba velja za bližnje svojce dolžnikove in njihove naslednike, ki si nišo pridobili terjatev prej kot 6 mesecev pred otvorit-vijo postopanja. Za te upnike treba domnevati. da bodo držali z dolžnikcm. Radi tega določa postava; da se štejejo njihovi glasovi pri izračunanju većine upnikov in njihovih terjatev ter skupne vsote terjatev le takrat, ako glasu x)o proti poravna vi. 2. Dolžniku in urniku pristoja pravica, ugovarjati zoper glasovalno pravico posameznih upnikov. Vzlic takemu ugovoru se izpr-va ne ugotovi, ali je tako ugovor upravičen ali ne. Upnik glasuje vzlic ugovoru. Ako je pa glas upnika, čigar upravičenosti se je ugovarjalo, me-rodajen za izid ali je poravnava sprejeta ali ne, tedaj se vpelje neka-ka meritorna preizkušnja njegove upravičenosti. V takem slučaju mora poravnalni konfsar po zaslišanju udeležencev odločiti o tem, če in v koliko se mora vpoštevati upnika, čigar upravičenosti se je ugovarjalo. g) Preložitev narok a. Narok se sme preložiti: t. ako se predlog izpremeni; 2. ako se dopusti nov predlog; 3. ako je pričakovati, da se iz-premene one okoliščine, od katerih odvisi odločitev upnikov. h) Vsebina poravnave. Načelo je, da velja za vse upnike popolna enakosU da ne sme poravnava ustanoviti za posamezne upnike kakih prednosti. Ako se dogovori v poravnavi popust, tedaj morajo dobiti vsi upniki enake kvote in je nedopustno, da bi se dal enemu višji odstotek. Ali obstola terjatev faktično ali ne, o tem poravnava sploh ne odloča. Ako obstoja terjatev, tedaj jo mora plaćati dolžnik v oni izmeru kot to določa poravnava. Merodajna in odločilna je le vsebina sodno sklenjene poravnave. Obljuba dolžoikova ali pa drugih oseb, upniku privoliti pred sklepam poravnave ali pa v časa med skle-pora in pravomočnostjo posebne prednosti, je neveljavna in neobvezna. Vračilo tega, kar se Je na pod-lagi takega dogovora dejanjski dalo, more terjati dolžnik tekom treh let Pravic te tretjih oscb se seveda ta poravnava ne dotflui tako pravice i opnikov napran porokom ali sodotl-nflmio m napraši regresu* om* I 3. Odobritveno postopa«-nje* Od upnikov sklenjena poravnava stopi sele tedaj v veljavo, ako jo odobri poravnalno sodišče. Odločba poravnalnega sodišča se mora javno razglasiti in izvleček dostaviti vsem upnikom in vsem ostalim udeležencem. Poravnalno sodisče mora po-ravnavo preizkusiti v formalnem in materijalnem oziru. Potrditev se mora odreci: 1. ako nastopi okoliščina, da je bila otvoritev postopanja sploh ne-dopustna; 2. ako se ni ravnalo po predpi-sih, merodajnih za postopanje in sklep poravnave* Ta odobritev iz-ključujoči razlog pa odpade, ako so bile te napake naknadno popravljane ali pa nišo odločilne važnosti; 3. ako so se dovolile posamez-nim upnikom nedopustne prednosti; 4. ako nišo troski in pristojbine poravnalnega postopanja poravnani ali zavarovani in ni izkazano dovo-ljenje upravičencev. Sodišče mora tuđi materijalno preizkusiti, ali more odobriti poravna vo. Sodisče more, ne mora odreci poravnavi odobritev iz slede-čih razlogov: 1. ako stoji poravnava v na-sprotju z dolžnikovimi razmerami ali pa če poravnava ne odgovarja splos-nemu interesu upnikov; 2. ako ni možno dobiti z ozirom na kakovost ali pomanjkanje dolžni-kovih opravilnih seznamkov zadost-nega pregleda o dolžnikovem premo-ženjskem stanju; 3. ako se je ustavilo tekom leta pred predlogom poravnalno postopanje; 4. ako je bil odklonjen tekom leta v konkurzu prisilni poravnalni predlog od upnikov ali ako ga je umaknii dolžnik po javnem razglasu poravnalnega naroka ali pa ako ni bila od sodišča potrjena prisilna poravnava. Proti potrditvi poravnave je možna pritožba. Upravičen zanjo je vsak udeleženec, ki ni izrecno pri-stal na poravnavo. Rekurira lahko tuđi vsak so-dolžnik in vsak porok. Proti odklo-nitvi odobritve pora\Tiave lahko re-kurira dolžnik in oni upnik, ki ni ugovarial. 4. Končno postopanje. Pora\Tialno postopanje je imelo uspeh, ako je poravnava sprejeta. Kakor hitro je poravnava sodno potrjena, se mora izjaviti, da je postopanje končano. Dejstvo, da je postopanje končano. je treba javno razglasiti in ob-enem odrediti, da se izbrišejo za-znambe otvoritve postopanja v javnih kniijrah in registrih in izvršilnih zapisnikih. Ako pa ne priđe postopanje do tega zaključka, ako tedaj ni imelo uspeha, se mora ustavitL Postopanje se mora ustaviti: 1. ako dolžnik umakne svoj predlog pred narokom; 2. ako poravnava ni sprejeta od upnikov tekom 90 dni po otvoritvi postopanja; 3. ako je sprejeti poravnavi pravomoćno odrečena sodna potrditev; 4. ako dolžnik ne priseže raz-odetne prisege ali ubeži. V teh slucajih se mora obligator-no ustaviti postopanje. Fakultativno po sodnem izprevidu se lahko ustavi, ako se dolžnik ne ukloni sodnim ali postavnim odredbam glede pravice, razpolagati s svojim premože-njem. 5. Prehod iz poravnalnega postopanja v konkurzno p o s t o p a n j e. Ako je stavljen predlog za otvoritev konkurza, tedaj se mora sklepati obenem z ustavitvijo poravnalnega postopanja o otvoritvi konkurza. Ako se otvori konkurz obenem z ustavitvijo poravnalnega postopanja ali pa na podlagi predloga, stavljene-ga tekom 14 dni po ustavljenem po-ravnalnem postopanju, tedaj trajajo posledice otvoritve poravnalnega postopanja do otvoritve konkurza. (Kosec prihodnjiC.) Dnevne vesti. — Raporti za rarieoa in boiaa častaika vri *iac«steai poveUstvn. Uradao lporačUN ki smo ]e priobčfli o raportih za ranjene in bolne čast-nike, fa ■igaaartU v tottkot da aa vrfatfrapartl dM 22. Mmarta kt — Oiiniaala, Signom lanđis na bekmtečem traku ie dobil nadpo-roCnik orožniikega zapovedniitva it 9 rran Perhavc Sretali za-stafoi krilec na traku hrabrostne rretinle le doba rcsarvsi čatovoifta 4 domobrarakcft pdjpoflri Tono Pobaraik. autco InatioatM , ■ i ii-MaiiatfrTiintr^ * svetinjo I. razreda je dobil titularni četovodja Tran rerjančič. Srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda so dobili: četovodja Josip Sile in korporal Josip P e r k o 27. pešpolka. — Pohvalno priznanje zapovedni-štva balkanskih sil so za hrabro ve-denje pred sovraž. so dobili: četovodja Josip Krapćž, korporal R. Lokar, krporal Fran P i n t a r in korporal Franc Valež; infanterist Alojzij C i g a n, četovodje F. Pero, M. B e r d n i k, F. P e t e k in I. D o-b r a v e c, korporal I. Mlakar, četovodje A. Gorup, N. S t a t u š e kt S. Turk in I. J a z b e cf vsi pri 27. črnovojniškem polku. — Odlikovanje. Gospod Karei Klander, c. kr. notar v Kranjski gori in c. kr. nadporočnik pri 27. čr-novojnem pešpolku in poveljnik 5. stotnije, je bil odlikovan z najvišjim priznanjem (signum laudis). — Tržaški namestnik v Pulju. Namestnik baron Fries - Skese je včeraj dospel v Pulj ter tekom dne posetil predstojnike pomorskih in vojaških oblasti. — Imenovanje. Za majorja-av-ditorja je imenovan središTci rojak gosp. dr. Matija Vargazon. — Pogreša se od 1. oktobra Ja-nez B a b n i k, 4. domobranskega pešpolka, 4. batalj., 16. stot.t vojna pošta 48, kateri je bil v boju dne 19. oktobra v Samorzanv pri Przemvslu ranjen. Vsa poizvedov'ania pri oblastvih so brezuspešna. Kdor kaj ve o njem, se prav lepo prosi, naj sporoci proti povrnitvi stroškov njegovi sestri Katarini Zalete!, StanežiČe 10, Št. Vid nad Ljubljane — Pogreša se Anton Bernard, narednik pri 17. pešpolku, 6. stotniji, vojna pošta 32. Zadnje pismo je pisal dne 15. decembra 1914, od tega časa pa ni več sledu o njem. Kdor kaj ve o njem, naj to sporoci njegovi sestri Ivani Župan, Zasip št. 1, pošta Bled. — Oglasil se je. iz ruskega vjet-nistva. Piše se nam iz Trsta: V urad-nem listu svoječasno kot mrtvi proglašeni nadporočnik Herman Štem-b e r g e r, se je v veselje svojih dragih oglasil iz ruskega vjetništva in sporočil, da je zdrav ter da se naha-ja v Krasnoji Rjeki v vzhodnji Si-biriji. — »Naš vsakdanji kruh« nam dela skrbi in nas pripravlja do tega, da poizvedujemo, kako je kaj bilo v preteklih časih in kako bo morebiti v prihodnjosti. ZaČnimo s preteklost-jo. Sveti Bernard, ustanovitelj samostana Clairvaux (1. 1115.) je z drugimi menihi vred užival kruh iz bukovega listja in kruh iz jeČmena ali iz prosa. Po nekem predpisu reda Benediktincev iz 17. stoletja je bilo menihom ćelo zapovedano. da morajo jesti bukovo Iistje. V času fran-coskih vojsk v prejšnjem stoletju so bili v mnogih krajih kmetje v taki bedi. da so delali kruh iz drevesne skorje in uživali že orobkane koruz-ne štorže. V prejšnjih časih je bila tuđi navada* da so Ijudje v časih be-de, primešavali rženi moki navadno zemljo. V Ameriki so nekoč posku-sili delati kruh iz belega lesa, in sicer iz posebne vrste topolov. To se je zgodilo v času vojne med s&-vernimi in južnimi ameriškimi drža-vami. Vojaki.ki so dobivali tak kruh, nišo bili ž njim zadovoljni in v parlamentu so bile o tem po vojni velike debate. Pa tuđi v Berlinu so pred ka-kimi tridesetimi leti izdelovali kruh iz lesa, Mešali so kemično pripravljeno žaganje, z otrobi in rženo mo-ko. Dnevno so izdelali takega kruha kakih 200 centov. S kemično pripravo so spravili iz žaganja sladkor in tako je imel ta kruh okus piskotov. Ljudje ga nišo dolgo uživali in končno so se ga naveličali tuđi konji. Leta 1892. je imel v dunajskem znan-stvenem društvu neki vseučiliški profesor predavanje, v katerem ie napovedal, da bo vsakemu pomanjkanju konec, ko se bo dalo delati kruh vi celuloze, to je iz lesnih snovi. To je ena največjih nalog kemije. Tuđi znameniti profesor Viktor Maver v Heidelbergu je mnenja, da bo mogoče iz lesnih snovi izdelovati kruh. Organična kemija je v zadnjih letih znamenito napredovala. Navad-ni Ijudje še pojma nimajo, kaj je vse kemija v kratkih letih ustvarila. Tako na primer se izdelujejo iz od-padka, ki se dobi pri distiliranju premoga, najlepša barvila, namreč AnHin - barve in dragocena zdravila, kakor antipvrin, antisebin in šaha-rin, ki je še slajši kakor sladkor. Na isti način, kakor se je posrečilo iz-delovati saharin, je mogoče, da se bo tuđi iz lesa izdelal škrob in be-IJak. Kakor znano, Je škrob glavni del naše moke in škrob je kemično ravno tako sestavljen, kakor celuloza, ki Je imamo v lesu in v slami v neizmemih množinah na raspolaganje. Ce se Je posrečilo — seveda z ogromnimi stroški — iz premoga iz-delati demant, se bo sCasoma dalo tndi iz celuloze delati kruh, to }e kruh iz lesa in iz siamc. — Monla ■vide na la ^** m. tafut iamriđ^m* đ* Stran 4_____________________________________________________»SLOVENSKI NAKUir, dne 20 leDruaija 1316.______________________________________________41. Stev. bi se iz žaganjc in slame delalo kruh, ko bi spoštovali porabljene vžigalice* kakor se dandanes spoštuje dar božji, bi provzročila v eloveski družbi revolucijo, kakršne svet se ni videl, revolucijo na dobro. Ljudje bi ne bili več odvisni od zemlje, ne od vremena in bi ž i veli v popolnoma pre-menjenih razmerah. — Spomenica trgovinsko - politične komisije groiu Stiirgkhu. Dunavska »Rathauskorrespoadenz« javlja : Župan dr. Weisskirchner in predsednik dunajske trgovske in obrtniške zbornice. Pavel vitez 5 c h o e 11 e r, kot predsedn. velike trgovinsko - politične komisije sta posetila s podpredsednikorn dr. Hos-som kot načelnikom aprovizacijske-ga odseka — ministrskega predsed-nika grofa Sturgkha ter mu izročila z ozirom na vprasanje preskrbe z moko in žitom obsežno spomenico, v kateri so nanizane te - ie zahteve: 1. NaJ se takoj po enotnih načelih in točno popišejo vse zaloge moke in žita, kakor tuđi vseh surogatnih predmetov. 2. Naj se nemudoma na-bavijo vse potrebne zaloge moke in žita iz Ogrske ter pravično in ena-kcmerno, krajevno in časovno po-razdele zaloge avstrijske in ogrske provenijence po eni centrali, pri čemer pa naj fccđo izlocene samovoljne odredbe lokalnih oblasti. — Mi-nistrski predsednik je odgovori!, da se vlada zaveda izredne važnosti teh vprašanj in svoje odgovornosti, zatc najintenzivneje dela dan in noe, da uspesno resi ta vprasanja. Zastopniki trgovinsko - politične komisije so lahko za^otovljeni. da se nahajajo ta dela v pclnem tiru in da so neposredno pred zaključkom. Vlada bo vse potrebno ukrenila, tako glede smotrenega popisa zalog, kakor tuđi glede enotne ureditve uporabe v ce-lokupni monarhiji. Z izvr^itvijo teh naredh je računati že v najbliž'em času. Vlada se bo ševe, kolikor rno-goče, ozirah na položaj glavnega in prestolnega mesta Dunaja in na potrebe dunafskega prcbiva^tva. — Za zđove !n sirote r-^:* ^ranjsk»h voJakov. Preča^titi :_. • Rev. Josip T o ms i č, župnik cerkve Sv. Jožefa v Frest Citv Pa. (severna Amerika), ie tukaišniemu c, kr. de-felnemu predsednistvu nos!al zne^ek 1087 K 50 vin.. s sledečim pismom: *St. Joserh's Cnrch. Rev. Jcseph TomšiČ, Rector. Forest Citv, Pa., ja-nuarja 22. 1915. C. kr. dežeina vlada, Ljubljana, Kranjsko. Naši Slovenci In Slovenke, živeći v naselbini Forest City, Pa., so na moj poziv na-brnli precejšnjo vsoto za slovenske, ezirama kranjske ranjence, kar je bi! moj prvcten namen. Ker pa nisem pričakoval toliko, sern pos'al c in kr. garnizijski bolnisrrici zaradi previsoke poštnne Ie za 48S4 dol. bate in za 6 dolar je v povoj ev za ra *! ---?; par-ceina poštnina stane pre_ ..,o vsoto 25*04 dol., a ni pomagati. Ostalo vsoto 217*50 do!, sem posla! na naslov -C. kr. vlada v Ljubljani* za vdove Ui sirote paDragi Vinko! Prav me je razveselila Tvoja krasna razglednica. Tvoja želja, da se kmalu vrnem, se ne bo hitro iz-pclnila, ker nas še čakajo budi bofl Akoravno sem bil v 13 bojih. mi je vendar dosedaj sovražna krogija pri-Zanesla, a kako bo v bodečnesti?« Učiteljica pa je dobila sledeče dopise: »Ćastitljeva gospa! Naznanim ^^arn, da jast sem vdobil Vaše darilo in Vam prav prisrčno zahvalim jast sern opazil Vaše darilo, ki sem je imel v KaŠsvi. Velika srčna hvala. Doma sem iz St. Petra pri Gorici, Prmorsko (sedaj pri Dragonarjih) Peter Silič.^ Isti ji piše 20 dni kasne-je: »Veliko pozdravov Vam pošiljam t;st\ ki 5em vdobil Vaše rokavice in \'ašo darilo in Vam naznanjam, da iast sem bil samo 10 dni v Galiciji in *rm obolcl in sedaj se nahajam v ^olnisnici na unjjariii in se Vam moc-ro zahvaljujem za darilo. Z hvalež-nim pozdravom Pcter SiliČ.^ — fJči-teliica pa je dobila nekai prav naivnih dopisov tuđi od njenih nekdanjih učencev. sedaj vojakov — n. pr. ^Oraga prijateljica? Lep pozdrav Vam pošljem in naznanim, da nam pre Draga gospodična! Prav leno pozdravim Vas vse skupaj in se Vam zahvatim za vse kar ste mi dali, zelo se mi dobro zdi, da še niste pozabili na me. Bog Vam daj zdravjf, da bi mnogo let zdravi in veseli živeli jaz ne bom pozabil na Vas. Se enkrat Vas pozdravim Anton Cučcj.« Isti. ^Draga mi! En par vrstic Vam pišem z Budimpešte od žalostne rajže Vas skup vse Icpo pozdravim in ostanem Vaš nekdanji učenec Anton Čučej.« — Crnovojnik-domačin piše učiteljici: »Ljuba gospodična. Jaz se Vam prav lepo zahvalim za to, kar ste mi poslali, se mi dobro zdi, da niste pozabiii na me in snega mi nič nimamo in mrzlo je pa zelo. Drugače pa imamo zelo lepo. Dolg čas mi je zelo, ki so moji komeroti vsi že na Celovec in zdaj Vas še enkrat lepo pozdravim in prosim Vas otroke lepo imeite in zdaj ostanem Vas prijatelj Mihael 2vi-kart« Isti piše: »Podpisani si dovo-Ijnie Vas pozdravljati, zahvaljujoč se Vam za Vašo naklonjenost in skrb napram meni in moji obitelji Vam udani.« — »Spoštovana gospodična! Prav srčno se Vam zahvaliujem za poslane nogavice, ki sem jih z veseljem sprejel. S srčnim pozdravom Franc Crešnar.— isti: sSrčno Vas pozdravim in Vam želim spet pisat eno kartico, s katero se Vam hočem zahvaliti, da tako lepo učite moje otroke. franc Čresnar.# Na pegastein legarju ie obolel znani profesor higijene na graškem vseučilišču in predstojnik urada za preizkuševanie zlvil san. svet, dr. Prausnitz v Gradcu. Inficira! se je pri nadzorovanju taborov za begunce. fzpređ graškega vojnega so-dišča se nam poreča: Dne 17. februarja se je vršila ponovna razprava proti gofrp. Francu Osetu, železni-škemu uradnfku v Trbovljah, obto-ženemu po § 65. kaz. zak. Ponovna razprava je dognala popolno ne-dolžnost obtoženčevo in vojno sodi-šče je gosp. Oscta oprostilo vsake krivde. K raspravi ;*e bilo poklic^nih mnogo prlč \z Trbovelj. Drobne novice s Štaierskega. Iz SIo veni gradca. V šmartin-sko župnišče je vlomil zjutraj med maso neki Martin Skodnik in odne-sel 430 K dertaria. Izročili so ga so-dišču. — Iz Šlovenjgradca. Pr: vožnji iz mesta v šmiklavž sta poncsrečila kmetica Marija Verdnik, p. d. Lakovnica in kmetič Vitko, p. d. Popič, Suhodolšica je šla čez bregove in nesrečni par je vkliub temu, da je bil na vozu, utonil. — I z S 1 i v-n i c e p o d M a r i b or o m. Dne 15, t. m. po po!noči je povozil vlak ne-znanega. 65 let starega delavca. Pri sebi ni imei nobenih pišem in znameni, Ie nekaj nad 10 K denarja in očali, ki jih je kupil pri Tručlu v Mariboru. — IzLaškegatrga. Pek Friderik Vivod, ki služi kot podde-setnik pri 87. pešpolku, je bil odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno 2. razreda, — Prestavljen je drž. veterinarski nadzornik Adolf Fischer iz Gradca k okr. glavarstvn v Maribor. — Z a p r 1 i so v Slovenjgradcu šiviljo Benedikto Prevorčnik, ker je shranjevala ćelo zalogo volnenega perila, zlatnine in 900 K denarja, kar }e vse njen mcž poslal iz Galicije. Ruski vjcttilki na Koroškem, Včerai dopoldne so pripeliali v Ćelo-« vec s posebnim vlakom 500 ruskih vjetnikov. Došli so iz Liberca na Češkem. Straži^a Y± je močna voja-ška eskorta. Na kolodvoru so jim priredili vojaško kosilo, na to pa so jih odvedli de-oma v Grajfenburg, deloma pa v ^elezr'O kapljo. Vjet pustolovec. Mestna vojaška oblast na Reki je dognala, da se po-tika po Reki človek. kl nosi brez pravice nadporočniško uniformo ter je odredila, da se ga aretira. Voja-škim organom se ie res posrećilo, da 50 tega sumljive^a človeka zaieli na vlaku Reka - St. Peter. Mož se je hotel usmrtiti, a se je Ie nez.natno poškodoval. Kdo da je, se nič ne ve. ČrnovoJniK ie no ne?reč! ustrelil dva človeka. V nedeljo, dne 7. febru-arja poroldne se je zgodila na postaji Draga, ki leži na progi Trst-Kozinn. velika nesreća. Crnovojnik Jesip Čač iz Beke, občina Očizla-Klanec (v Istri), je iz neprevidnosti v čakalnici ondotne postaje ustrelil IZlet^e^a Stefana Mihaliča iz Drage in ^filetrega Tranca Orla iz Vrem-skega Britofa. Zadcl je oba z er.im strclom. M;ha!ič ?e bil na mestu mr-tev. Orla so pa pač prenesli v trža-slco bolnisnico, a ]e tsm umri. Orel je zanust:! ženo in dvoje otrok. Kdor hočc v Pcf'% mora imeti posebno izkazrnco, dru^ače ne sme v mesto. Kmetice iz puljske okolice so neprevidne in hodijo pogostoma brez izkaznic v mesto. Seveda Jih potem aretiraio. Bivši rektor fcol^r^ejra vseači-li§Ca, Jurinlć, rodom Hrvat, stopi v pokoj in se vrne v svojo domovino. | Kakor smo svoječasno poročali, je 1 bil Jurinić osumljen, da Je kriv smrti | neke bolgarske učiteljice, ki se je •* utopila v Burgasu. Vsi, ki so Jurinića poznali, so bili prepričani, da je popolnoma nedolžen. In da ie bilo to prepričanje upraviČeno, je dognala obravnava, ki se je vršila dne 24. ja-nuarja v Sofiji. Profesor Jurinić je bil popolnoma oproščen. Jurinić je služboval na Eiolgarskem polnih 30 let Na Reki sta se primerila dva nova slučaja pegastega legarja, en bol-nik pa je umri. Žrebanie razredne loteriie. Za-dele so te-Ie srećke: 45.000 kron št. 144.223. 30.000 kron št, 44.540. Po 10.000 kron št. 22.504, 149.413, Po 5000 kron št. 6967. 12.857. 16.675, 38.477, 59.680. Po 2000 kron štev. 14.5.38, 31.932, 53.811, 62.984, 72.620, 78.000. 94.259. 104.913. 107,683, 123.796, 139.611, 141.26^3, 142.09$. 159.699. 159.954. Po 1000 kron štev. 5944, 14.262, 17.098, 23.582, 23.614, 27.195, 31.311, 50.941, 51.141, 55.165, 70.164, 79.211, 94.105, 98.982, 101.127, 102.552, 114.494, 118.841, 121.392, 122.090, 130.500, 132.721, 135.200. Po 600 kron št 23.253, 27.009, 29.119, 31.755, 32.941, 4SJ979 54.664, 60.421. 61.298, 61.344, 61.371, 70.938, 82.406, 93.473, 96.199. 107.325, 108.030, 108.546, 110.245, 111.602, 114.338, 122.285. 125.401. 128.763, 132.746, 135.346, 137.293, 151.497. Po 400 kron št 4710, 6550, SI33. 8848, 9^36, 10.670, 13.506, 16.991, 17.413, 20.257, 20.707, 22.328, 22.505, 25.042, 25.057, 29.447, 29.899, 35.632, 36.646, 39.535, 40.906, 45.259, 47.959, 48.835, 49.126, 51.808, 52.649, 55.356, 55.462, 55.544, 57.846, 5&/531, 58.874, 59.706, 60.636, 65^3, 72.411, 72-588, 74-865, 75.911, 76.035, 76.688, 81.020, 82.803, 86.430, 87.984, 91.910. 93.222, 94.270, 94.620, 96.423. 100.234. 101.621. 102.597, 102.630, 103.269, 105.408, 105.908, 112.297, 113.408, 114.921, 116.357, 118.920, 120.852, 122.700, 123.018, 125.867, 136.841, 128.895, 128.913, 131.541, 133.853, 136.354, 142.428. 146.902, 147.038, 148.166, 148.355, 149.263, 151.687, 154.353, 155.814, 156.470, 158.105, 158.395, 159.704, 159.873. Kinematograf Ideal. Spored za danes soboto in naslednje dni *Za-klad Louzatskih«, senzacijski kriminalni roman v štirih delih. Poleg tega so na sporedu še štiri druge prvo-vrstne slike, med katerimi velezani-miv vojni žurnal. Otvoritev obrtu Mizarsko de-lavnico je zopet otvoril g. Josip Velkovrh v Krakovski ulici št 7. Pozablien ie bil v neki gostilni ročni kovčeg na ime Anton Novak. Dotični gostilničar se prosi, da ga odda v upravništvu »SIov. Naroda^ ali pa naznani ime gostilne, da se priđe poni. Lep nov dežnik se je zamenial v kavarni >Europa«. Prosi se, da ga zamenialec izreci v kavarni nazaj. Glede tepihov opozarjamo na današnji inserat. Koncert tamburaške in vokalne družbe »IvanuŠ« v kavarni »Central« jutri v nedelio ob 4. popoldne, ob delavnikih ob 7. zvečer. Razne stuarl. * Strah pred Nemci na Japon-sketn. Iz Tokia poročaio: Japonska vlada je izgnala 4 nemške podanike in Angleža Balla, ki je urejeval neki nemški list, češ da so informirali Nemce na Kitajskem o dogodkih na Japonskem. * Iz Lvova. Dunajski »Kurver Polski* poroča: Po privatnih vesteh, ki so došle iz Lvova, je resigniral na svoje mesto podpredsednik gališke-ga nadsodišča v Lvovu Przvluski in sicer radi konflikta z ruskim generalnim gubernatorjem grofom Bo-brinskim. * Obsojen trgovec. Zadrški »Narodni List« poroča: V Splitu je bil te dni obsojen neki trgovec na globo 200 kron in na izgubo vse velike zaloge petroleja, ker je petrolej proda-jal nad maksimalno ceno in ker je zatajil zalogo petroleja. * Cene v Pefrogradu so poskočile od izbruha vojne tako - Ie: sol za 57%, ržena moka za 1S%, proso za 21^"f ajdov zdrob za 51%, sirovo maslo za 30%. meso tretje vrste za 26%. mleko za 25%. sladkor za 14°^, oves in seno za 12 do 23%. V Moskvi so cene še višje. * Begunci na Dunaju. Dunajska policijska kerespondenca javlja, da 5o v torck policijski organi v neki odlični kavarni na »Ringu* zajeli 27 Ješčnosf- Mnogo razširjeno zlo ie navada mnogih ljudi, veliko jesti in s tem že-lodec in čreva preobležiti. Ta ješć-nost ima vzrok v različnih okolšči-nah in se ne da lahko odstraniti, ker dotični koi čuti lakoto, ako ne ugodi ješčnosti. Sčasoma vodi ješčnost s preobloženjem želodca do motenja prebave in ima ješci Človek na izbi-ro. da trpi na motenju prebave, že-lodčnih bo!ečinab, krču. gnrečici in zagatenu ali pa strada. Vsern ra motenju prebave trpečim je priporočn-ti, da innjo vredno v hi§i Fcllcrjevc odvaialnc, pjcUivo potoctujo^ at barbarske kreglice z m. »Clsa krog-Hce«, da jih takoj, lahko rabijo pri želodčnih holečinah, zasatenju, prc-počasrem delovanju črcvesa in drugih mo*cnj:h rrebavc. rrc«a;o cdva-janje, Mafc krf, izN!su!rJo kri in jih tw--i radi rabijo proti ncza?:eijr ' tvoriivi 'cisce. Tc jitaro^fcUkuicaCt vcgloo fm zanesljivo uemkujoče odvaja Ine kroglice priperočajo premnogi zdravniki in mrrajo škodljivih po-stranskih po5'cdic. Zaradi voljncga ! učinka %n tuđi ženske in otreci radi n'ivpjo. 6 šVatific r^Ije 7a samo 4 K 0 vin. franko ld:amar ft. V. Fcller, -iub'ca, ri^srjr $t 2.^8 (V*7\ ?Q<,) in 1 ol^Bg^ lai^o/aiTMv^mo tuđi 12 &&- klenic za 6 K franko Fellerjev bole-čine tolažeči rastlinski esenčni fluid z zn. »Elsafluid^, ki ga mnogi zdrav-niki rabijo in priporočajo proti rcv-matičnim, protinskim in drugim bo-lečinam, tako da imamo to mnoge bolezni cdvračajoče sredstvo vedno pri rokah, -—Mte 41. Stev. JSlOVEHSn NAROD* *s* ». febnurU 191& StrBn * oseb, ki so igrale za velike vsote hazardne igre. Uđeiežniki so bili sami gališki begunci. Ravno tišti dan je policija v neki kavarni v pred-mestju Leopoldstadt zajela 23 gali-škifi gimnazijcev, ki so igrali hazardne igre. * Gališk! begunci na Ogrskem. »Nowa Reforma« poroča: Kakor favljajo iz Budimpešte, je ogrska vlada odredila popis vseh gaiiških in bukovinskih beguneev, ki prebivajo na Ogrskem. Po izvršenem popisu bodo vsi begunci poslani preko meie na avstrijsko mejo. * Vožnje z avtomobili v Mona-kovem in na Bavarskem prepoveda-ne. Vojaško poveljstvo v Monako-vem je prepovedalo z dnem 18. fe-bruarja vse vožnje z avtomobili, ki služijo osebnemu prometu ter ob enem konfisciralo vse zaloge benei-na, olja in karbida za vojaške po-rrebe, * Bomba v Sofiji. Poročaii smo že, da ie bil v Sofiji na kazinsko po-siopie, kjer se ie vršila velika maske-rada, vržena bomba. Policija je dognala, da je bil tišti človek. I:i je vrgel bombo, sam na maskeradi, da se je pa še tisto noč odpeljal z vlakom, ki vozi v Budimpešte Policija misli, da hoče storilec čez Buditnpe-što oditi na Dunaj. Budimpeštanska policija je bila © tem obveščena in že išče storiica. * Obsojen dražitec. V Dunaj-skem novem mestu je trgovec s pra-siči, Karei Keglevich, zahteval za za-klanega prašiča po 3 K od kilograma, đočim bi bila prava cena 2 K 40 viti. SodiŠče ga je zaradi neopravičenega draženfa obsodilo na dva meseca zapora in na tisoč kron globe. Će globe ne plača, bo se en mesec dlje zaprt. Sodnik je v razsodbi posebno naglasal škodljivost draženja živil' ne Ie za prebivalstvo, nego tuđi za državo. * Kako se obuvajo mokr! skor-njl? Mnogo vojakov si sedaj v vojni, rudi če bi imeli za to priliko, kadar gredo spat, ne sezuje škornjev, če so ti mokri, ker se boje, da jih v slučaju alarma ne bodo mogli dosti hitro zopet obuti. Neki udeležnik vojne le- i ta 1870./71., poznejši ginekolog v Bonnu, tajni svetnik Fritsch, pripo-veduje sedaj o prav enostavnem načinu, obuti zmočene škomje. V ško-renj se vtakne velik goreč časopis ali slama in hitro z nogo v škorenj. Plamen razgreje maščobo, s katero ?e usnje prepojeno in noga zdrsne primeroma hitro v škoreni. Ni se bati, da bi se Čevelj ali noga osmo-dila. * Iz pisma angleškega vojnega vfetnska. Angleški vojak je bil v Belgiji ranjen in je priše! v nemško vjet-ništvo. Nemci so ga spravili v bolnico in od tod je vjeti ranjenec pisal svoji materi: Ljuba moja mati! V tej bolnici ležimo francoski, nemški in angleški ranjenci. Ravna se z vsemi lepo in z vsemi enako. Prvi zdravnik je posebno dober (jollv gcod), drugi Je zelo prijazen (gentle). Ceprav sem vojni vjetnik, se mi ne godi slabo... V naši sobi ie harmonij in časih po-jemo ćelo uro. Nemški voiaki pojejo -~di posebno svoje narodne pesmi. Čudno je. da imamo Angleži toliko pesnfkov in skladateljev, pa vendar ne enega melodijoznega 5peva, ki bi vojaka poživel in ogrel... Koj prvi dan, nas je bilo v bolnici 35 ranjert-cev. Eden, ki je Iežal blizu mene, je začel peti, in kmalu so vsi Nemci peli :n mi Angleži z njimi, Čeprav nismo razumeli beseđ. Mamica! Bil sem v *krivnostipo!ni fmysterious) Indiji, vide! sem Egipt, videl veliko krasnih stvari, k! so name napravili globok vtis, a nobeden mi ne ostane tako v dominu, kakor ta večer, ko smo ranjenci v bolnici skupno prepevali, Angleži, Francozi, Belgijci in Nem- *** • • 9 • • Francoski vojni križec. Francozi kakor Angleži imajo sedaj tuđi [odlikovanja za hrabri nastop pred sovražnikom. V Angliji se je ustano-x i! nov vojaški red in na Franco-skem so ustanovili bronasti križ. Za ustanovitev hronastega križa se je prvi potegova! Maurice Bartes, predsednik lige patrijotov. Novo odlikovanje francoske republike ima rme »Vojni križ«; je to navaden bro-rast križ na zelenem traku ter dobe to odlikovanje častniki in moštvo. — Francozi poznajo se druga odlikovanja, eno je, da se omeni mož v dnev-nem povelju, ki se prebere pred zbranim polkom, pred brigado, ali Dred armadnirn zborom, kakor ravno nanese.Polkovnik ali general kli-Ile odlikovane pred fronto. Doslej so meli v francoski armadi dve odliko -njl: častno legijo in vojaško me-caijo. Vojasko medaljo morelo dobiti Ie podčastniki in prostaki, ne pa častniki, ražen vrhovni poveljnik. To medaljo je dobil tuđi general ■r.ffre. Vojsška medalja je srebrna in ima na eni strani žensko glavo, <:mbol francc5ke republike. Nosi se ra rumenem traku. Dobi jo pa mož ftMno za hrabrost ored sovražnikom. Novi vojni križec ie Ie II. razred vojaške medalje, ter ie podelitev mo-goča tuđi po smrti, dočim to pri častni legiji in voiaškt medalji ni mogoče. * Osvobojeal oemškt zdnmrikl. Meseca novembra so bili Nemci blizu Meauxa na Francoskem poraženi in so umikajoč se popustili voja-ško bolnico. Zdravniki in strežniki so ostali pri bolnikih in so tako prišli v roke Francozov. Po mednarodni konvenciji, bi bili morali Francozi dotične zdravnike takoj poslati k nemški armadi. A to se ni zgodilo, pač pa so bili zdravniki in strežaji aretirani. Obdolženi so bili tatvine in plenjenja in bili od vojnega sodi-šča na pričevanje župana dotičnega kraja obsojeni na ječo od pol leta do dveh let. Pri vzklicni obravnavi pa so bili vsi oproščeni in je sam voja-ški pravdnik izjavil, da ni nobenega dokaza za krivdo teh mož. Ta lepi uspeh, ta zmaga pravice nad slepim sovraštvom, je pač v veliki meri zasluga pariškega časopisja. Samo, ker je pariško časopisje o tej stvari po-ročalo, je nemška vlada izvedela, kaj se je zgodilo z nemškimi zdravniki in je zamogla s posredovanjem poslanika neke nevtralne države dobiti v Parizu advokata, ki je prevzel zastopstvo obsojenih Neincev. Pa tuđi kritika francoskih časopisov o izrečeni razsodbi Je brez dvoma v atmosferi narodnih nasprotstev pomagala pravici do tako lepe zmage. i iskovna svoboda pač ni samo za-htcvanje časnikarjev. nego tuđi ve-lekoristen pripomoček, da se ohrani-ta na svetu red in pravičnost. * Popolni človek In popolna država. Znani angleški pi>atelj Frank Harris se mudi zdaj v Ameriki in pri-reja tamkaj predavanja o sedanii vojni. O govoru, ki ga je ime! v New-Yorku, poroča '»Frankfurter Zei-.tung« prav obširno. Ta govor je vse-kako zanlmiv in zato naj podamo njegovo glavno misel. flarris je začel s tem, da je označil razliko med an-gleskim in nemškim idealom. Rekel je: Angleška je otok. Nemčija pa leži sredi kontinenta. To je vzrok, da ?e na Angleškem individualizem bolj razvit, kakor na Nemškem in dru-god. Angleški ideal je »allrouund-man« (vsestransko enako izebražen človek): ta mora biti telesro izvježban, mora znati vse igre. mora biti odločen v obrambi svoje osebe in neustrašen pri bom znper njemu na-sprotne osebe. pa tuđi rrecej podko-van v vseh znanostih. Oxford! To je beseda. ki vse pove. Magdalen Colle-?e, iz ćotre familije, dobro vzgojen, lepo oblečen, srednje dobra izobrazba in naimanj 10.000 K dohodka ra leto! Drugače je z Nemčijo. Bis-marck je rekel, da je Nem čija tako stisnjena. <3a r.e priđe nikdar do po-čitka. Angleški vzor je popolni človek, nemški vzor je popolna država. Angleško življenje je tako urejeno, da stvarja neenakost med Ijudmi. Državna cerkev je obramba gospodstva bogataša. Angleška cerkev je edina na svetu, iz kateri se ni izšel noben svetnik. Na Angleškem še ni niti za moske vpefjana splorna in enaka volflna pravica. 49 od fotkov vseh anprleških delavcev nirr ; volil-ne pravice. Na Nemskem pa '-z vpe-Ijana 5plošna in enaka volilnr pravica. Na Angleškem je ena c minka prebivalstva silno bogata, er i tret-iina prebivalstva pa živi v najveCn bedi; malega srednjega stanu sploh ni.....Ni dvoma, da je to prav interesantno, a pripomniti je treba, da tista organizacijska sila. ki jo je tako sijajno pokazala Nemčiia in zaradi katere jo flarris imemre popolno državo, tuđi Angležem ni tu|a. Angleži so imrli vzorne delavske organizacije. (»Trade-Umons«) ko je delav-stvo na kontinentu še živelo v popolni desorganizaciji in te angleške delavske organizacije so bile nemškim, franeoskim in drugim organizacijam ćelo za izgled. Resnica pa je. da se na Nemškem pola ga glavno važnost na organiziranje države, med tem ko angleški individualizem prepušča vsakernu sloju in vsaki interesni skupini, da se organizira, kakor ve m zna. * Pri kataraličnih afekciiah in prikazih influence izborno služi priesshiiblska' slatina z 2/s toplega mleka in je kot odvračalno sredstvo proti infekcioznim boleznim najtop-leje priporoČati. Brzojaina poranila. Odfikovanie oesarla Prnca Jtfcia. Schweriii, 19. fcbrnarla. (Kor. urad.) Veliki vojvoda Je dobfl od Njejfovegra Veličanstva cesarja Pran-ca Jožefa to - Ie brzojavko: *Va§e kraljevske Visokosfi stric — vojvoda Pavd Priderik Wi |e pravkar izročiJ prvi hi druff razred meklcnborSko - šverinskega zaslu*-nega križa, ki ste Mi ga podelih. Pro-%im Vaio kraljevsko VkokMl» 4t spreimete Moio ■iitjplaBo ia naj-iskreneiio zahvalo, tako za posebno pozornost, iskazano Meni s podelit-vijo te visoke dekoraciie, kakor tuđi za to, da ste vročitev Ie - te Iju* beznjivo poveriti Njegovi Visokosti vojvodi Ptvlu Pridcrtra. Naj bo Vaša kraljevska Viso-kost zagotovtjena, da zrem v pravkar dobljenih meklenburško - šve-rinskih vojaslcih odlikovanjih novo vidno manifestacijo onega preizku-šenega pobratimstva v orožju, ki druži slavno nemško armado z Mo-jimi vojskami in ki bo s pomočjo Najvišjega dovedlo obe do končne zmage. Tej iskreni želji dodajem vo-ščilo za srečo in blagor Vaše kraljevske Visokosti in Vaše hiše ter po-iiljam obenem Vaši kraljevski Visokosti Svoje prijateljSKe pozdrave. Pranc Jožef s. r.« Brezuspešen napad na Dardanele. Carigrad, 19. februarja. (Kor. n.) Agence telegraphique »Mili« javlja: Glavni stan javlja dopolnilno h ko-munikeju z dne 19. februarja: Osem angleških in francoskih oklopnih kri-žark je včeraj obstreljevalo 7 ar dol-go zunanje fore Dardanel, ne da bi mogle prisiliti naših forov, da bi mnolknili. Sovražnik je oddal 600 strelov iz velikega kalibra in iz 15-centimetrskih topov. Tri sovražne oklopne križarke so bile poškodova-ne, med njimi admiralska ladja tež-ko. Na naši strani sta bila ubita 1 častnik in 1 vojak, lahko ranjen pa je bil 1 vojak. Angleži proti nemškim podmorskim čelnom. Amsterdam, 19. februarja. (Kor. urad.) ^HandelsblattT javlja: Angle-ska admiraliteta je v raznih lukah javno razglasila, da dobe kapitani in mornarii ribarskih parnikov posebne nagrade, ako potope kak nemški podmorski čoln. 1000 funtov šterlin-gov dobi kapitan tište ladje, ki potopi ali vjame kak sovražni podmorski čoln. Enako plačilo dobi vsak po-morščak, ako poskrbi za takšne informacije, s pomočjo katerih je mogoče potopiti ali zajeti kako sovraž-no vojno ladjo. Ponesrečeni nemški zrakoplovi. Berolin, 19. februarja. (Kor. ur.) \VoIffov urad: V hudem južnem vi-harju, katerega žrtev je bil 17. februarja zrakoplov »L 3«% je bil uni-čen tuđi zrakoplov >L 4-. Vsled po-škodbe motorja je začel zrakoplov pri Blaavands Huku na Danskem padati ter ga je zaneslo potem na morje. Od posadke se je 11 mož re-šilo, med njimi povelinik: 4 osebe pogrešajo. Rešene so spravili v Vaarde. Vest iz Przeinysla. ^ Krakovska »Nowa Refornia-? pnroča: Postni uradnik Adam Lu-banski je dobil dne S. februarja do-pisnico iz Przemvsia, datirano z dne 31. januarja, ki se crlasi tako - Ie: »Dragi! Povcj vsem, da živimo v trdnjavi prav dobro. Rustre granate nam ne povzročaio noben^ škode, Imnmo dosti živil in nieesar nam ne primanjkuje. Ako moreš. pošlji mi z zrakoplovom kake novejše poljske čacopi5?e. nemških imamo dovolj. Podiji mi tuđi par zavojev cfgaretne-ea papirja, ki ga nam primanjkujc* Nadejamo set da se v dveh tednih osvnbodimo neprijetnega rn^kega obleeanja.« Kakor poroča »Ziemia Przemy-ska«ta $•» SANATORIUM • EMONA/1 LjJUBLJANA komenskega ulica ^ vj p-zoiMU rww Dk FR DEFŽGANC \| Poslano. Nekaj še ostalih in čekaj novo do2'ih peniiskih preprog med njimi prekrasen velik Tebris in 1 postr. ©koli 89 cn dolge K ?«•— Hl»če dvo?tT. podlaca *o1 postr. okoH 116 cn dolge K 25- — Hlače posebno tefte, đvostr. podL okolt 110 ta đolgt K 3v*— Gene veljajo za tucat čisto netto kasa. z Dunaja, po rovzetju ali dunaske reference. ALBERT MATZNER, 404 Dunaj lf Kohlmessergaste 9. Pri večji špeceri'shl tvrdki ▼ Ljubljani se sprejme spreten trpki sotrudnik mlajša moč; skladiŠčniki irra:o prednost. Ponuibe pod š fro „10! 471" na upravn. »STov. Naroda«. 471 Za zgraBbo tunela v Avstr. Sleziji, B*V S© liče tako] 150 miner;ev, 50 zidarjev, 30 kamnosekov. 475 Ponudbe pod ,,W. 0, 5226" na RuHolia Mosse Dunaj. I, Setler-Tatte -. [ Prlstno Uo lio* SporaIadanska in poletna sezija 1915. EiDOn m 3-10 dolgo ^ iknaon 8kron alepolu Bolto ekltln ikC"K (suknja, hlače, telovaik) Uopon'7kron i; stane samo n ) 1 knponOMron Kunon za crno salonsko obleko £0 K» dalje bla^o za p^vršrrke, turistovski loden.svilnate kam^arne. blago za damske obi eke itd. razpošilja po tvornišk'h cenah kot sol'dna in roštena vrlo znana: Zaloga tvornice za sukno Siegel-Itnhof v Bran (Brftan). Viorci grstla In franko. Od te^a, da direktno naročaio blasjo pri firmi SiegeMmhof na tvorniŠKe-n krafu. imeio privatni odiemalci veliko prednost Največia izbira Stalne nai-nižje cene. — Tuđi naimanjša naročilč se izvrše najpozorneie in natančno ro vzorcu. 46^ * i msSw£k •l»r*jm*M todi hlape«, ki je ze složit pri mesarju. PlaCilo po dogoforu Ivaja IrtoM« goatiinićar in mesar, W96 ŠL Mp liM|lfca), Dva kontorista ali kontoristinje zmožna slovenšČine in nemščioe sprejme takoj €dmuni Kotzbck v Kraniu. M*jbolje za zob* Ob j ava. Kaznanjam, da sem zopet otY#lil SVOjO 474 iaio delavii in se vserrti obrinstvu vliudno pripo-ročam za vsa v to strofo spada^oča de'a po najn žj h c^nah Jožef Velkavrh, mizarski mojster v Ljubljani, Krakovska ulica 7. fijiH ^j umetniške/. BP I m I I pokrajinske S H ae dobe vedno H H v veliki izbiri v H I „HaraliWm\' I I presernova ulica 7. I O. št. A I 739/14. 469 Pitovolina sodna dražila nepremitnliL C kr. okraino sodišče Celovec, cd L I. je na prošnjo dedičev po 2t. av^usta 1914 umrlem Antonu Jaaeziču dovoltlo s sklepom od 9. februarja 1915 opr. št A I 739/14/45 pro^tovolino *od*>o dr^žho ns niegovo irre vpsane nepremičnine, hiša ŠL 4. ▼ PernhartOTi lOid ▼ Gtle.C«, vlož M. 38 zemlj kn i ga Celovec. IV okraj in me izvedbo povertlo c. kr. ooiarju dr Fraou baronu Martinezu v Celo?cu kot sodu em u komisarju. Pritiklin ni. Dražba bo v soboto, dne 6. marca 1915, ob 10. vri dopoldne V OOtarski pisanti preje irrenovanega sodne^a komisarja v Cclovcu, W*~ ■alska ulica, (W energasse) it 10. II. ■atetrepl«. Izklicna cena zna-a pnmerno ccmlni vrednosti 9t.ll# K M Vtakf beri Šestinšestdeset tisoČ stoindeset kron 85 vinarjcT in se ponudbe pod tem meskom ne sprejemajo, ker se bo to zemljtšče oddalo samo sa ali nad cenilno vrednostjo. Na zemljišču zavaroranim upoikom ostanejo ne glede na prodajno ceno pridržane njih zastavne ravice. Draibeni pogoji in eenilni zapisnik se lahko Tpogledata pri imeno^a-nem c. kr. sodnem komisarja in se pripomioja, da petetfltft najviijega ponudka odštevši znesek 5000 K ▼ smisla dražbenih pooojev in pri ieh ležećega forrrularja zadolžmce lahko ostane Tknjiiena, «M pele«ina\ nnjTi* Šje^a ponudka in nadaljni znesek 5000 K je pa ▼ smisla dfalbenia pofojev plaćati v notri določenih rokib. Vadijt ki ga je pred začetkom dražbe položiti ▼ roke dranbenegn komisarja, znaša 6600 K in sicer v gotofiai ali pa t moratorija proatih floinii kn j i žicah kake koroške bramlnice. C kr. okr. sodliče Citoiec oM. 1^ dne 1& febroarja 1915. A. KUMST ZM«nka ■•!•• ite«. 4. Velika zaloga obu val Inanaaaja Innattui sa nnaa#m fanan#aa ni Kraka I« va4a# na tmnara. VsakrŠM itr«čtla te iifršajej« fiw *■ H aSnirgoTa o!. 6, zraveo glavne pofte. Sopki, venci s trakovi in naoisi se izdelujeo po oafaliflb cenah. De!o okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev. Priporoča se z odličnim spoštovanjem Viktor Ba|t Naslov za brzo tari: Viktor Bajtv cvetlični salon. Ljubljana. Vlat*, Ion, broiklkoaf polkrroa I lezdnl konj! eventuelno z vojaško jezdoo opravo mT" ie naprodaj. -»JB j Ponudbe ua upravniŠtvo »Sloven-skega Naroda«. 480 I Franc Furlan | % i2s!sdDik FaschiBgoie rdove # . bljačavničarstvo % ■ zaloga stedilnlkov i s senabaia; 10 | i ^mbrožev trg štev. 9. i G. Flux ■w- Gosposka ulica 4, ^n I nadstropje, levo. 410 Urađno đovoljena, ie 20 let obsta-leča najslareiša lfublfanska Đosredovaloica stanovani in služeb v udobnost cenj. občinstva zopet v sredlšcu mesta. s Prlporoća In namešća Ie boljže :: službe iile vsake nsn kakor privatno trtrovsko In *? ostllniSko osobe Izbira razlićnih slnžeb, ilasti za iens te Vestna in kolikor rcožno hitra postrež3& xaqotov]iena. Pn Tnanjih vprašanjili se prosi za odgovor znamka. Teodor Kom (poprel Henrik Korn) DoKrivalec strsb in Nepar, vpellalec strelovođo?. tei instalater vodovodcv Liubllana, Polianska cesta št. 3. Priporoča se s!. občinstvu za izvrše-vanie vsakršnih klerarskih del ter pokrivanje z angleškim, franeoskim in tuzemskim škriliem z astest-temeiiiSini škriliem (Efernit) pateo! Hatstliek ; z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in stresno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle-parska dela v priznano solidni izvršitvi. RBoa ii kuhinjska eprava. Poslekljena posod?. I Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto. \ lim. rdeteličie ouoHb 172 hoćete imeti? J Pofcm jim daite uživati izborano, aro- J matično rlnf« otf« t2 lekarnc pri zlatem I orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje | olje iz katerepa |e popoinoma odstranjen | zopemi duh In vonj. 1 stekienica K 1*80. ! Zoper kaielf, iasltxe-■ost Ib prebla'eaje je v tem Času za otroke najboljSe pre-izkuitn In mnogostnunko priporoćen traoiS«T aoav — 1 steklenica 1 krono. Zaloga rseh tu- in inozemskih spccialitct ter prci»kuScnih do- mačih zdraviL Izbrraa toaletna sredstva 99A4aM. ManA ps*w ipadimete •ii«|«|» m trti c*nOau u^g^^L a^ffllAMh ktevsta« tnpiia|i st tarat aa iat sa m atraat SmBEBBBOOEDODBBiZZSSSSZi OhdDThviibln Mom pri iMnirti ■a^B^BJBJBJB^ OTBV^BIVV Bf B^ ab -^^———^^^^^^^-^^—-—^—-^ Posi. št. A 1 739/14 470 Mina sodna tt Depii. C* kr. okrajno sodiŠče Celovec odd. I. je na prošnjo dedičev po 21. avgustu 1914 umrlega Antona Janežiča, dovolilo prostovoljno sodno dražbo na njegovo ime vn^ane-a z^^nliiš^a 1.) „Scbftnbol" ▼ Anablhln vh it. 21 zemlj. knt. Erental, 2.1 „SchflnhofacHcr*1 vi. it. 50 zeTil^ kn'iga Marola, 3) „Knanersoho OrundstUcko" ▼!• it 88 zeml. kn]. Erental, poipg Tazhčmh k fundus msttuktusu spada oč-h maienko^inih premičnin. Izvedba dražbe se je povenlo c. kr. notarju dr Fran baronu Martinezu v Celovca kot sodnemu komi-aru. Ta tri zemlji^ča, preje last bivše^Ta višieea ?tabne£»a 7dravnika dr. Valentina Janežiča, ležeča prav V blitlnl CelovC« Ob COStnl iolOZUlci in po većini a rod rana, se zdražbajo kumulativno. Dražba bo v cetrtek, dne 4. marca 1915 ob 10. uri dopoldne ' V BOtarskt plural preje immovane?a sndnega komisarja v Celovcu, Du» : aafaka «lloa (VVienergas^e) it. 109 IL nadstrop]e. j Cemlni vrednosti oHc»nvar-^i«u:^ izkhcna cena teh treh zemljišč znaša I s fundus instruktusom Tred 83*018 K 81 vin.f beri : triinšestdeset tisoč osem- | naist kron 81 vioarjev. Ponudbe pod tem zneskom se ne sprejemajo, za po- i poloost fundus instruktusa se ne jamči. I Na zemljišču ravarovanim upnikom ostanejo ne glede na prodajno ' ceno pridržane njih zastavne pravice. | Draibeni pogoji in ceni'ni zapisnik se labko vpo^ledata pri imenova- nem e. kr. sodnem komi-arja in se pripominja, da polovloa najvišjega ponudka odštevši znesek 5000 kron ▼ smislu dražben h po^ojev in pri teh leiečega formularja zadolinice lahko ostane vkafižena, ona polovioa najvi-Sjega ponudka in nadaljni znesek 5000 K je pa v smislu dražbenih pogojev plaćati ¥ notri doloćenih rokih. Vadij, k« sa je pred začetkom dražbe položiti ▼ roke dražbenega komisarja, znala 6300 K in sicer v gotovini ali pa ▼ moratorija prostih vloinih knjii.cah kake koroske hraoiloice. C kr. 8kr. sodliie CoIotoc odd. L, dne 18. iebrnaria 1915. 41. žter._____________________________________________.8LUV0SKI NABOP*. ^ Franoovo zeca nje H ai«41«Ttoi, ifcAtaaJm, Mt to mtiiiHi ^Tliiaii Lii ^m razpoSilja po povzetju stekl. a 50 vin, 10 stckl K 4*70 1 OSVALD DOBEIC ™ jr LJUBLJANA, Martlnova caata 15. Vsaki stekleoiei je priložen recept Mnogo zahvalnih ptseral ?2Hmrpf! tienfth ■" *■ -enar »»»»i. Mravatikft Iskat o izvrst-a>3 jaUllUI ll^jJill nem uanku, zraven pa še na tisoće zahv. pišem na ogled. Buj|ne, lepe £»x*f»i dobile ob raW med. v ?!•» Ji Div* Uama v* ftrei oblastveno preiskano, gar. neškodljivo sa X Ol. Jl. HlAđ lU CulC Z4 1151 VSako starost. »a«al|i* asp+fc. Rabi !9 se zunatije. Edina krema ia prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajato ¥ lekamarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna pusica K 3t velika pusica, za- dostna za uspeh K 8'-- Rarpošil janje strogo diskretno. 406 Kos. đr. A. Riz, laboratorit, Dona) IX, aterggaa** tT I. talog« * Ljvbllaali Leaani« »rt »Sateai feltra"1, ar*f«rt|l Um bi JUplJa". C. kr. priv. tovarna za cement TrbOTelffbe premogokopae dražbe ¥ Trborljab ?nnorr>Ča svoi primano izyrsten Port^and-cemtnt v vedno enakomemi, fsc od avptnjske^a dnišn-a inžen^nev tn arhitektov uoloCcne predpise e^lecle tlakovne in poUomc trdote daleć nađkriljiifodl dobroti kakor tuđi svoie vriznano iz\Tstno apno. Priparočila in izpričevaia 3910 raznih nradov in najsloTitejših t?rdk so narazpolago. Centralni urad: Dunaj, I., Maximi!ianstrasse 9. Vse gospodinje navdušeno hvalijo staro renomirano domovinsko zoamko \ rcHaicKuVcga td]a k-i se dobiva !e v ori^malnih za^itkiii z varstveno znamko „Hitajski dečko14 ^Cbinesenbub) v vseh proda- ialnah te strokc. 421 Zastepnik za Kranjsko: GRU?^iVIER & Co.v L|ub!fana9 Sodna uMca ši- 3. * W3B ti aMBBBafS'J^S SU MB^flgff M fctfi i*ifFr <đ ~Tii¥TTigManMgl! 10 HAM Dobro izurjena | S^9 jbBC-U^^*«?^ h.Sit ^nl^E be^^ M^f? Bfeii? wJB a^^S a^afta l> '^^^ jpj fBBj Z**j 3viB ^Pv9 ^BX ^^ridB^Z?si^tvX7 | se sprejme takoj oziroma s 1. marcem. ^ Pcnudbe nai se naslovliaio na upravništvo „Sloven- | skega Narodaa pod „Samcstofsa it. 180 395". j j^j^i^^T^^^^^^^SBP^ff^fcSl^ft^^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^^a^a^a^a^a^a^a^^^^SJ^ss^F'^j^Jj^^^B^^^r^^Mf^^^^f^^^a^^^a^a^^at^^Hfc'^f Pf^!ionE h*š3 brsz kolsclarii' i^»yyill4 ^;u4. UIUL £%yiU UmI i 4 ■ Vsied vojnih razmer |e zaostala velika množina koledarčkov. Blok* (listki) za odtrc»atT O^remil sera bloke iično. Kdor mi pošli? 20 vi«. • poštoe znarrke se sprejemaio) dobi ličen koledarček Iranko« Za K I 8--afrf• Ivan Jax & sir v Ljubljani, Dunajska cesta li pri pore ča svoio bogato zalogo voznih kdes. WM BfEzpaM kuru' a lEzenje y tiisl Pisalni stroji „ADLER**, fletilni stroji vseh vellkostf 4r Brez konkurence! t F, L Popper čevlji H za gospode ia gospe a* nogam ■| najbolj priležni, liCni 1b najboljša « kakovosti. Naprodaj samo pri " JULIJI STOR, Ljubljana ^ Prešernova olica št 5. A Gojsserski čevlji za turiste, higiJeutCnl f^ čevlji za otrokc in Lawn*tennis-Cevljl. %^ K 1250—16*50. i LiEtijata Fr. SevČlk njUiH- puikar pfTpcroga «vo)o Toliko ul#ff0 raznovrstnib » ^0 pnftk in samokresom Mi»fgr Istelkav icakor mdi tolfilsldii, ralskU m toUdli itraflt ajf^lskaMBik pttttf a katere iamćim ta dober streL fosebno pnpo« Toćam aaaktM tfO#¥Jf in psilM atoA s Kntppoviffli cermi a brez- dimm smodnik — Pnporoćam tudl veliko zalogo vseh lovskih potrebščin A^^^^h^^^akl ^^a aia^kiaaTVSMaS aiaiflAaMBl iw V^aVtaalVaa^ ajvajaj^a^ ^| i Stran 8. .SLOVENSKI NAROD*, dne 20. februarja 1915. 41. štev Subsfltuta Uvrtfeatfa bi w*|aMlM p*. pola*** prostoga BV* Htm dr. F. MOHer, odvetnik v Celovcu. 442 • STIH ""■ , COGHAC \ MEDiZINAL S parne destilerije ICAM1S 8 STOCK m Barkovlje 2g v nradno nloafetra* 9 ni* s'elilenlcab. P Dobivaše povso9> Zaloga pohistva m tapetniškega blaga. J/l&arstvo. f&ootna spaMa otrova; 2 j|f| j II il't Jj JlililiDI nHT 7 Jamii se ta solidno dalo. postelji 2 omaru 2 noini fMlj^tjEf OsKaSr P^iHi Ceu« fcn^ursnrne. omattci in t umivabiilc j ;JrfSfe^=jPii "Ti"""TT! rF?f?ri marm. ološio in ogbdatem 1 FT^ffffr^/il'''-Ji 2ahfeJa^9 najnov^i la'a- X* ?/?/> BraBOiH^^plj^^UlM 1= '«? >fca/er/ 065«^ nad JĆ0 ^4 «^^*^ • ~^2Z^^^S \Ž~:7s^&~7L-~f modernih sii/c. soo J. Pogačmk* JLiubljana. Marije Jerefife cesta št. 13—18. B. GČTZL LJUBLJANA, JNIe^ti^l trg IO krasne novosti zimskih oblek, zimskih sukenj in kožuhov đomačega izdelka W0F* po izredno n^zteih cenah. "^SS Brez konkurence! Solidna postrežba! Nainižje cene ! 9V~ Zanesljivi "^B konjski hlapci dobijo proti dobri plači stalno službo pri speHicmlci tvrdki R. RANZIN9EB ¥ Lfnbl]anl, Cesta na lažno ie-leznlco. 450 Lasne kite naffinele Uakovosti po 5, 7,9 in 12 bron — vse vrste lasne pođ-larre In mrežice — barva za lase in brado „Nsri!" tio 2 In 4 K -toaletne potrebščine — lasnlje. brade in drage polrebščine za maskiran e, vso po zelo zmernih cenah prlnoroča Sfefan Sirinssii briwec in lasni&ar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (vogal Mestitsgfa 1d Starega trga). :: Postrežba točna ^n vestna. :: M' ublianska kreditna banka v LiubHani 11 Pelnižfca gla«olca 8,000.000 hr»n. u 253() Stl*itaPjeV3 tlliCa Štdf- 2a Rezervni fondi okrog'.o 1,000.000 kron. Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Spljetu. Celovcu. Trstu, Sarajevu. Gorici in Celju. Sprejeina vlege na kn'ižfce in na tekoči račun, U nišo F 1 Q »„„„■« in „-ftfiaia e-PAira lvain*A n m*AiinAc««A podvržene m oratori ja ter \ih obrest. od dne TloirTpo čistih ^ ' o"n KuPne ™ PP0llaIa S^Cfce, Kalate n vređnostoe V3o?ie proti dvomesečni odpovedi se obrestn)e]o po 5°/o. ^" ^ iu s papir,e vsch vrst po dnevnem korza. :: 111*50 Velika zaloga 15a50 I I ^Ov .. naifinejših, trpežnih in nogi najbolj priležnih I I iVsR cfiiflisdif I I Ji Šfifffr^Tk za ^ainei gospode in otroke. I I ^^^^^^-^ Viktorija Stcrniša I I W^T'^ ^----\ 3wčičcv trg 3. I I *£§**$£££ ^^W^ JSf ^^^^^^/A Cg- učiteljem, učitehicam in ■ | ^ taa olinatifi iiarv, laka in fraa ? 1 BĐATA iš^ FRFPI I 1 trkcsliKana, laferiajtavlioa ^S^ io uofiišlvena istaria;. E a _..-..■ {— 41 i ] Prodajalnicaa linhllini Delavnicai t i Miklošičeva ulica št. 6. L]UUI]QlIfl Igriška ulica štev. 6. I i nasproti hotela „Union". -------------.-_ Električna sila. H 5_____________________________________________li j MBJ) iz žajbelnivega cveija! M.M& sredstvo nrctš prelilsjealu. 1 kg K 2*50> 3is Iv. Drnovšek, plomin, Istra. Cu • I ^ • • ^ dežnike in solnčnike domačega izdelka priporoča tvornica đežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prešemova nlica 4. PATENTEl vseh dežela izpostuje inženir 362 ■ ^M« ^EisEM^B^sHi^*k M.JSS- oblastveno avtor. In zapriseženi patentni ođvetntk I n» Dunaju Vl.v Mariahilferstrasse it, 37. Q tfomslio in otrošlio konfekcijo zelo solidne tvrdke M. Kristofič-Bucar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša. Ifalnoveiše W EOSTUME ~im Najnovejša BI II ^Ezialno-domaće obi oke V D|I H DLU t L e:r";±'£:.z<": U Kl LH Otroške obleklce m obleke zs mladenke. Hifieaično perllo in drage potrobitln« za novorojenčke. IC Pošilja na izbiro tuđi na deželo. "Wj r ^^^^^^^^^i^^b^^^^^^ Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. 2>Tsi3-sre6ja. slovenska 3a.ra.aa.ilaa.ica.! Denarncga prometa koncem leta 1914......K 740,000.000-— Vlog koncem junija 1914 n^d •»•..•••• •• 44,500.000- Rezervnoga zaklada f • . • • •.......~ l,330.000*— Sprejema vloge vsak ddavnik in jih obrestuje po J[| / / brez odbitka. Hranilnilnica je pnpUamo vama in stoji pod kotrolo o. kr. dm*minm vfad«. Hranilnic« powj« w »emljiK« to podop)« proti SV.% obretim in najmanj «/4% •mortU.dje. Za varčevanie ima vpeljane lične domaće hranllnlke. 41. šiev. .SLOVENSKI NAKUU«, dne 20 februarja 1916.____________________________________'________________Stran 9, Sredi gazda... Umrli tovarišici H. S. Pokopali smo tovarišico. Tožno so se oglasali zvonovi iz nizkih, za-Črnelih lin starodavne iarne cer-kve . .. Resnih in temnih obrazov, za-topljeni vsak v svoje misli, smo sto-pali po ozki, debelo zasneženi stezi na griček. kjer je ležalo sredi gozda pokopališče. Vse je drvelo h grobu, a jaz sem stala daleč proč in zrla btrme te ljudi, te obraze, znane in nepoznane. Bobneče so padle prve grude, odmolila sta duhovnika počasno in svečano, pretresljivo so zapeli pevci, zaihtel je soprog, segajoče v srce-zaihtela sta otroka, pretresujoče vso dušo — orosilo se je sleherno oko. Ozrla se je name tovarišica, vprašujoc in dolg je bil njen pogled. Razumela sem ga. Gle], jaz ne plakatu z vami! "Ne ene solze ni v oči, ne ene iz oči, a tesno in bolno mi je v duši, rnorda boli kot vam vsem, ki imate rosne oči in glasno ihtite. A tuđi meni se smilita sinček in hčerka. Majhna sta še in ne pojmita danes, da so jima zagrebli v tem tre-notku pod te rumene ilovnate grude vse bogastvo sveta, vso srećo, to ljubavi polno, le ljubav deleče srce materino. Tuđi meni ^e sinili soprog. Samotna in pusta bo njegova živijenska not, vajena do zdaj družice, skrbeče in udane, spremljevalke v vseh sreče in radosti, bridkosti in bolesti polnih dneh. Le ona se mi ne smili. Tu no-tri je našla mir! Zatrepetal je star, osamljen hrast, da je zašumelo listje, vele in suho, zašurnele so smreke, visoke, sklonjene globoko pod težo snega... Dolgi, ognjeni prameni zahajajo-čega solnea so prodrli skozi gole in tenke veje šibkih in vitkih brez in bukev. Potresali so z zlatim prahom tihe grobe in krize na njih. Ja so se svetlikali in so blesteli, kakor bi bili ravnokar prenovljeni in pozlaćeni vsi . . . Pozdravljena nam! ..• m • Lepega in zgodnjeea pomlađan-skega jutra sem se vozila tam mimo. Voznika sem poslala po cesti na- ; prej. a Jaz sem kreniia po bližnjici mimo pokopališča. Ob stezi sem natrgala nekaj cvetk, še vseh dremot-r.ih in rosnih. Položila sem jih na njen grob. Visoko je že vzrastla vrba žalujka in mameče so dehtele vijolice in narcise, vse nežne in mlade. Kako lepo je tu! ; Smreke in hrast in breze in bukve so si otirale roso in si skrivnostno šepetale sen baine mesečne noči . . . Na veji je žvižgai veselo kos, visoko gori v zraku je žvrgolel skr-janček, a tam v nizkem grmovju nekje je drobil slavcek svojo večno lepo, nikdar izpeto pesein Ijubezni... Skozi brstje pa je posijalo soln-ce. topeče se razkošno v jutranji zarii ... Pozdravljena nam! . .. Danes sem se spomnila vsega tega. Slonela sem s trudno, povešeno glavo nad miznico. Pred inenoj je ležala siednja želja očetova. Stokrat in tisočkrat sein jo že prečital:i in znala bi lo povećati na pamet, kjer-koli bi jo začela in kadarkoli, sredi noči, sredi sr.a. A čitala sem jo zo-pet, vedno iznova in vedno drugače sem čutila te besede, te želje njegove . ,. S tesnimi. malimi črkami. nemirnih potez sem pripisala svojo. Davno se je že osušilo pero, a ustni-ce so še mrmrajc ponavljale: »Da, tam bi našla mir in pokoj tuđi moja nemirna, hrepenenia in želja polna duša! Saj bodo šumele nad nio smreke in hrastje, žvr^oleli ii bodo škriančki. peli slavčki in kos bo žviž-gaL In ona šamota tam gori v šamoti ne bo nič bolj samptna kot ]e samotno to življenje moje!« ... Vaščanka. R:njeni in mrtvi slouens&i vojoHi. (Kratice: p. = polk; komp. = kom- uanija (stotnija); r. = ranjen; m. = mrtev; v = vjet.) (Iz seznamka izgub št. 122 z dne 9. februarja 1915.) (Dalje.) StoIIeker Karei, 87. pešp., 14. st., r.; Stranič Ivan, 97. pešpolka, mrtev; Strelec Josip, 87. pešp., 16. stot., r.; Stropnik Anton, 87. pešp., 15. st., r.; Štrukelj Štefan, 27. domobr. pešp., 9. srot., viet v Atkarsku; Sturm Petcr. .?ešv.* 9. stot.. Studerec. vjet v Atkarsku; Vnuk Maks, 87. pe^v-, 14. stot«, r.; Vodušek Ivan. 87. pešp., 15. st., r.; Vcglar Ivan. 87. pešp., 5. poh. st., r.; Volovšek Albin. 87. nešp,, 5. st., r.; Volk Just, S7. pešp., 15. stot., ranjen; Vcuk Jernej, 87. pešp,. 15. stot., r.; Vouk Miha, 87. pešr>., 14. stot., r.; Vratnik Anton. 87. pešp.. 16. st., r.; Vrečer Simcn. 87. pesp., 13. stot., r.; Vretič Josip, 87. pešp., 13. stot, r.; Vrhovšek Ivan. 87. pešp., 13. st., r.; Vsnošek Juri, 87. pešp., 14. stot., r.; Veselič Ivan. 26. domobr. pešp., 3. stot., vjet v Atkarskn; Zabec Jakob, 87. p?*p., 14. stot., r.; 7abec Jakob. 87. pešp., 14. stot., r.; Zabkar Martin, 87. pešn., 3. poh. st., Arriče, vjet v Manjinsku, guber. Tomsk. Rusija; Zabukošek Jak., 87. pešp., !3. st., r.; Zadravec Tom. 87. pešp., 15. st., m.; Zaffuta Josip, 87. pešp., 14. stot., r.; /^ager Ivan, 87. pešp., 14. stot., r.; Zajc Andrej, 87 pešp., 14. ' *ot., r.; Za je Ivan, 87. pešp., 14. stot., r.; Zrjko Ivan, 87. pe^n., 13. stot., r.; Zajšek Ivan. 87. pešp., 15. stot., r.; Zakelšek Josip, 87. pešp., 13. st., r.; ZakoŠek Ivan. 87. pešp., 14. stot., r.; Zalobir Franc, 87. pešp., 14. stot., r.; Zalokar Ivan, 87. pešp., 14. stot., r.; Zamuda Karei, 87. pešp., 15. st., r.; Železnik Josip, 87. pešp., 15. st., r.; Zelič Franc, 87. pesp., 13. stot, r.; ^erak Josip. S7. pešp.. 13. stot.. r.: Žibret Martin, 87. pesp , 16. stot. r.; Zidanič Josip. 87. pesp.. 16. stot.. r.; Zlahtič Andrej, 87. pesp.. 13. st., r.; Žnider Franc, 87. pesp., 16. stot.. m.; Zorko Franc. 87. pešp., 13. stot.. iz Ponikve, mrtev: i 2ugel Franc, 27. domobr. pešp., 8. stot., iz Podzemlja, vjet v Atkarsku, guber. Saratov, Rusija; Župane Ivan, 87. pešp., 5. p. st, m.; Žurman Anton, 87. pešp., 16. st, r.; Cvetko Franc, 87 pešp., 14. stot., r. Popraviti. (Seznamek izgub št. 27.) Gorjanc Avgust, 87. pešp., 8. stot, iz Ponikve, vjet v Ašbadu, izkazan kot ranjen; Mikl Karei, 87. pešp., 7. stot, iz Ter- begovcev, vjet v Vjatki, izkazan kot ranjen; Škorjanc Miha Franc, 87. pešp., 5. stot., iz Trbovelj, vjet v Namant- ganu, gub. Fergana, Rusija, je bil izkazan kot ranjen; Vrabič Franc, 87. pešp., 3. stot, 2. oddeh stroj, pušk, vjet v Vjatki, je bil izkazan kot ranjen; (Seznamek izgub št. 55.) Negro Martin. 87. pešp.. 9. stot., I,o- kat vjet v Ribinsku, Rusija, je bil izkazan kot ranjen; (Seznamek izgub št: 41.) Gi ivec Ivan, 26. dom. pe?p., 5. st., vjet v Atkarsku, je bil izkazan kot mrtev; M klnimna Konrad. 26. domobr. p., 2. stot., viet v Atkarsku, je bil izkazan kot ranjen. (Seznamek izgub št. 55.) Petenn Ivan, 27. domobr. pešp., 6. stot.. iz Savodeni, 1S91, vjet v Pe-reuislavu, pub. Poltav, Rusija, je bil izkazan kot ranjen. (Seznumek izgub št. 66.) Kosir Ivan. 27. dom. pešp., 5. stot, iz Kranjske gore, vvit v Atkarsku, je bil izkazan kot ranjen; Ri^s Rudolf, 27. pešp., 15. stot, iz Šmartna, vjet v Moskvi, je bil izkazan kot ranjen. Darila. Izkaz darov za zapuščene matere, žene in otroke v vojsko vpoklica-nfh vejakov. Kovač Marija, kuharica 4 K; Deželna zadruga dimnikarjev na Kranjskem 10 K; Jurij Peter 5 K: pl. Cron lienrik, c kr. vi. svetnik in c. kr. okraj. glavar S2 K; Karlin Apoloni.a 10 K; N. N. 22 K 80 v; Osobje postnega in brzo|avnega ura-da I. 106 K 50 v; Učiteljski zbor I. državne gimnazije 2S K 45 v; Buko-vic Marija, izkuharica 6 K; Klemenc Julij, mesto venca na krsto g. Abul-ner 6 K; Furian Marija, kuharica 4 krone; Učiteljski zbor c. kr. učitelji-šča 41 K 7\ v: Rus Nikolaj 2 K; Rodbini Kačič - Vovko v Spodnji Siški. mesto venca na krsto H. Kunstlerja In K; Strgar Vinko, c. kr. rud. svetnik. mesto venca na krsto P. Kuke-ca 10 K; Ablner Ft., pristav mestne hranilnice v spomin na umrlo mamico 100 K; ^Glasbena Matica- povro-dom koncerta 371 K 23 v; Gospodarsko društvo za dvorski okraj mesto venca na krsto Joska Pavlina 10 K; Pckovsko društvo 50 K; Učiteljski zbor I. državne gimnazije 28 K 45 v; Učiteljski zbor c. kr. učiteljišča 41 K c)9 v; Osobje poštnega in brzojavne-i:a urada I. 72 K; Uradniki mestne branilnicc mesto venca na krsto i:mrle matere kolega A. Abulnerja: Hrcst J. 10 K. dr. Cerne J. 10 K. Pretner Fr. 10 K, Kuralt Jož, 6 K; Zbirka os^bja poštnega urada v T iiiMiani II. (kolodvor) 44 K 10 v; CKobje c. kr. roštnega in brzojavne-ga urada v Ljubljani I. ion k 46 v; dr. V. Ravnihar kot globa J. Paulina v kazenski zadevi g. A. Župana 100 kron; Arko Matko, trgovec 10 K. II. zaznamek dani, ki so došla c. kr. dežeHemu predsedstvii za be-*r«ffice iz Galiclie: Mavricii Hladik. Ljubljana. 10 K: Heliko Nikodaj. Hrasrovania vas, 2 K: Kovoniov^ski Teophil, Dunaj. 1 K; Maduowicz Mavricij 10 K; Jakob Jarončič 2 K; dr. Franc UŠeničnik. profesor bogo-slovja v Ljubljani. 15 K; dr. Aleš Useničnik, profesor v Ljubljani, 15 . kron; Franc Berlec v Kandiji, 1 K; Leopold baron pl. Liechtenberg, de-želnega glavar ja namestnik, 100 K: Vaclav Filler, župnik v Marindol, 5 kron; elani pomožnega odbora za gališke begunce v Idriji. 10 K; dr. Josip Lesar 20 K; gimnazijski ravnatelj Kazimir Eljasz iz Galicije, pre-pušča honorar za neki prevod. 2 K; krajno pomožno društvo v Smled-niku, 10 K; dvorni svetnik v p. dr. vitez pl. Ruling 10 K: dezelni odbor, Ljubljana, 1000 K: knezoškof dr. A. Jeglič 100 K; Pavla pl. Gariboldi 10 kron; Vaso F^etričič 20 K: dvorni za-ložnik Gabrijel Piccoli 100 K; dr. Kavčič, okrajni sodnik v p., 10 K; gimnazijski ravnatelj Kazimir Eljasz iz Galicije, prepušča honorar za neko prestavo, 1 K 50 vin.; Ivan Zolkie-wicz v Ehrenhausenu, 2 K 05 vin.; rnestna občina Idrija 54 K; Josip Miklavčič. župni upravitelj v Za-vratcu, 5 K; župni urad Stara cerkev pri Kočevju, 15 K; Ivan Soukup, žun-nik v Oselicah, 20 K; Franc Zbašnik, župnik v p. v Hrast ju, 10 K; občin-^ki urad Poljane 5«> K; K. ^avnik IO kron; V. Maj^ič 20 K; I. A. Maidič 5 K; Merkur Peter Maidič 5 K: Ka-r rel PolJak 10 K; Franc Ks. Sajovic* 5 krnn; v manjših znesk^h 73 K 50 v; jrališki dezelni odbor l'*00 K; kartu-zijanski samostan v Pleterjah, 250 K; gospa dr. Bierova v Bad Hali, 4 K; zbirka okrajnega glavarstva Litija 15 K; zbirka župnega urada Ćrnu-če 20 K; zbirka žunnega urada Št. Jakob cb Savi 10 K 41 vin. Skupaj 4998 K 36 vin. K temu vsota prej-šniega zarnamka 1931 K 90 vin.; skupaj 6930 K 26 vin. /ma™onis\ /jEDfN'STVeN f/B| NAJBOLJE \ I ANALITIČNOJ N==^]^^ (fljf? FOR0D!$N01 I KAKVOĆI ^/Tsg?,^ rtĆE I ^____ g Spreteo Mrski poniililk te takol ipnlme pri 4<" O. Fottich-Frankheim Kongresni trg 4tew. 19. Papirnate servjjete i u roffce priooroča ^2 v vszh množinah kilavifa c/icav £ju&lfana Sp. Sctza ceola SI. 26. Proti 9 : zolioio ii; gioti i : ! izborno đeluje dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki ntrdl dlesno in odstranjuje ; neprijetno sapo iz ust. 1 steklenica z navodilom 1 krono. : Deželna lekarna Milana Leastefca v Ljubljani, Rcsljeva cesta ster. 1 poleg Franc Jožefovega jubilejnega mosta. ' V tej lekarni dobivajo zđravila tuđi člani bolniškihblagajn jaž.želernice, c.kr.tobačne ; tovamc in okr. bol. blagajne v Ljubljani. : Melusine-ustna in zobna voda. ; Sunja, Hn^aško, 22. februarja 1908. ; Blac. srospod lekarnar*. Prosim vliudno, pošljite mi zopet : tri steklenice Vaše Izborno delujoče ', \ antiieptićne melnsine-ustne zobne ' TOde, katera je neprekosljivo sredstvo ; : zoper zobobol, utrja dlesno in od- I stranja neprijetno sapo iz ust. Za h ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočaL ; Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar ► sGritznerjev šivaim stroj najboljsi stdaniosti za rodbino in obrt. Krasna oprema, lahek tek. Učenje brezplačno na domn. Q^F Veze, itika, krpa nogavice in perilo. Edina tovarniika zaloga JOS, PETELINC Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7 blizu fraačlikanskega mosta, levo za vodo, Zahtevajt« ecnlk. Priđem tail m dom sara«! iigonri. lOlefna caraficija! PRVA KR11MEDUHA DROGERIJA ^ oartumeriia, fotografična manufaktura itd. OhlastvBno koncesijonirana Drodaia srrupov. Ustanovljena leta 1897. Snten r\anc LJnUJana, Židovska nlica 1. Ceniki na razpolago. Ceniki na razpolago. agn lelezaali ii I] ■§■ n aromatiska esenca 1 * ^Wf aaaaaSlSI^ Že 47 let uvedeno ia Trio preizktšeno, bolečine toUieče ii isiiiee Že 45 let zdravnisko preizknšen ta priporočan prsni sirnp. Kaz- pHH^H^H Ia3f krepeče sredstvo ra vdrgnenje. Lajša in odstranja bolecme v kraia slez, blaži kašelj, pospešuje tek. Povzdi^uje slast in U ^BđmEdđKUm^d LJ sklepih in mišicah ter živčne bolečine. Tuđi kot poživ- reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti, posebno Rl W*mmtnmiwSSB [5] l)a jo če in jač eče sredstvo ob hudih naponh izborno ori slabotmh otrocih. - Steklenica 2 K 50 h, po pošU Pre* pourediani $e wifi. preizkušeno. pri si«do 40 h več za zavoj F Steklenica stane 2 K, po pošti 40 h vec za zavoj. ■a m. Misai*)*! faraiac rasstsvl ssVkavasa i vfdlks ilats kalala* gSl SSS5S£ Dl*- Hellmanna lekarnica „Zur Barmherzigkeit" Razpošiljanje po pošti vsak du. im Dhimijm VII/1, Kais«rstrasse 73—75. _^_^_^______^_ fHERBABBT.JKV ■■•ladnik). T ^ ~-~I^SII^^^^^^^^ Zalog« pri gg lekarnarjifa v LJvMjaMl In Bovam Ni*«««. —^—^——— Sfran 10-___________________________________________________________»SLOVENSKI NAROD«, dne 20. februagt 1915.__________________________________________ 4i. stev. prirodna vina bela in rdeča K 40— do K 60—, pristna 50% slivovka in troplnovec K 140—, pristen vinski Jesth K 28— za 100 litrov prodaja J. Kra* vagna. Ptnj, Štajersko,_________419 llflll£■£ /ffcOi* fp V 9V Je vs' W™ *.**! HV ^^ 2 večletno prakso tuđi v gozdni manipulaciji kakor pri vseb popravilih ža^e, vajen na vodo in p&ro, zdaj vodja večje parne žage in tovarne za izdelovanje lesa, želi službo spremeniti in bi rad prišei na Krauisko, Sp. Štajersko ali Koroško. Morebitne ponudbe pod „Ivest 200 437U na upravn. »Slov. Naroda«. _____________ 437 %enitna ponudba! gosvodičnam c$ir. goscem vdovam trgovsk^ga stanu ? nekai tssor %ron premo^enja. Sem pos*st**k *« ijobra-3en trgovce j mcš^nim b agom, tro-jasčine prost, dobro$rčen. 44 let Star, katolik* bivam v iecem m prometnem k^am SD°dnje Š:ajerste in sem vdovee ?e čey t leto. Otrok nimam, prcmo3en:c mo;e Js va uredne H 000 krcn, katero bodem v$e zapusti svoji bodoči jent. Ceniene dzoise nai se vo%lie;o na uoravn. vSl0U- Jfarcda* vod „Žeznost!*!®* do 2S- jvečana. č* mogoče 3 s^ko: 416 I i ^^i— I Sprejema zavarovanja človefikega živ- **£§! M^^^^T 1J[ Važno zi iro^aike ! cb'rsii Iis (i. jevec ! Zahte ajte poniJbe (oterte) o ple'enih voja5k h in športnih ovijainih gamaš Na žeijo 2-4 pare k t vzorcC po povzctju ai duna'cke letVr rc>. 420 RLOIM BffliE. !H# L, R^sarcBnai U. z - >-J N •* s I % M^ W đi nornanjttktnfi nros'ora / fđSK *• ?>\ i ; I i: ^ X^ ^^ ■oaoi ib&d ^^bb t^is^ inih i?hi se pređa v L^ublfaiii sa iepent prostoru pri Sv Jaliotoa, Bazna ulica št. 13. Pripravna }® za vsako obrt. 411 Po?zvedbe pri lastnikih ga Mariji I/6VC, vdovi do c. kr. meTod-frinku. Holna ulica it. 13 in g. Mfhael Faccin, < n ,vcostilna pri nbču" na Dolen ski cesti čf. 4. IBH9H^B3HI^BflBKHHlEflDH^^B^S33IH^RI c^~a^-k* gi uradnika. kompletna, SO po nizki ceni proda. NaS1 v. Naroda«. 434 Za kmetrsko oosesHo se išče ožei*en ¥?.jz& ^*~^fW2k ^F™ a^H ua ^ L- au y ^iy@ ■ brez otr< k, kt 20a ravnati s trto K*A-: LUPPIS, Beka, Biva ti. PolO 4. 462 Pristen ciober j i s hS i i h i i %# S %i' 4J se dobi pri g I Stanje denarnib vlo^ na knj.in tek. raeun 31.dec. 1914: ^^®J • SLani- dec- vl°? na hra^ knjižice 31. jan. 1914: I S5 K 72,109.515-— :: O. U «•. ^JT J>^1^. .. K 77,197.354 -. :: I f **Zzz prometna banka podružnica Ljubljana, preje 3, C. Mayer I eentrsla na ftuuji. — Ustanovljena 1S6*. - 29 pošnižmt vM Mm t?3-Sf. Ml C2ST3 (V !Ull JSiklMiOIli OE^fali"). D:!mški kapital in reservs 65,000.000 kron. I Prcskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarntfi vlog na hranilne Najkulantnejše izvrševanje borzoih naročil na vseh tuzemsfcih in mozemskih mestih.— Izpla:evanje ku- I k- brez rentnera davka, kontovne knj;^e ter ra kontc-l^orent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre- ponov in izžrebanje vrednostnih rapiijev — Kupovanie in prodajanie deviz, vaSut in tujih novcev. — ■ c m __ Denar se lafiUo dvica vfak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje Tređnostnlb Najemodaia varnih rredalov samoshrambe (safe^* za oti evarno shranievanje vrednostnih panirjev, Mstin, I na-ir'ev strofo v okviru uradnih" kurznih poroci!. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vieunoitnih dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. - OpraviližSe cs kr. pasr. loterlfe Brezplačn3 revizija izžre- I par>ir ?v :n roso ila narie. l5 banih vrednostnih papirjev — Promese za vsa žrebanja. Izplaćila in nakazila v AmerfJso 5a Iz Amerike. I Ottmena in pismena pojasnila In nasveti o vseh « ba^ćno široko spađajočih transakcljah vsekdar brczplačno. WWIPiCjaTk8: Prometna banka L'Cbliana. — Telefon štev. 41 I Franr Kn? tlablia"'i--S^f^ iiflili ROj Sj3nn«a. \ C3no ^'^^' r^.a.aa mehanična pletilna inđjstrija in trgovina za površne in spodnie josice, noderčke, telovnike, no»svice, ro-l:avice, posebne obleke zoper trganje, pletilnt materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. .^elitni stroj patent »Wiedermann« je edina in najiigledneiSa -i'ika 12. dober za?!u?ek. '■oukbrez^lalen. trajno delo sigurno Xer detam brez arjentov, so cena veHVo nižje. i loma poi!3!. 1. Hias ^ I Ljubljana, Kongresni trg št. 12. ^2 2 y^ sobe. Pre*»ro**e, iastor'1, irofiroci na iimil '$£%£ to'____________________________!KX VVVVVVI ___ iM^V^^if!^" ||J5"""=p* £5*5" Naisoliteeiš© bla^o. TW1 SutM^uiuiu 1^. ROSHER a Ct. ^= v Ljubljani ^ uclcžganjarna 5«d c in tourrno lik^rje^ priporoča v svoji iastni žqanjarni kuhane izdelke i. a.: traplno¥ec pristnast zajamčena. Vomiiit -ifIiio najfooSjše kako osti. Ugodne csae! . = Vsorcl na rarpola^o. ■ ^„^ •%■•* ^°^.e tekliće in žene vsake starosti, ako i i DliD III vi rabiio moje najnove še mazilo sa Luliv lilji Prs^ ra^' se samo na zunai, edino res-" ™ nično učmkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3. 5 in 8. Zraven spadajoče milo 63 vin. liiHI *Kiithe«. zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih vitli i Pi5ern Cena kartonu K 220 po povzetvu. Od 4 kar- . tonov naprej rošt prosto. — Pošiijatve poste re- \ stante samo če se posije denar naprej. — RazpoSilja ga NRSII« Menzel Đanal V!.. Mmm 49 K, 2. StotK. jSk nmetnl in frgovskt vrtnar ^l^p BliiSi Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16 Sjfe£^jž^t priporoča slavoemu občinstvu svoje bogato I ^^^^^^ oprerrljeno vrtnarstvo, kakor tuđi okusno I ^^^^^ :: i^delane vence, £opke in trakove. :: I Dalje ima na razpo'ago 1^^^^^^^^^ Imam tuđi vsakovrstne I :: za izposojpvanie •: E^^^^^oPU sadike do najžlahtnej- I ob mrtvašMh odrih O^^^^^SB šlh cvetU° ™ zelenjadi- I _» ..i- ■P?mSSijB^IUUC3hS9 Spreiemam tuđi naro* I I f^akop tud! najfi- v^^SjH^E^^F *3 ^ °a *Z° °v Sa I 1 nejše Uekoraol'sfe. ^||3gS§^ ^0 ta lluđna'l I cveflfce za dvorane JjpkŽBKRflk Bnoavke: i. Bizovićar, I i :: in balkone. :: ^^t r- ^rtnar, Mnbliana. s I Itiii&i^iiii piliilijiliiiLii i^uilijuiiiiiuj yi\uii%K v Mjuirijuiiii ^^— 284 okestuie hranilne vloge po čistih ^k 3 I 01 brez ožbitb rentnega žavka. Rezervni zaklaa na3 X 800.000. "^1 14 /0 Ustanovljena leta 1881.