Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished1 American Home over 100 years' of serving American-Sloye nians Vol. 107 No. 34 USPS 024100 /SSN Number 0164-68X Americ*" AM ER IS f?7 SLOVENIAN MOkrair.^ 8956-1-801717 HOAŽJ^ad i33dis oiho sees NOHVlfMOW NVIdVlAI AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 7? 2005 Slckeytweb.com 70 we will have to post-P°ne this project. Therefore, we are asking a °f our members who have Vet done so, to please espond to the letter that was ent to them in July as soon s possible. There are less an six weeks before the ^ect'n8> 50 we usk . you please make your C 15519 Holmes Ave., C1eveland, Ohio. Cocktails will be served at 6 p.m., followed by dinner at 2 p.m. The Foresters will father before festivities for e ^ P-m. Mass , The 90th anniversary din-is open to all. Tickets are 0 and children under 12 are admitted free. For tickets reservations, please con-^j^hn Spilar at (216) 681- 1 In Memory of Helen Skala by KEN TOMSICK Helen Louise Skala passed away on August 7, 2005 in Leadville, Colorado. Helen was bom on May 14, 1923. She graduated from Leadville High School. On January 21, 1951, she married William “Bill” Skala, and together they had three children, Rosemary (Ken) Pettus, Thomas (Deann) Skala, and Peggy (Louis) LaCome, a special niece, Roseanne (Darrel) Landis; grandchildren Amanda Perkins, Dan (Joann) Pettus, Dawn Skala, and Amie and Kyle LaCome. She is also survived by two great-grandchildren, Nathaniel and Morgan Perkins, and one sister, Izabel (Mike) McBreen. Helen and Bill visited the Cleveland area many times over the years to attend local Slovenian events and polka festivals. Helen owned and operated the Molly Brown Restaurant and the Copper Hill Lunchroom. She and her husband Bill were partners in the beverage business for many years. Helen authored two books about local Leadville history, wrote poetry and enjoyed polka dancing. She was an ardent supporter of her community and faithfully attended most all Leadville and surrounding area events. She loved Leadville, and enjoyed her friends there, and also friends in Cleveland and Euclid, Ohio where she and Bill visited on many occasions. Helen was a lifetime member of Annunciation Catholic Church, including the altar and Rosary Society there, Catholic Daughters, the Leadville Historical Society, and the Democratic Central Committee. She was on the Board of Directors of the Matchless Mine, and served on the Leadville Planning and Zoning Board. She was also an active member of the Mining Hall of Fame. The Rosary was recited by Lilly Vigil prior to the Mass of Christian Burial on August 11, at 10 a.m., both at Annunciation Catholic Church. Father Jay Jung, Father Leo Smith, Father Jimmy Kane, and Father Mike Kerrigan, officiated. Helen was laid to rest at Elk’s Rest Cemetery. Memorial contributions may be made to the Catholic Community of Leadville, 609 Poplar Street, Leadville, CO 80461, or Helping Hand* P.O. Box 8, Leadville, CO 80461. Helen will be missed by many here in Cleveland and Euclid, and especially by the Tomsick family on Chardon Road in Euclid, Ohio. Specialists in Corrective Hair Coloring tina & brenda’s HAIR SALON 5216 Wilson Mills Road 461-7989 / 461-0623 Richmond Hts., Ohio 44143 Pet Blessing at St. Christine St. Christine Church, 840 E. 222 St., Euclid, Ohio, will hold their Annual Pet Blessing on Saturday, Oct. 1 at 10 a.m., as they celebrate the Feast of St. Francis of Assisi. After the blessing, there will be treats for pets and their people, too. Apartment For Rent E. 200 and Neff. 1 Bdrm, New carpet, appliances, clean, quiet. $460 a month. Call 440-951-3087 2 HR VIDEO TAPE or DVD • Krofe • Potica • Strudel • Pohanje • Potato Pancakes • Noodles and Cabbage • and MORE Ideal for Brides, Showers, Christmas Gifts, Personal Price $29. Make checks payable to Flo Petrich 38453 Wood Rd. Willoughby, OH 44094 Ph: 440-946-2803 I’m so poor, I can’t even pay attention. -Ron Kittle Zele Funeral Home MEMORIAL CHAPEL Located at 452 E. 152 St. Ph: (216) 481-3118 .I1 Family owned and operated since 1908 Slovenian Society Home (Recher Hall) Fish Fries 11 a.m. - 7 p.m. Fish, Shrimp, Pork Chops, and Goulash Dinners SV Altar group says thanks 7 The annual benefit dinner is over and truly... God was with us. He gave us a beautiful day to begin with. Lots of wonderful people, another successful venture, thanks to all of you. It does not “just happen.” It is the effort of many, the planners, Ivanka Matic and her board; the workers; all members of the Altar Society, plus many ‘friends’ who give of their time to help in the kitchen assisting Sophie Maze, well-known in the art of Slovenian cooking. There they were, early Saturday morning, a pickin’ and a pluckin’ those chickens, peeling the potatoes, while the soup perked and bubbled noisily in the oversized vat. Umm, what memories those kitchen smells made of bygone years. Remember “Mama’s” kitchen on Sunday after the last Mass? Always chicken z’upa, and you name it, every vegetable from the garden. If it was beef soup, and you did not eat all the beef, you had kislo meso the next meal. Those were the days. Visibly noticed were our friendly neighbor and “sister” associates, our friends from St. Mary’s parish, including well known strudel and potica maker Mary Celestina, and her sister Ursula Štepec, Mollie Jurecic (former owner of Acme Dry Cleaning on E. 152nd and Saranac Rd.) Lenka Chauby (chauffeur for the bishops during Baraga Days), along with St. Mary’s Altar Society’s President, Anica Nemec and Mr. And Mrs. Frank Urankar, and many more. To all, sincere thanks for your support. Remember the MORE w get together, the HAPPIER we are. To each and everyone, if you helped in any way, if you just came to eat, no matter what, we, the Altar Society, thank you for making this another successful event. Onward to 2006. —Agnes Koporc Member Slovenia Sends Aid To Katrina Victims BERLIN, Sept. 13 - NATO is expected to send a second aid plane to the US this week, carrying hurricane relief supplies from Slovenia, alliance officials said. A first plane left Monday with Czech tents and camp beds following a decision by the alliance to mobilize cargo planes and four transport ships to help the victims of Hurricane Katrina. The allies expressed their solidarity with the US at a meeting of defense ministers attended by US Defense Secretary Donald H. Rumsfeld. NATO is also helping to coordinate aid efforts from several European nations-that have made individual offers of assistance to the US. “This alliance was built on solidarity and mutual assistance and this is exactly what hundreds of thousands of Americans in the South of the United States need right now,” said German Defense Minister Peter Struck. Thanks to Robin Verbose, the Voice of the NY Stock Exchange for this news item. Generosity is the essence of friendship. - Oscar Wilde -------------------------- I Fresh Tomato Salad 1 Serves 4-6 2 pounds mixed heirloom tomatoes, halved if small or cut into Vi” wedges if medium or large Vi bunch green onions, sliced thinly with 1 tablespoon greens reserved 2 garlic cloves, chopped V* cup good quality olive oil 2 tablespoons red wine vinegar Sea salt or Kosher salt to taste Freshly ground black pepper to taste Combine tomatoes, onions and garlic. Drizzle with olive ! oil and vinegar and toss. Sprinkle with salt and pepper to taste. Cover and let stand at room temperature 1 hour. Taste \ and adjust seasoning with more oil, vinegar, salt and pepper,! if needed. Sprinkle with reserved green onions and serve at! room temperature. Compliments of -•‘.f?:-«’« '' Refconja Wine Cellars i rJffrenit Vi? chw-ot «««.# r, b AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 22, 2005 /. 1ERIŠK DOMOVINA, SEPTEMBER 22, 2005 People from Canada (Photo by Phil Hrvatin) From St Vitus Church Bulletin: 2005 Bishop Baraga Days (Sept. 11) - Bishop Baraga Committee, headed by Jim Debevec and Stan Kuhar, which had the task of organizing the 57lh Bishop Baraga weekend festivities in Cleveland, wishes to thank St. Vitus and St. Mary’s parishioners, and indeed the Slovenian Community in Cleveland, for helping make last week’s event a spiritually uplifting experience. A special thanks also to The Frances and Jane S. Lausche Foundation for its financial support for this year’s Baraga Days ip Cleveland. This year 300 pilgrims came from outside Greater Cleveland, including Toronto and Hamilton, Ontario, Chicago, Columbus, Ohio, and San Francisco. The Saturday evening Mass in St. Vitus Church and the reception afterwards in the auditorium drew 800 people including five bishops and archbishops, and 15 clergy. The Sunday Mass at St.. Mary’s parish was celebrated by Cleveland Bishop Anthony Pilla and numerous bishops and priests. Both events will be remembered for years to come. The exterior of St. Vitus church was beautifully decorated in the traditional Slovenian style reserved for special occasions. So, too, was the interior of St. Vitus Church. The church bells were rung in the Slovenian festival manner which is reserved mostly for the major holy days like Christmas and Easter. Many parishioners came to help clean and decorate the church, the St. Vitus Village and St. Martin de Porres auditorium where the reception was held Saturday evening. Almost all of the food and refreshments for about 80Q people was donated by various parish groups, families of Mihevc Grant Program, and Slovenian Language School, fraternal societies, and parishioners. The remaining food was gathered that evening and donated to St. Herman’s House for homeless on Franklin Avenue. Thanks and God’s blessing on all who helped and prayed for the success of this year’s Bishop Baraga Days in Cleveland. There is at the present time a well founded hope that the process for beatification will come to an end and within the next two years the Marquette Diocese will be celebrating the 150th anniversary of founding by the saintly Bishop Frederick Baraga. —Fr. Joseph Boznar Pastor From St. Mary’s Church Bulletin: Baraga Days 2005 Bishop Frederik Baraga. We can only be so grateful to Almighty God for giving us fantastic weather and so many hard-working and talented people who worked together so well to make Cleveland’s Baraga Days the best ever. May we continue to pray to our gracious God that Bishop Baraga will soon be recognized by the Universal Church for his great holiness of life and example of Christian virtue. Our thanks to all who helped in any way, and our thanks to the Belokranjski Club for sponsoring the picnic at Pristava on Labor Day. It was a great way to wind down the weekend’s celebration. —Fr. John Kumse Pastor James V. Debevec, left, president of The Frances and Jane S. Lausche Foundation, presents a grant in the amount of $5,000 to Fr. Alexander Sample, Executive Director of the Bishop Baraga Association. The grant is to be used to renovate the Baraga Crypt in St. Peter’s Cathedral in Marquette, Michigan. (Photo by Tony Grdina) (Sept 11) -- This past weekend, the parishes of St. Mary’s and St. Vitus hosted the 57lh annual Baraga Days celebration with Jim Debevec and Stane Kuhar as co-chairmen of a very capable Steering Committee. Liturgies at both churches were magnificent with the combined choirs of the parishes and both churches were completely filled with standing room only for both the English and Slovenian Masses. The many visitors and guests had nothing but favorable comments about how well the events were planned, the great hospitality of our people and the beauty and cleanliness of the churches. Our own Bishop Pilla stated that we should be very proud for planning such a great celebration in honor of Folks dressed in Slovenian costumes from the BeloKranjski region of Slovenia, walk in procession to St. Mary’s church on Sunday, Sept. 4 as part of the Baraga celebration. (Photo by Tony Grdina) Bishop Andrej Glavan from Slovenia, center, joins the Fantje Na Vasi to sing a few Slovenian songs on Saturday, Sept. 3 outside St. Vitus auditorium, at the conclusion of the tremendous amount of food given to all after the 6:30 p.m. concelebrated Mass in St. Vitus church. Photo by Jim Debevec) Baraga Weekend a Success... (Continued from page 1) There were seven bishops with more than 20 priests to concelebrate the Mass. The Most Reverend Anthony M. Pilla, diocese of Cleveland, was the principal celebrant and homilist. The annual Baraga Association banquet began after the conclusion of the Mass in the new St. Mary parish center. About 525 people attended the banquet. Julia Zalar and her staff provided and served an outstanding meal with ease and 8race to the delight of all. Felix Gaser was the master °f Ceremonies. In breaking with tradition, Father Alex-ander Sample III, executive director of the Baraga Association, announced the recipients of the Woman and Man of the Year after the •fleal had immediately concluded. The Baraga Woman of the Year 2005 is Julia Zalar, extremely active at St. Mary Parish and is involved in numerous community events, including the annual Baraga Days. The Baraga Man of the ^ear 2005 is Auxiliary Bishop A. Edward Pevec. Both Julia and Bishop Pevec received more than one round of applause and a well deserved standing ovation to recognize their many years °f community service and dedication to the spirit and rnodel of Bishop Baraga. The program continued 'yhh The Most Reverend Elden F. Curtiss, archbishop, archdiocese of Omaha, as the sole guest speaker. Arch-ishop Curtiss provided a Moving and stirring account the meaning of Bishop araga’s ministry. He stated th3t “More than anything e*Se, Frederic Baraga was a j^an of prayer who spent ours each day and night in the presence of the eucharis-‘‘c Lord. He knew by faith hat Jesus was truly present ln the Eucharist. The banquet concluded "dth the annual Baraga Association proceedings that Provided an update and account for the Cause of the Servant of God, I. F. Baraga °Ward beatification and ^ailonization as a saint in the atholic Church. This was Provided by Father Sample, ■shop Garland, and Eliza-eth Delene, archivist, Ba-raga Association. It does ap-Pear that the one required [h'racle for the beatification s at hand. The preparation of P required documentation °r one miracle should be ^orripleted and ready to be nent to the Vatican within the be*t few weeks. It will then rev'evved by the Congre-Tj.l0n pF Saints in Rome, th C an*'c’Pati°n and hope is th^H-ty at least 2007 when iocese of Marquette will celebrate the 1501" anniversary of its founding, a positive announcement may be made for the Cause of I. Frederic Baraga. Labor Day Monday provided the closing events for Baraga Days 2005. The Belo-Kranjski Klub of Northeast Ohio celebrated the 40lh anniversary of its founding with a dedication ceremony and recitation of the Stations of the Cross at Slovenska Pristava in Harpersfield, Ohio. The dedication ceremony was the official observance of the rendition and installation of the Stations of the Cross as commissioned by then Fr. Baraga when he was a parish priest at St. Nicholas Parish in Metlika, Slovenia. Bishop Glavan led the ceremony with Fathers. Joseph Boznar, John Kumse, Victor Cimperman, Aloysius Hrib-sek, Stanko Okorn (SDB) Tone Bidovic, and Valentin Spendov OFM. At the conclusion of the service, a family style picnic was hosted by members of the Belokranjski Klub. Between 350 to 400 people attended this event with good food, music, singing, and general socializing by one and all. Again, mild temperatures and pleasant weather encouraged participation at this event. A note of thanks to the Ad Hoc Committee members (names were listed in the Sept. 1 edition of the American Home newspaper) for undertaking this important community event. And a special thank you to my fellow co-chairperson Jim Debevec for his constant support and encouragement toward making the Baraga Days 2005 such a tremendous success. A thank you to the two parishes f St. Vitus and St. Mary’s for the great cooperation throughout the three days as well as the preparatory work. To the Belo-Kranjski Klub, a thank you for undertaking and sponsoring the religious devotion and picnic on Labor Day to wind down the weekend’s celebration. A special thank you to The Frances and Jane S. Lausche Foundation for the very generous support toward making the Baraga Days 2005 a reality in a manner befitting our northeast Ohio community. To the many, many parents, students, parishioners, and other individuals who volunteered in a small or large manner to make the three days of events a success, our sincere thanks. A thank you to the combined choir members for the magnificent singing at both Masses that gave praise to God for the call to holi- Pilgrims from Canada view the Slovenian Cultural Garden (Photo by Phil Hrvatin) ness of the Servant of God, I. F. Baraga. How wonderful it was to have both churches full with standing room only. What a great way to honor and celebrate the life, model, and meaning of Bishop Baraga. On a closing note, a thank you to Ameriška Domovina (American Home) newspaper, Tony Petkovšek Jr., Tony Ovsenik, and Ed Mejac and the Slovenian Hour for the many announcements and publications regarding Baraga Days 2005. And to our out-of-town guests we extend our gratitude that you joined us in the many celebrations and hope you had many pleasant and positive experiences in our midst. We appreciate your company. Bishop Andrej Glavan from Slovenia is shown prior to the departure to the Slovenian Cultural Gardens on Saturday, Sept. 3. He is flanked by ad hoc committee members Madeline Debevec, left and Lenka Chauby. Lenka, who is fluent in the Slovenian language, and was born in the same house as Bishop Baraga in Mala Vas, served as chauffeur for Bishop Glavan during his stay in Cleveland. (Photo by Tony Grdina) a continuing tradition of excellence since 1910 At Brickman & Sons, Inc. Funeral Home we continue to serve our community as we have for nearly a century, offering the care and consideration every family deserves in their time of need. From traditional funerals to pre-arrangement services, our experienced funeral directors are able to assist you and your family with any type of funeral arrangement. % For more information, please call us at 216-481-5277 or visit our website at www.brickmanandsons.com. Brickman & Sons, Inc. funeral home AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 22, 2005 .MERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 22, 2005 St. Vitus Slovenian Students Tour Slovenia St. Vitus Slovenian school students surround the statue of Pope John Paul II. By THOMAS GRAF On June 23, the seventh, eighth, and ninth graders of the St. Vitus Slovenian School went on a two week trip to Slovenia. Those students were Stephen Baznik, Anne Marie Dolenc Nick Gabel, Kristen Hebebrand, Stephanie Kurbos, Becca Bloom, Richie Celestina, Anna Gaser, Thomas Graf, Jennifer Kmetich, Andrew Plassard, Andrew Coffelt, David Cup, Johnny Jakomin, Alex McKinley, Johnny Srsen, and Johnny Žakelj. Teachers of the St. Vitus Slovenian School who led the trip were Martina Jakomin and Mojca Slak. They were assisted by chaperones Mark Celestina and Tom Kmetich. On the first day, the group flew from Cleveland to London and then on to Slovenia. We arrived on June 24lh in Ljubljana and drove to Bled, where we spent three days in the area. One of the first things we did was take a boat ride to the island on Lake Bled. The lake was beautiful and the mountains rose high around it, covered with trees. We could see Bled castle high above on the cliff top overlooking the lake. We climbed up the steps to the church on the island and rang the bell, hoping that our wishes will come true. We walked around the island and called it a day. The next day we drove to the Slap Savica waterfall and saw the water cascade straight out of the rock. We then drove to the base of Mount Vogel and took the gondola to the top of the mountain. Looking out from the mountaintop, we could see Lake Bohinj far below and through the haze we spotted Triglav. We ate lunch and then went swimming in the waters of Lake Bled. Later we walked around Bled while eating ice cream. The next day, June 26, was a Sunday and we went to Mass at Brezje. The church was very beautiful, and we saw the Marija Pomagaj Shrine. We walked around it and noticed the pictures visitors left there. There is a picture of Pope John Paul II after he visited Slovenia in 1997. After Mass, we ate lunch and drove to the Planinca ski jump. It is the largest ski jump in the world, and we climbed up part of the steep incline. Then we took a long drive to Slap Pericnik. The water there was very crystal clear and the falls were beautiful. Later that day, we took a hike on Vbe.Mjptgar trail next to the Radovna River. We walked on a path right next to the river in the gorge. The next day we drove from Bled to Ljubljana via the Vrsic pass through the mountains. We were able to go whitewater rafting on the Soca River. The water was clear but very cold, and we wore wetsuits when we were rafting. Rafting was fun, and we were able to swim in the river. After several more hours of driving, we arrived in Ljubljana. That same day we walked around the center of town. We saw the statue of France Prešeren, the Ljubljana cathedral, and the three bridges over the Ljubljanica River. The next day was June 28,h, and we went to see Grad Turjak. Anton Drobnič, the first chief attorney for the •Democratic Slovenian government, came with us. He told us about the battle at Grad Turjak between the Partisan communists and the Democratic Vaške Straže. The communists won and killed the Vaške Straže prisoners at Kočevski Rog. At Kočevski Rog, Father Janez Rihar, Father Boznar’s cousin, held a Mass for us. The following day we drove down to Cerkniško Jezero and learned how the lake drains and refills every year. We drove on to the famous Postojnska Jama and rode the train into the cave. There we saw many stalagmites and stalactites that have formed in the cave over millions of years. The cave is huge and we only went through a small part of it. We also saw the človeška ribica, or the human fish, swimming in a tank. After that, we went to. Predjamski Grad and walked through the many rooms and hallways of the castle. We went back into part of the caves behind the castle and also saw where Erasmus was shot through the bathroom window. After spending the night in the Dijaški dom Poljane, we journeyed to Novo Mesto on June 30th. We went to the Dolenska Museum, where we saw how the people of the Dolenska region live. We also went to the church of St. Nicholas, which is one of the oldest churches in Slovenia. Next we went to Ribnica where we saw Janez Jaklič make wooden basins and bowls without glue. Janez Jaklič continues to make wooden crafts in the way many of the Slovenian craftsmen worked long ago and is one of a few traditional craftsmen left. Later, we drove to the church of Nova Sftfta.. The church was very beautifully decorated with gold everywhere. It also houses a famous stairway with relics in the floor that we climbed up. Many people have come here to pray the rosary while climbing the stairs. On July 1st, we drove back up to Bled to go to the castle. We missed the castle during our first visit to Bled because of a wedding. The view from the top of the castle was breathtaking. From the castle ramparts, we could see all of scenic Lake Bled and the mountains surrounding it. Afterwards, we returned to Ljubljana for another walking tour of the city. We saw the many museums, the university, the bridges, the older part of the city, and we climbed up the hill to the Ljubljanski Grad and had -a spectacular view of the city. The next day we left Ljubljana and headed toward Maribor. But first, we crossed over the border to Austria and visited Klagenfurt, which was Celovec when it was part of Slovenia. In Austria, we went to Gospa Sveta, the first Slovenian church and the knezni kamen, a stone chair where the dukes were elected kings of Slovenia. When we arrived in Maribor, we went to the Lent festival on the Drava. We saw dancers from many different countries around the world. On the morning of July 3rd, we went to Gregor Celestina’s Nova Masa. He is Mark Celestina’s cousin. It was a new experience for all of us to attend the First Mass of a priest. Later that day, we went to the Aqualuna water park and went down the water slides. The next day we took a walking tour of Maribor and saw many sights including Anton Martin Slomsek’s burial place in the Maribor cathedral. Pope John Paul II visited the burial place when he beatified Anton Martin Slomšek in 1997. Next, we drove to Rogaška. We saw the world famous Rogaška crystal factory and the crystal store. Inside the crystal store, they had beautiful crystal items from glasses to vases and even a crystal sword. Later that day, we went to Olimje. The church was beautifully decorated with black and gold. Anton Martin Slomšek had his Nova Masa there many years ago. On July 5,h, we drove to Ptuj. We went inside the walls of Ptujski Grad where dukes ruled until just before World War I. We walked up Ptujska Gora and went to the church on the top of the mountain. According to legend, when the Turks invaded Slovenia a cloud covered this church and the Turks did not see it and so they did not attack it. We were stuck on the mountain because it was raining and the road down was very steep so we did not go into Prekmurje. The next day was July 611', and we drove from Maribor all the way to Portorož. The view of the Adriatic Sea from the dorm was spectacular. We had a great time swimming in the Adriatic. That evening we walked to the tip of Piran at sunset. We could see Trieste and Italy. The following day we went into JCoper. There we climbed up the bell tower and saw a new view of the Adriatic Sea. Then we drove to the church at Hrastovlje. The church had stone walls around it and very old frescoes inside. Next we went to Seca where they get salt from the sea. Later we went swimming again in the Jadransko Morje. That was the last full day of the trip-Some of us were picked up by parents and relatives t0 travel elsewhere in Slovenia* and some of us flew home to America the next morning- It was a great trip and a powerful experience. saw so much of Slovenia including several waterfall5* its snow-capped mountains* its lakes, its caves, its small part of the Adriatic, 'ts beautiful and historic cities* no fewer than 15 of 'ts beautifully decorated churches, and its thousands of kozolec (Slovenia11 wooden hayracks). It was wonderful to vis*1 the country of our ancestor5 that we have heard so muclj, about during our years 0 attending Slovenian school-All the students on the trip learned something new abo1*1 their ancestral country. In two years another group of St. Vitus Slovenia*1 School students will come t0 Slovenia and hopefully l,aV6 as great a time as we had. Thank you to all of °u St. Vitus Slovenian Scho0^ teachers and to our pare*1*5 for making this trip possible (440) 602-5120 Fax (440) 602-5124 ZELE & ZELE CO., L.P.A- RONALD ZELE & SCOTT J. ZELE Attorney-at-Law Centre Plaza South Suite 380 35350,Curtis BJyd,, . ,,^,„, ,£^1^6, Qhi? 4409^ FOR Freedom AND Justice Ameriška Domovina aiiT> i ^ r AMERICAN IN SPIRIT SLOVENIAN FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, September 22, 2005 - Vesti iz Slovenije - • _________ Kaže, da bo izid referenduma o zakonu o RTV krojila udeležba Anketa razpoloženja volivcev sredi meseca, kakih deset dni pred referendumom, je potrdila, da zaenkrat ni mogoče z gotovostjo napovedati izid. Znaki so, da bo na referendumski izid močno ali celo odločilno vplivala udeležba in to, v katerih krajih je udeležba večja oz. manjša. Če bo v urbanih okoljih večja kot na podeželju - anketa napoveduje, da se bo referenduma v večjih mestih zagotovo udeležilo 33,1 odstotka, v manjših 34,9 in na vasi 30,4 odstotka upravičencev -, je večja možnost, da bo zakon padel. V nasprotnem primeru bi se izid referenduma prevesil v korist zakona. Ponavadi je udeležba na referendumu večja, kot jo napovedujejo raziskave. Križanje volilne udeležbe z volilno opredeljenostjo pokaže, da se bo tokratnega referenduma udeležilo več volivcev strank sedanje opozicije kot sicer, vendar je glede na to, da sta referendum predlagala LDS in SD, napovedana udeležba volivcev teh strank še vedno majhna: udeležbo je napovedalo 42,1 odstotka volivcev LDS in dobrih 57 odstotkov volivcev SD. (Več o referendumu na str. 12) Nadzorniki Dela razrešili odgovornega urednika Darijana Koširja - Njegov naslednik naj bi bil Jani Virk Čeprav se je 58 odstotkov novinarjev na tajnem glasovanju izreklo proti predlogu uprave Dela o razrešitvi Darijana Koširja z 'hesta odgovornega urednika tega lista, je nadzorni svet časopisne družbe na izredni Seji predlog uprave podprl. Za Koširjevega naslednika je predlagan Jani Virk, ki je 2(faj odgovorni urednik za kulturne in nmetniške programe na Televiziji Slovenija, Pfcd leti je bil urednik dnevnika Slovenec. Matevž Grilc na čelu koroškega NSKS Dva meseca po izvolitvi na neposrednih volitvah Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) oziroma pretekli četrtek je 58-letni Matevž Grilc na konstitutivni seji Zbora narodnih predstavnikov NSKS v Mohorjevi hiši v Celovcu tudi uradno nasledil Jožeta Wakouniga, ki je od konca aprila 2003 predsedoval organizaciji. Grilc je bil predsednik NSKS že od leta 1976 do leta 1995. Za najpomembnejša cilja je označil dosledno uresničevanje 7. člena avstrijske državne pogodbe in skupno zastopstvo koroških Slovencev, s katerim naj bi se zgladili spori znotraj manjšine. Precej jasen je bil tudi glede Slovenije, od katere pričakuje, da se bo “končno dokopala od enotne strategije glede svoje politike do zamejskih Slovencev”. Za mesto novega predsednika LDS so v kandidaturo privolila tri znana imena Na kongresu Liberalne demokracije (LDS) - ta bo 15. oktobra - bodo tekmovali trije znani politiki, ne pa sedanji predsednik in bivši premier Anton Rop. V kandidaturo so privolili nekdanji obrambni minister Jelko Kacin, bivši zunanji minister in nekdanji jugoslovanski generalni konzul v Clevelandu Ivo Vajgl, in poslanec LDS Jožef Školč. Kandidaturo bo mogoče vložiti tudi na kongresu samem. Srebrni jubilej Cankarjevega doma V ponedeljek je bilo slovesno praznovanje 25. obletnice Cankarjevega doma v Ljubljani. Ob tej priložnosti je bil objavljen tudi obsežen zbornik, ki vključuje veliko zanimivih podatkov. Primer: Do 31. julija 2005 se je 25.052 kulturnih in kongresnih prireditev v organizaciji CD udeležilo več kot 9.45 milijona obiskovalcev. Torej pet obiskov za vsakega današnjega slovenskega državljana. SREČANJE ZNANSTVENIKOV IZ SVETA IN SLOVENIJE - Pred dvema tednoma je b,,° na Brdu pri Kranju že četrto dvodnevno srečanje slovenskih gospodarstvenikov in Znanstvenikov iz sveta (17 držav) in Slovenije. Med udeleženci sta bila predsednik vlade Jar*z Janša in akademik prof. Boštjan Žekš. Srečanje je sponzoriral Svetovni slovenski ^0ngres, program je vodil predsednik SSK dr. Boris Pleskovič. V svojem govoru je Jan-Ša dejal, da je treba spodbujati sodelovanje in izrabo neizrabljenih potencialov, ki jih ^edstav^o slovenski znanstveniki in gospodarstveniki, ki živijo po svetu. Prof. dr. gg je pa rekel, da bi bili lahko prav Slovenci, ki živijo in delajo v tujim, nnjprimer-y?l. ,?a t^jko; potrebne 'povezave Slovenije' s;;sveibjn;. ;.',J Iz Clevelanda in okolic,} Pristavski upokojenci— Klub pristavskih upokojencev ima mesečni sestanek v sredo, 28. septembra, pop. ob 1.30, na Pristavi. Vabijo pa že vse člane na že tradicionalne “koline” v nedeljo, 9. oktobra. Novi grobovi Gregory Hribar Umrl je 50 let stari Gregory Hribar, sin Stanleyja in Therese, brat Stevena, Davida, Edwarda in Christine Morsch, 3-krat stric. Pogreb je bil 20. septembra v oskrbi Zak zavoda na St. Clair Ave. s sv. mašo v cerkvi sv. Vida in pokopom na Vernih duš pokopališču. Donna M. Unetič Umrla je 78 let stara Donna M. Unetič, rojena Stopnicar, vdova po Stan-leyju, hčerka že pok. Josepha in Vide Stopnicar, sestra Josepha Harveyja, Richarda, Elizabeth Ross ter že pok. Fredie in Almede Petti, teta. Pogreb je bil 21. septembra s sv. mašo v cerkvi St. Justin Martyr in pokopom na Vernih duš pokopališču. Augusta M. Perko Umrla je 84 let stara Augusta M. Perko, rojena Tekancic 27. avgusta 1921 v Clevelandu, vdova po Phi-lipu F., mati Philipa M., Patricije Wedding in Davida, 3-krat stara mati, 2-krat prastara mati, sestra Sophie Struna, Rudolpha Tekaucic, Sylvije Knaus, Henryja in Veronice Perko (vsi že pok.), članica KSKJ. Pogreb je bil 9. septembra v oskrbi Cosicevega zavoda na Chardon Rd. s sv. mašo v cerkvi Chapel of the Divine Word v Kirtlandu in pokopom na Vernih duš pokopališču. John Martinc Dne 31. avgusta je umrl 86 let stari John Martinc iz Euclida, kjer je živel zadnjih 42 let, rojen 7. avgusta 1919 v Sloveniji, vdovec po Theresi, roj. Cimerman, oče Johna ml. in Margaret Martinc, 2-krat stari oče, 3-krat prastari oče, bratje Louis, Jože, Jože in Franc so že pok., zaposen do u-pokojitve pri ElectroGen Plastics Co., član KSKJ št. 25. Pogreb je bil 3. septembra v oskrbi Cosicevega zavoda na Chardon Rd. s sv. mašo v cerkvi sv. Vida in pokopom na Vernih duš pokopališču. Novi generalni konzul— Na fotografiji je dr. Zvone Žigon, ki je pred nedavnim nastopil dolžnosti generalnega konzula Republike Slovenije v Clevelandu, s tem pa po daljšem premoru nasledil Marcela Koprola. Ko bodo druge novice v zvezi z generalnim konzulatom, bomo seveda naknadno poročali. Fotografija je vzeta iz najnovejše številke mesečnika Slovenija.svet. Predavanje— V sredo, 28. septembra, zv. ob 7. uri bo v spodnji dvorani SDD na Recherjevi ulici v Euclidu Joseph Valencie govoril o nekdanji filmski igralki Nori Gregor, ki je bila doma iz Gorice. Večer sponzorira Slovenian American Heritage Foundation, vstopnine ni, javnost je vabljena. G. Valencie bo kazal tudi filmske posnetke in diapozitive. Po predavanju bo diskusija, nato pa družabno srečanje. Kosilo Oltarnega društva fare Marge Vnebovzete— To vsakoletno kosilo bo v nedeljo, 2. oktobra, v župnijski dvorani. Serviranje bo od 11. dop. do 1. pop. Kosilo bo $11 za odraslega in $5 za otroka. Nakaznice se dobe pri članicah in bodo na razpolago tudi pri vhodu na dan kosila. Koline— Klub upokojencev Slovenske pristave vabi v nedeljo, 9. oktobra, na Slovensko pristavo, na “koline”. Serviranje bo od 12. ure opoldan do 3. pop. Božidar Fink prihodigič - Zaradi premalo prostora v tej številki, bo drugi in zaključni del pogovora z argentinskim Slovencem Božidarjem Finkom objavljen prihodnji teden. Notredamke vabgo— To nedeljo imajo Notredamke kosilo od 12. ure do 5. pop. na njih centru na 13000 Auburn Rd. na Chardonu. o ■ i: . Mara in Janez Zupan Columbus, O. Praznovanje Baragovih dnevov v Clevelandu 3., 4. in 5. septembra 2005 “Le eno je potrebno” Lk. 10:42 O Letos smo se slovenski romarji zbrali na 57. letnem praznovanju Baragovih dnevov v Clevelandu, v slovenskem delu Kulturnega vrta ter v slovenskih cerkvah, pri Sv. Vidu in Mariji Vnebovzeti. Polno romarjev se je pripeljalo v treh avtobusih iz Chicaga, Toronta in Hamiltona. V soboto, 3. septembra, popoldne je v Slovenskem kulturnem vrtu, 6b prisotnosti drugih škofov in duhovnikov, škof James Garland iz mesta Marquette, Michigan blagoslovil nov doprsni kip škofa Barage. Punčka in fantek v narodnih nošah sta pred blagoslovitvijo nudila prihajajočim romarjem, gostom koščka kruha in sol. Novi Baragov spomenik predstavlja škofa v njegovih starejših letih, ko je njegovo obličje sličilo obličju ameriških domorodcev. Kulturni vrt v Clevelandu je obširen mestni park, predstavljenih je 23 različnih narodov. Vsak narod ima v svojem delu spomenike svojih zaslužnih mož in park je pra- vi odraz narodne in kulturne različnosti Clevelanda. Kar je danes Slovenski kulturni vrt je bil ustanovljen leta 1932 kot Jugoslovanski kulturni vrt. Prvi doprsni kip škofa Barage je bil odkrit in posvečen od ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana septembra 1935. Poleg Baragovega kipa so bili v slovenskem delu postavljeni še spomeniki za Simona Gregorčiča, Otona Zupančiča in Ivana Zormana. Na v žalost so bili spomeniki v teku let vandalizirani. Po blagoslovitvi spomenika smo bili pri slovenski sv. maši v cerkvi Sv. Vida, pri kateri so soma-ševali nadškof, 4 škofje in 19 duhovnikov. Glavni somašnik in homilist, pridigar (kakor tudi dober pevec!) je bil ljubljanski pomožni škof Andrej Glavan. Prijetno pritrkovanje zvonov in občuteno petje slovenskih nabožnih pesmi cerkvenega zbora je vzbudilo radostno vzdušje med romarji, še prav posebno ob koncu maše, ko je zadonela pesem Oltarno društvo Sv. Vida se zahvaljuje CLEVELAND, O. - V nedeljo, 11. septembra, je imelo Oltarno društvo Sv. Vida letno kosilo. Moramo reči, da je bilo zelo uspešno in dobro. Ob tej priliki bi se rade zahvalile naši glavni kuharici Soil Mazi, pa tudi vsem njenim pomočnicam, ki so Ji pomagale, da je vse lepo, gladko teklo. Prav tako hvala tistim, ki so delale v družabni sobi. Tudi v dvorani so bili dobro organizirani. Pridno je delalo tudi več naših “mladih”, in nekaj možakarjev nam je prihitelo na pomoč. Hvala vsakemu posebej za ves trud pri našem kosilu. Hvala vsem našim gostom, da ste se odzvali našemu vabilu. Iz fare Marije Vnebovzete Je prišlo kar lepo število prijateljev, za kar smo vam res hvaležne. Nagrade srečelova so dobili naslednji: 1. - $100 - Milan Dular 2. - $50 - Martina Jakomin 3. - $25 - Mario Kavčič 4. - $25 - Marie Urban 5. - steklenica CC - Maruča Pogačnik 6. - steklenica VO - Blažena Rihtar Zahvalo smo dolžne tudi g. Jamesu Slapniku za lepe rože ter Radijski družini, Tonyju Petkovšku in Ameriški Domovini za oglašanje našega vabila. Prav vsem - Lep boglonaj! Ivanka Zgoraj: Udeleženci blagoslovitve Baragovega doprsnega kipa v Slovenskem kulturnem vrtu v Rockefellerjevem parku v Clevelandu v soboto, 3. septembra. Desno: Clevelandski škof Anthony Pilla med mašo v angleščini v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. v Clevelandu v nedeljo, 4. septembra. Cerkev je bila polno zasedena. “Marija skoz’ življenje”. Po večerni maši je bila zakuska-večerja v dvorani sosedne šole. Slovenska gostoljubnost je edinstvena in vse pohvale vredna. Kljub množici, preko 500 romarjev, je bilo toliko okusne in vabljive hrane, da bi lahko nasitili še enkrat toliko ali več ljudi. Slovenske gospodinje so se še prav posebno izkazale z obloženimi mizami vseh vrst peciva. Za zabavo so poskrbeli med večerjo Fantje na vasi, ki so lepo zapeli številne slovenske narodne, kar nas je v mislih povezalo z rodnimi kraji. Še prav posebno lepo pri srcu nam je bilo ob pesmi “Oj Triglav, moj dom” in Vodopivčevi “Žabe". V nedeljo, 4. septembra, ob drugi uri popoldan, je bila angleška sv. maša v cerkvi Marije Vnebovzete. Pri tej maši so somaševali nadškof, 6 škofov in 22 duhovnikov. Glavni maševalec je bil clevelandski škof Anthony M. Pilla, ki je imel lepo pridigo o Baragu, njegovem svetniškem življenju in njegovi ljubezni do domorodcev, za katere je v Kristusovem imenu posvetil svoje življenje. Cerkev Marije Vnebovzete je bila ravno tako kot cerkev Sv. Vida lepo okrašena z mlaji, cvetočimi oleandri in napisom “Le eno je potrebno”. Romarji so napolnili cerkev do zadnjega kotička. Bilo je tudi polno gorenjskih in belokranjskih narodnih noš. Na koru so med mašo pod vodstvom Janeza Sršena izvrstno peli člani cerkvenih zborov Sv. Vida in Marije Vnebovzete ter člani Korotana. Med drugim so lepo izvedli “Kyrie” (Schubertovo mašo) in Ave Verum (Mozart). Ob koncu maše je glasno zadonela pesem “Hvala večnemu Bogu” in sledil je močan aplavz vseh navzočih. Lepo petje je poznana lastnost Slovencev! Pritrkovanje s cerkvenega zvonika se je veselo razlegalo po soseščini. Njegov govor se je osredotočil na škofa Barago in bivšega papeža Janeza Pavla II. ter njuno povezanost in predanost evharistiji. Sledil je govor in poročilo škofa Garlanda, enajstega naslednika škofa Barage iz škofije Marquette, o pripravi dokumentacije prvega čudeža po Baragovi priprošnji, katerega bodo poslali v Rim komisiji za beatifikacijo. Priporočal je, da moramo še v naprej pridno moliti, da se bo zadeva dobro razvijala in rešila, da bomo v doglednem času imeli novega slovenskega svetnika. Škofija Marquette bo leta 2007 praznovala 150-letnico obstoja, in velika želja škofa Garlanda je. (DALJE na str. 14) Po maši je bil v cerkveni dvorani banket za 540 ljudi ob lepo pogrnjenih mizah okrašenimi z belimi nageljčki in rumenimi vrtnicami. Slovenske kuharice in strežnice so se ponovno izkazale. Med banketom so porazdelili nagrado za zasluženo ženo in moža Baragovih dnevov za leto 2005. Pri slavju je bil glavni govornik nadškof Elden F. Curtiss iz Oma-he, Nebraska, po mami Slovenec in najvišji prelat slovenskega rodu -v- C LEVE LAND PUBUC RADIO WCPN 90.3 FM Tony Ovsenik: 31731 Miller Ave. Willoughby Hills, Ohio 44092 Phone: l-AAO^AA-TSSS e-mail: tony.ovsenik@sbcglobal.net Saturdays 9-I0pm CONTRIBUTOR TO: RADIO OGNJISCE-LJUBLJANA ameriški Cerkvi. O naknadnem referendumu 25. septembra Državna ali javna TV? Blagoslovitev Baragovega križevega pota na Slovenski pristavi 5. septembra V Sloveniji trenutno poteka intenzivno razpravljanje o naknadnem referendumu glede novega zakona o Radioteleviziji Sloveniji. Sledi poročilo o tej zadevi, ki mi Je bil posredovan od interneta oz. Dela in se mi zdi dokaj objektiven. Predstavljena so poglavitna stališča tako tistih, ki podpirajo zakon, in tistih, ki so odločno proti. Ur. A. D. O Ljubljana - 25. septembra bomo imeli v Sloveniji jubilejni, deseti referendum. Od leta 1996 je bilo po novi sestavi izvedenih sedem predhodnih in dva naknadna zakonodajna referenduma. Glasovanje o zakonu o RTV Slovenija bo torej tretji naknadni zakonodajni referendum, na katerem bodo volivci odločili, ali bo že sprejeti zakon uveljavljen ali vsaj za določen čas pokopan. Na naknadnem zakonodajnem referendumu volivci odločajo o usodi celotnega zakona, kot ga je sprejel Parlament. Če ga podprejo (večina volivcev, ki so glasovali), pošlje državni zbor zakon v razglasitev in objavo takoj po izteku pritožbenega roka, če je vložena Pritožba, pa takoj, ko je pritožbeni postopek pravno-ruočno končan. Če bi bil zakon zavrnjen, parlament loto dni ne more sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju 2 Izidom referenduma, niti ponoviti referenduma o istem vprašanju. Vprašanje, na katerega bomo na referendumu odgovarjali, se glasi: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o Radioteleviziji Sloveniji, ki ga je na predlog Vlade Republike Slovenije sprejel Državni zbor RS 15. julija 2005? O čem bomo sploh odločali volivci? Vlada zagovarja potrebe po novem zakonu s tem, da bo zakon odpravil sistem, ko pod krinko avtono-iUnosti svet RTV-ja vodi nekdanji predsednik /komunistične/ partije, da zagotavlja večjo transparentnost delovanja nacionalne televizije in radia ter zagotavlja tudi Večjo pluralnost in ohranja novinarsko avtonomnost ter da uvaja sistem, primerljiv z drugimi evropskimi državami. Glavna novost novega zakona, ki je sprožila tudi največ polemik, je odprava 25-članskega Sveta RTV Slovenija, ki ga bo zamenjal 29-članski Programski Svet rxv Slovenija. Novi zakon podeljuje tudi večje Pristojnosti generalnemu direktorju RTV Slovenija, ki k° po novem združeval programsko vodenje in poslo-Vauje zavoda. Nato je še pomembno, da bo imel nadurni svet večje pristojnosti od nadzornega odbora. In kot zadnja pomembna novost, z novim zakonom se bo uvedel tretji televizijski program, ki bo namenjen Predvsem prenosu sej DZ-Ja in njegovih delovnih teles *er informiranju javnosti o drugem parlamentarnem bogajanju, kot so mednarodne dejavnosti parlamenta. Najpogostejši opozicijski očitki zakonu in vladi pa S0, da naj bi se tako podržavila javna televizija in radio, da pri pripravi zakona niso sodelovali medijski slrokovnjaki, da z zakonom vlada odpravlja avtonom-n°st in neodvisnost novinarjev, da si bo z imenova-PJem programskega sveta v parlamentu vlada podre-a medij, da zakon vzpostavlja vse inštrumente za ranjanje obstoječe oblasti ter da ni evropsko pri-Pierljiv. (DALJE na str. 14) ^0n^l Melodies from Beautiful Slovenia Slovenian Radio Family ED MEJAC RDC Program DifAtor WCSB 89.3 FM radio hours: Sunday 9-10 am Wednesday 6-7 pm 2405 Somrack Drive Willoughby Hills, OH 44094 440-953-1709 ret/mx web: www wcsb.org i; .vf, !-.'.' ' iii' ■ hrmaD 'j/čtisms Posnetek kaže ljubljanskega pomožnega škofa Andreja Glavana med blagoslovitvijo Baragovega križevega pota. Na levi je svetovidski župnik Jože Božnar, nato škof Glavan, bolj v sredini je č. g. Janez Kumše, župnik pri Mariji Vnebovzeti. CLEVELAND, O. - Člani Belokranjskega kluba bi radi izrazili iskreno hvaležnost vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspešnemu zaključku Baragovih dni na Slovenski pristavi. Posebna zahvala gre ljubljanskemu pomožnemu škofu dr. Andreju Glavanu, ki nas je počastil s svojo navzočnostjo in je y prisotnosti več duhovnikov blagoslovil postaje križevega pota. Ob molitvi smo se še posebej spomnili naših pokojnih članov, saj so te postaje posvečene v njihov spomin. Zavedamo se, da le po njihovih zaslugah letos lahko praznujemo 40 let obstoja Belokranjskega klubu. Ti člani so: John Smuk Dorothy Smuk Max Traven Matt Hutar Emil in Olga Mauser Joseph in Frances Stariha Joe Nemanich Matija Hočevar Milan Dovič Marija Dovč Jarc Lojze Jurkovič Anna Požar Agnes Sodja Mary Ivec Matt in Frances Videtič Agnes Zagorc Jožefa Klepec Stanley Zagorc Jakob Videtič Mike in Mary Klemenčič Matt in Ann Evanetich Frank in Antonia Turek Hvaležni smo Mileni Dovič, ki nam je iz Metlike prinesla fotografije, križevega pota, ki ga je tam postavil sam Friderik Baraga. Hvala tudi Neni Cerer, ki je poskrbela, da so bile te slike umetniško izdelane in natisnjene na platno. Milan Ribič nam je omogočil in pripravil prostor na Pristavi. Hvaležni smo mu, kakor tudi Stanetu Krulc, ki je izredno lepo izdelal okvirje v obliki kapelic in jih pritrdil na drevesa. Ko se v molitvi in premišljevanju Jezusovega trpljenja pomikamo od postaje do postaje, se nam zdi, kakor da bi bili v domačih krajih na romanju. Za okrasitev je spet poskrbel radodarni Jim Slapnik - Bog plačaj! Slavnost smo zaključili s pristno belokranjsko veselico. Hvala vsem muzikantom, ki so s svojimi glasbenimi talenti pripomogli k tako veselemu razpoloženju. Hvala vsem za obisk! Upamo in želimo, da nam bo vsem za vedno v spomin in opomin Baragovo geslo: “Le eno je potrebno”... Odbor Izpod zvona župnije Marije Vnebovzete COLLINWOOD, O. - Bara-govt dnevi v našem mestu so bili lepo preživeti. Vsi, ki ste to pripravili in tudi izpeljali, zaslužite veliko zahvalo. Hvala tudi vsem, ki ste z narodno nošo poživili vse prireditve. Daj Bog, da bi kmalu prišel čas, ko bo naš veliki misijonar škof Baraga priključen v zbor blaženih in svetnikov. Ljubi Bog, usliši našo prošpjo! , 1}r;d «| 3ls.\ v-,q«H j:hi7 . j’ v‘>/ r.r.' uni Na nedeljo, 2. oktobra, vas vabimo bralce Ameriške Domovine, da se udeležite kosila Oltarnega društva župnije Marije Vnebovzete. Kosilo bo vsebovalo svinjsko in kurjo pečenko s prikuhami, solato, kavo in pecivom, vse to za $ 11 za odraslo osebo in $5 za otroka. Kosilo se bo delilo od 11. do 1. ure in ga bo možno vzeti tudi domov. Nakaznice za kosilo do- ''/.no.^od q;5j - nr.MV \YT, KAV.rtVi bite pri članicah, v župnišču, in bodo na razpolago tudi pri vhodu župnijske dvorane. Zopet, iskreno ste vabljeni, da se udeležite tega letnega kosila, saj gre vse za pomoč naše župnije. V mesečniku Duhovno življenje iz Argentine je bila naslednja zgodba pod naslovom: “Berač, ki je spovedal Janeza Pavla II.” (DALJE na str. 14) DRŽAVNA ALI JAVNA TV? (NADALJEVANJE s Str. 13) Evropsko primerljiv zakon? Minister za kulturo Vaško Simoniti je dejal, “da imajo različne države različne tradicije, zato si oblikujejo sebi primerne modele javne TV. Ob tem velja omeniti protokol C evropske skupnosti k Amsterdamski pogodbi, ki državam članicam EZ daje absolutno svobodo pri organizaciji in financiranju javne službe na področju radijske in»televizijske dejavnosti. Kakršnokoli poseganje in vmešavanje skupnosti na to področje bi namreč pomenilo poseg v pravico vsake države članice, da sama ureja, kako se financira in oblikuje javna RTV. Vseeno pa je treba poudariti, da so evropske države članice EZ prišle do zelo podobnih zaključkov v zvezi z imenovanjem organov upravljanja." "Zaradi tega,” nadaljuje minister, “da je naš zakon povsem evropsko primerljiv, da v ničemer nismo zavajali javnosti ali manipulirali s podatki. Marsikje imenuje člane sveta bodisi vlada ali celo minister za kulturo. To pomeni, da tu še zlasti ne more biti govora o imenovanju z dvotretjinsko večino.” Nasprotniki pa trdijo, da Simoniti kot tudi vladajoča koalicija zavajajo javnost, saj naj bi v Evropski zvezi poznali več primerov, kjer naj bi se to urejalo drugače npr. v Nemčiji in na Finskem, kar je minister že odločno zanikal. Razmerje sil pred referendumom Politično razmerje sil pred referendumom Je naslednje: zakon podpirajo vse vladajoče stranke (SDS, NSi, SLS, DeSUS) ter opozicijski SNS. Proti zakonu sta pobudnika referenduma LDS in SD. Glasni nasprotniki novega zakona so tudi v Pobudi za javno RTVS, ki so sporočili, da je njihovo deklaracijo podpisalo že več kot 600 ljudi. Pobudo je podprlo tudi matično združenje strokovnjakov za komunikologijo, Slovensko komunikološko društvo. Za to so se odločili, ker deklaracija “izrežno omenja temeljne postulate javnega servisa na področju radiodifuzije, ki so politična neodvisnost, javnost delovanja in nadzorovanje oblasti”. Zakon so podprli v sindikatu kulturnih in umetniških ustvarjalcev na RTVS, ki je kot edini sindikat v Javnem zavodu novo ureditev podprl že spomladi. Za “izvirni greh” težav hiše so navedli, da ima dva vodstvena organa, svet in generalnega direktorja. Novi zakon podpirajo, ker pričakujejo, da bo postalo posvetovanje bolj transparentno, delo enakopravno ovrednotene, komunikacija med vodstvom in zaposlenimi in kakovost programov boljša ter da bo zakon povečal osebno odgovornost pri opravljanju dela. Zakon pa je na drugi strani podprla tudi Slovenska Rimskokatoliška cerkev prek komisije Pravičnost in mir, kar je sprožilo val ogorčenja pri opoziciji oz. nasprotnikih zakona. Sprememba naslova Ko se selite, trajno ali začasno, ste lepo napro-šeni, da naši pisarni posredujete tako Vaš novi naslov kakor sedanji oz. stari. To omogoča, da boste brez prekinitve dobivali naš list. Nov naslov Datum začetka: Vaše ime: Naslov:________________________________ Star (dosedanji) naslov (ifi .. l K Izpod zvona župnije Marije Vnebovzete v Clevelandu (nadaljevalce s str. 13) Neki severnoameriški duhovnik iz newyorške škofije je šel molit v cerkve ene od rimskih župnij in se pri vhodu srečal z beračem. Ko ga je trenutek gledal, se mu je človek zazdel znan. Bil je v resnici njegov tovariš iz semenišča, v duhovnika posvečen isti dan kot on. Zdaj pa je beračil po cestah. Ko se je duhovnik predstavil in ga pozdravil, je iz beračevih ust poslušal, kako je izgubil vero in svoj poklic. Globoko ga je prevzelo. Naslednjega dne je imel duhovnik, ki je prišel iz New Yorka, priložnost, da je bil navzoč pri privatni papeževi maši. Kot je navada, je papeža ob koncu bogoslužja lahko pozdravil. Ko je prišel na vrsto, je pred svetim očetom padel na kolena in ko ga je prosil za molitev za nekdanjega tovariša iz semenišča, je papežu na kratko opisal situacijo. Dan kasneje je prejel iz Vatikana povabilo na večerjo s papežem. V povabilu je bilo rečeno, naj pripelje s seboj berača iz župnije. Duhovnik ga je poiskal in mu povedal papeževo željo. Ko je berača nazadnje že pregovoril, ga je peljal v svoje stanovanje, mu ponudil obleko in dal možnost, da se je kopal. Po večerji je papež rekel duhovniku, da bi ju pustil sama in prosil berača, naj ga spove. Človek, iznena-den, je odgovoril, da že ni več duhovnik, na kar je papež odgovoril: “Ko postaneš duhovnik, si duhovnik Praznovanje (nadaljevanje s str. 12) da bi ta mejnik bil povezan z Baragovo beatifikacijo. V molitvi in delih naj sledimo Baragovemu geslu “Le eno je potrebno” in njegovi ljubezni do sočloveka. V ponedeljek, 5. septembra, delavski praznik v ZDA, je na Slovenski pristavi v bližini Clevelanda, ljubljanski pomožni škof Andrej Glavan blagoslovil nov križev pot, kopijo križevega pota, katerega je Baraga kot mladi duhovnik postavil v Metliki, Slovenija. To slavje je bilo v priredbi Belokranjskega kluba, ki letos praznuje 40-obletnico ustanovitve., ! .Tt *' J », ij za vedno.” “Toda že nimam več duhovniških pravic,” je vztrajal berač. “Sem rimski škof, zato to lahko uredim,” je rekel papež. Človek je res poslušal spoved sv. očeta, potem pa prosil, naj tudi on njega spove. Po spovedi se je bridko zjokaj. Nazadnje ga je Janez Pavel II. vprašal, Celovec - Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik predlaga Združenje slovenskih organizacij kot novo zastopniško telo koroških Slovencev. "Glede na dejstvo, da v doglednem času ni mogoče doseči spremembe ustave za zakonsko urejeno skupno zastopstvo, je potreben korak naprej znotraj slovenskih struktur koroških Slovencev,” tako Bernard Sadovnik. Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk predlaga namesto Koordinacijskega odbora na društvenem pravu u-rejeno strešno organizacijo - Združenje slovenskih organizacij -, v kateri naj bi bile z glasovalno pravico zastopane dve osrednji kulturni organizaciji, Narodni svet in SKS, zastopnik Cerkve in Enotna lista ter manjšinski govorniki deželnozborskih strank brez glasovalne pravice. Sadovnik nadalje predlaga, da predsedovanje Združenja ter zastopanja navzven prevzame vsako leto eden izmed predsednikov treh političnih zastopniških organizacij, ki naj bi bil istočasno tudi predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost. “S tem korakom bi hitro uredili skupno zastopstvo in demokratično odločanje ob upoštevanju vseh reprezentativnih organizacij koroških Slovencev in vključevanju strankarskih zastopnikov,” meni Sadovnik. Če dejansko želimo u-veljaviti demokratičen način delovanja in upoštevati yse pplitične subjekte v kateri župniji je beračil in ga imenoval za pomočnika župnika z nalogo, da skrbi za berače.” Vsak dan prejemamo veliko milosti, katerih se niti ne zavedamo. Šele v večnosti bomo spoznali duše, ki so s svojo žrtvijo in molitvijo nam izprosile dar vere in zaupanja v božjo ljubezen. Kako jim bomo hvaležni! Prav lep jesenski pozdrav! Lavriševa koroških Slovencev, potem zelo hitro lahko udejanjimo skupno zastopstvo v okviru Združenja koroških Slovencev, zaključuje predsednik SKS Bernard Sadovnik. Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm v Sadovni-kovem predlogu ne vidi veliko pomena, nima pa nič proti temu, če bi se nekateri želeli družiti v takem gremiju. NOVICE 9. septembra 2005 Prijatel’s Pharmacy St. Clair & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO - AID FOR THE AGED PRESCIPTIONS V BLAG SPOMIN 30. OBLETNICE NAŠE LJUBLJENE MAME, STARE MAME IN PRASTARE MAME Josephine Cimperma11 ki je preminula 28. septembra 1975. S cvetlicami Ti grob krasimo, in molimo za dušni mir, da enkrat srečno se združim0, tam, kjer je večne sreče vir! Žalujoči: Hčer: Rose Snaha: Mary Cimperman Vnuki in vnukinje __» Cleveland, Ohio 22. sept. 20$ Koroška: Razprava o skupnem zastopstvu... Bernard Sadovnik za ustanovitev Združenja slovenskih organizacij •a 'AlA ‘iO-VV. Dr. JANEZ JEROVŠEK Ljubljana NEZACELJENE RANE V Tinjah so govorili samo angleško Tednik Demokracija št 33,18. avg. 2005 (Ur. AD: To je nadaljevanje oziroma II. del članka, kate-re8a prvi del je že bil objav-Ijen. Na koncu prvega dela m bilo sporočeno, da se bo še nadaljeval.) O Nadaljujemo diskurz o do-mnevno zaceljenih ranah •ned- in povojnega nasilja na Slovenskem. Obstaja do-kaj velika populacija, ki je b>la trajno diskriminirana in Je živela z nezaceljenimi ra-nami, ki jih do danes nobe-na oblastna struktura ni zabila niti rehabilitirala ali ji dala mrliške liste. O Očitamo ji pa trajno kolaboracijo in zgodovinsko ^ivdo. Dokler to ni re-šeno. nobena sprava ni Mogoča. Nihče nima legi-bnine pravice pripisati 2aceljene rane tistim posameznikom in skupi- Ilaih. ki so desetletja tr-PNi in bili socialno in družbeno diskriminirani ltl katerih svojci še danes nimajo označenih grobov nitl mrliških listov. l^onec državljanske vojne? Slovenija je petinštiri-eset let živela v obdobju ržavljanske vojne in per-^hentne revolucije. Tak-v110 stanje je bilo mogo-e vzdrževati s stalno ^^vzočnostjo in z navide- 2tUm ustvarjanjem razre- j neSa sovražnika. V tako Uh^ovanih svinčenih le-v sedemdesetih letih, navideznega razredne-5 sovražnika posebno Potrebovali. K° so novinarji Tita je ra®ali’ kdo konkretno ^ sovražnik, je odgo-^ Zna Se' Slove-I br •l6 zato še danes o-^nJena s posledicami r^avUanske in ideolo-v°Jne. To je razvidno ^ e®a’ da ena politična drii eritev nenehno očita ^ ® kolaboracijo, druga ^abii^ PrVl' da je NOB v jj. a za revolucijo in PoVof°Vem imenu izvedla ne Poboje, napolnila taip^6. Podržavila vsa vi- s te de^e Premoženja in uPočasnila gospo- V premagovanju teh nasprotujočih pogledov dr. France Bučar omenja zelo pomemben psihološki vidik, ki doslej ni bil še nikjer omenjen. Naj ga citiramo: “Ko si potegnjen v neki položaj, ki od tebe terja neko dejavnost, ki se ji nisi mogel izogniti, jo poskušaš za potrebe lastne duševnosti omisliti ne samo kot logično in samo po sebi umevno, ampak tudi v skladu s svojim vrednostnim svetom, celo svetovnim nazorom, ki ga po potrebi tudi malo prikrojiš temu, kar si prisiljen delati ... Ljudje sprejemajo tudi poraze, saj so del življenja, sprijaznijo se z neprijazno usodo, ne morejo pa živeti s tem, da se jim zanika in odvzema človeško dostojanstvo ... Ni mogoče živeti normalnega življenja, če te obtožujejo narodnega izdajstva, če ti odrekajo zavezanost kakršnim koli idealom, ni mogoče živeti normalnega življenja, če te obtožujejo kriminala nad človečnostjo ali vsaj posredne povezanosti s tistimi, ki so ta zločinstva zagrešili. Na spravo pod takimi pogoji nobena stran ne bo pristala."’ (Delo, 18. 6. 2005). Bučar k temu dodaja, da so vsi dosedanji poskusi sprave izhajali iz domneve o popolni krivdi nasprotnika in da je taka sprava brez vrednosti. NOB kot politično orožje Ker pa živimo v parlamentarni demokraciji, skušajo posamezne stranke priti na oblast in so v iskanju svojih ideoloških premis prepričane, da jim bo ideologija NOB pomagala, če jo bodo očistili »We $p6dk english« Za teden dni M> v Tinjah zamenjali pogovorni jezik, '-we speak english« je bilo za pet dni geslo v domu. V štirih skupinah se je nad 40 deklet in fantov učilo s t.i.»nacivespeakerji", h katerim skorajda Štejemo tudi rektorja Jožeta Kopeiniga, ki je ugotovit, da je imet na svojih potovanjih že neštete; maš tudi v angleščini. Na sliki sta mentor tečaja Daniel Sturm (levo) in rektor Jože Kopeinig (desno zadaj) z učitelji in tečajnicami. Foto: Silvo Kumer revolucije in vseh njenih temnih strani. S tem se spuščajo na področje eklatantne laži, ki je bila ena od lastnosti vodstev vseh komunističnih in totalitarnih elit. Čeprav jim pri zadnjih volitvah ta poskus ni uspel, lahko pričakujemo, da bodo z revidiraon ideologijo NOB tudi v prihodnje nadaljevale, saj je ta ideologija globoko in-doktrinirana v številne generacije, ki so ves povojni čas živele ob legendi narodnoosvobodilnega boja in revolucije. Zato je zelo pomembno vprašanje, ki ga postavlja dr. France Bučar, kako priti do ustrezne duhovne, moralno-vredno-stne dediščine, na kateri naj bi slonela sedanja in prihodnja ureditev. Pot, ki jo Bučar predlaga, pa je malo verjetna. Njegova pot je v tem, naj se ne odpirajo zaceljene rane. Ob sedanji politični in vrednostni razdvojenosti se z gesli o zaceljenih ranah, s svojo nesrečno zgodovino, ki bo še desetletja z vsakim novim odkritjem zločinov in nelegitimnega nasilja kričala, ne bomo spravili. ^litar razvoj, uvedla to-p4 sistem, na kon- %Padla m V Evropi M's Time for your eve exam! J. F. OPTICAL Eye Care Specialists Eye Exams Latest in eye fashion - Contact Lenses We Welcome Your Drs. Prescription 775 E. 185th St. Eye Glasses Cleveland, OH 44119 Repaired Tel.: (216) 531-7933 (34) Treba bo prej odpreti vse rane, ne pa vztrajati pri neresnično zaceljenih ranah, saj s temi pozivi skušamo samo zakriti ali opravičiti tiste politične elite, ki so nasilje in tudi zločine zakrivile. Hkrati pa s tem branimo njihove privilegije. Soočenja z resnico Med to odpiranje ran spada ureditev vseh na novo odkritih in desetletja zakritih in zamolčanih grobov, utemeljenost in dokazljivost krivde za med vojno okoli 4.000 likvidiranih domnevnih nasprotnikov NOB, delovanje Vosa in Ozne. V državnem zboru bi morali vse povojne politične procese in obsodbe razglasiti za nične, ne pa da si posamezniki v okviru tedanje zakonodaje prizadevajo, da sodišča njihove obsodbe razglašajo za pravno nične. Vse to bo za tiste, ki se razglašajo za dediče zmagovite koalicije, ne pa več za dediče revolucije, boleče, neprijetno, vsekakor pa škoduje vrednostnemu legitimiranju njihovih strank. Toda resnica je nad strankarskimi interesi in jo bo treba odkriti. Brez resnice ni mogoča zgodovinska pomiritev. Zločini in krivice ene strani so se dokazovale petinštirideset let. Po drugi strani pa danes še vedno ugotavljamo, da je odkrivanje nezaceljenih ran ne samo nezaželeno, temveč tudi nedopustno in celo vredno zaničevanja. Naj navedemo primer takšnega zaničevanja in nekulturnega obnašanja v naših medijih. V začetku junija 1945" šb"V Tuhinj" ski dolini zajete črnogor- ske četnike pobijali v dolini Kamniške Bistrice. Na dva najbolj znana grobova, kjer je bilo pobitih okoli šeststo četnikov, so nedavno prvič prišli na komemoracijo njihovi svojci. Časopis Delo je o tem dogodku napisal naslednje: “Kosti so v matičnih domovinah že davno postale politični kapital. Slovenija pa je borza, kjer njihova vrednost kobra najvišje. Žalna slovesnost je bila le ena izmed tekem odprtega prvenstva v obmetavanju s kostmi.” (Delo, 24. 6.2005). Nižjo kulturno raven je ob takem tragičnem dogodku težko doseči in kaže na popolno nepoznavanje večno aktualne grške in slovenske Anhgone. Ob takšnem pisanju vidimo, kam vodi geslo ne odpirajmo zaceljenih ran, ki v resnici nikoli niso bile zaceljene. V okvir pozivov o zaceljenih ranah sodi tudi poziv, naj pustimo zgodovino in njeno preteklost in se obrnimo samo v prihodnost. Ta poziv je seveda zelo polibkantski in strokovno neresen, saj narod črpa svojo idenbteto iz svoje zgodovine, kakršna koli že je. Tudi Nemci ne bežijo pred svojim holokavstom, ko iščejo svojo pot v prihodnost. Kakšna dediščina za prihodnost? V iskanju svoje duhovne, moralno-vrednostne dediščine, na kateri naj bi temeljila naša ureditev in naš razvoj in za katero se zavzema Bučar, moramo ugotoviti, da je črno-bela medvojna, povojna, revolucijska in po-. r.?v.o!uciiska. .dediščina. (DALJE na str. 16) NEZACELJENE RANE (NADALJEVANJE S STR. 15) Po svojem presenetljivem odstopu... Bivši državni sekretar Pukšič kritizira Rupla Pukšič za časopis Dnevnik/ Kriv je minister Rupel, s katerim nisva našla skupnega jezika preozek in preveč ekskluziven okvir za danes uporabno dediščino, na kateri bi slonela in temeljila slovenska prihodnost. Nasloniti se bo treba na dediščino Prešerna, na Cankarja in žal tudi na njegove Hlapce, ki niso bili napisani samo za njegov čas, na Katoliško cerkev, na številne osebnosti in tudi na tiste, ki jih je komunistična partija zamolčala in poskušala izbrisati iz zgodovine. Predvsem pa moramo selektivno sprejeti dediščino Evrope in nove EZ, ki nam bo pomagala demokratizirati in modernizirati slovensko družbo. Morda nam bo pomagala pri odpravljanju neplural-nih dnevnih medijev, ki predstavljajo za Slovenijo največji demokratični primanjkljaj. Ne bomo pa se opirali na tisto dediščino, po kateri se je ena partija samooklicala za vodilno in se v imenu te vodilnosti polastila oblasti in vseh sredstev prisile. V to dediščino ne spadajo niti Kardeljeva pisma o povojnem očiščenju in likvidacijah. Prav tako ne spadajo razni navzoči simboli. Francozi slavijo svojo revolucijo, Robespi- V BLAG SPOMIN OB 20. OBLETNICI SMRTI NAŠE DRAGE MAME, STARE MAME, PRASTARE MAME IN SESTRE Leopoldina Žitnik ki je umrla 24. sept. 1985. V božjem vrtu sladko spava, kjer nežne cvetke valove, naša ljuba, zlata mama, za trpljenje več ne ve. Srčna ljubljena nam mama, šla prezgodaj si od nas, dobra, skrbna si nam bila, kako brez Tebe dolg je čas. Žalujoči ostali: Dušan - sin Poldi Bojc - hčerka in družine Cleveland, O., 22. septembra 2005. erru pa niso postavili spomenika. Pri iskanju in formiranju duhovne, moralno-vrednostne dediščine bi morale sodelovati vse politične in civilne usmeritve in različne stroke, za kar se zavzema Bučar. Ker smo socialno, družbeno in interesno večplastna družba, je iluzorno misliti, da bomo prišli do enotne kulturno-vrednostne dediščine. Lahko pa bomo skupno presegli vse tiste dediščine, ki niso več uporabne in niso skladne s spremenjenim duhom časa. Pri tem se je geslo Janez Rifel, dr. med. I. DRUŽINA (21.8.2005) Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence v razvitem svetu. Približno deset odstotkov ljudi, ki so starejši od 70 let, ima obsežno izgubo spomina in pri več kot polovici teh ljudi je za to odgovorna Alzheimerjeva bolezen. Bolezen je prvič opisal pri 55-letni bolnici profesor Alois Alzheimer iz Nemčije 1. 1907. Bolezen se lahko pojavi že med 35. in 60. letom starosti. V tem primeru je verjetno podedovana. Velika večina ljudi (95%) pa zboli šele po 65 letu starosti in ta oblika ni neposredno dedna. Bolezen se pojavlja v vseh slojih prebivalstva, nekoliko pogostejša je pri ženskah. Vzrok oziroma vzroki še niso popolnoma znani. Pri staranju se pri vsakem človeku nalagajo v možganske celice neuporabne snovi in celice propadajo. Pri Alzheimerjevi bolezni pa je ta proces hitrejši in bolj razširjen. Sčasoma propade vedno več možganskega tkiva in bolezen vedno bolj napreduje. Na začetku se običajno pojavi izguba spomina, pozneje se začnejo pojavljati spremembe v vedenju in težave pri opravljanju vsakdanjih opravil. Bolezen se začne postopno, težko jo je zgodaj opaziti, lahko jo zamenjamo z normalnim staranjem ali depresijo. zgodovino zgodovinarjem izkazalo kot neproduktivno. Po Bučarjevem mnenju zgodovina za večino teh vprašanj sploh ni kvalificirana. Velik del zgodovinopisja se doslej ni mogel iztrgati iz komunističnega vrednostnointerpretativne-ga okvira, o čemer govori Taras Kermauner, in je v zadnjih desetih letih celo zamolčalo poboje in druge za komunistično stran neprijetne dogodke. Do danes se še ni lotilo neobdelanih tem, kot je majavost Vosa med revolucijo in Ozne po njej ter drugih podrobnih vrednostno kočljivih tematik, ki pa nezaceljenih ran ne bodo zacelile. (Konec II. dela) Pri različnih ljudeh se različno hitro slabša. Spomin peša, začnejo se pojavljati težave pri kuhanju, oblačenju, nakupovanju. Bolnik se lahko začne nenavadno vesti, pogosto se izgubi, lahko začne halucinirati, to je zaznavati (videti, slišati, vohati ...) stvari, ki jih ni; lahko obtoži zakonca, da ga vara, prijatelja na obisku, da je vlomilec, prestraši se lastne podobe v ogledalu. Bolniki v poznih stadijih bolezni lahko postanejo nasilni in/ali depresivni. Kažejo se težave s hojo, hranjenjem, z odvajanjem blata in vode. vedno bolj so odvisni od drugih ljudi. Morda ne bodo več zmožni prepoznati niti najbližjih, vedenje bo nasilno, obtožujoče, neprijetno. Zelo pomembno se je zavedati, da je vse te spremembe povzročila bolezen in da se bolnik ne vede na tak način namenoma. Kljub vsem tem Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD . 5316 Fleet Ave^’ Cleveland, Ohio Tel. 216-641-0046 Moderni pogrebni zavod. Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči. CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI! M ; H . AtV Ljubljana (STA) - Vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v odstopu Franc Pukšič je v pogovoru za Dnevnik glede svojega odstopa dejal, da z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom nista “dosegla tistega, kar smo si mi predstavili”. Minister po njegovem žal nima dovolj posluha za Slovence zunaj meja države. Pukšič je sicer napovedal, da se bo, potem ko mu bo državni zbor vrnil mandat poslanca, vril v poslansko skupino SDS. Pukšič je prepričan, da je potrebno imeti enak odnos do vseh Slovencev zunaj meja države, ločevanje, kakršno se je dogajalo prej, pa je krivično in nepošteno. “Takšna je bila tudi delitev institucij v Sloveniji, ki delujejo za Slovence po svetu. S siste- simptomom in znakom pa bolniki lahko z drugimi še vedno delijo svoja čustva: veselje, jezo, strah in ljubezen. n. Družina, 28 8. 2005 Alzheimerjevo bolezen raziskujejo številni znanstveniki po vsem svetu, vendar še niso našli zdravila, ki bi jo pozdravilo ali vsaj ustavilo. Obstaja nekaj zdravil, ki upočasnijo razvoj bolezni in odpravljajo druge pridružene simptome, na primer nasilno vedenje, depresijo, halucinacije. Bolniki so na začetku bolezni samostojne osebnosti, pozneje pa postajajo vedno bolj odvisni od drugih. Zaradi motenj spomina pozabijo vzeti zdravila, lahko pa tudi zakleniti vrata ali ugasniti štedilnik. Pomembna so tudi pravna vprašanja (dedovanje in druge zadeve). Te stvari je dobro urediti čim prej, dokler je bolnik samostojen. Skrb za bolnika z Alzheimerjevo boleznijo je zelo zahtevna in izčrpavajoča naloga, čustveno in tudi telesno. Bolnik potrebuje ljubeče in za- .‘.vv;,','. v v,“ v' \>' mom financiranja lahko marsikaj reguliraš in to smo letos že spremenili. Pomemben segment iz programa te vlade je sodelovanje med Slovenci po svetu. Vseh teh elementov v slovenski politiki ni bilo,” je še dejal Pukšič. Po njegovem prepričanju je za to, da se zadeve niso premaknile, kriv zunanji minister Dimitrij Rupel. “Midva nisva dosegla tistega, kar smo si mi predstavljali. On si je stvari predstavljal drugače, in dopisovanje med nami je pripeljalo do tega, da smo ostali vsak na svojem bregu. In potem je bilo treba, če si hotel biti korekten do zamejskih Slovencev, narediti korak. Ocenil sem, da ga drugi ne bo naredil, zato sem ga naredil sam,” nesljivo okolje, vendar je ravno ta vrsta nege najbolj zahtevna in izčrpavajoča za negovalca. Neprekinjena nega i° skrb ga duševno utrudi-Pojavijo se čustva: jeza, osamljenost, osramočenost, žalost. Ni priporočljivo, da se z njimi spopada čisto sam. Negovalec si mora zagotoviti nekaj časa zase, iskati nasvete in pogovor z drugimi, ki imajo podobne težave. Poznati mora svoj6 meje in prositi za toliko pomoči, kolikor je potrebuje. Pri tem naj ne bo v zadregi, naj ga ne t>o sram! Njegove potrebe s° ravno tako pomembne kot bolnikove. Pomoč lahko ponudijo družina in prl' jatelji. Dokler vsi sodelujejo in so s tem zadovoljni, prav. Ko to postan6 prenaporno, Je treba pri' tegniti patronažno služb0 ali prepustiti bolnika °s' krbi v specializirazn6*11 centru ali domu starejši^ občanov. BRALCI AMERIŠKE DOMOVIN^ Priporočajte naš lis^L /hY<' o v Ljubljana Alzheimerjeva bolezen