me ivin. Številka 266. o UnHlonl. v »Dote M. lovemlm 1925. Ceno Din 1*50 LOfENSKI Izhaja vsak dan popoldne, tzvzaatai atdelje ta praznik«. — lazeratl: do 30 petfi š 2 D, do 100 vrst 2 L) 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovori*. — inseratni davek posebes — „SlavaaaaJ Ifarod*1 vetja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Oegermanizirajmo nemška podjetja 2e nre4 vojno ni bilo z neinštvom v Sloveniji kaj prida. Po mestih se je držalo v prvi vrsti radi avstrijske državne administracije. Visoki gospodje vele-. nemški importiranci so zavzemali odločujoče položaje in strahovali podložno slovensko uradništvo, slovensko javnost in ves nas narod. Tem bolj nevarno pa ie bilo tisto Bfemštvo po štajerskih mestih in na Kočevskem, ki se opiralo na renejrate in k! je na ulici pobijalo naš narodni pokret. Boli v ozadfu so tedaj stali veliki nemški in nemčurski posestniki, tovarnarji in druiri denarni veljaki, ki so res podpirali vsenemško in renegatsko delovanje, ki se pa pri tem delu vendarle niso osebno direktno izpostavljali. Niso hodili na ulico, niso pobiiali slovenskih prosvetnih domov, niso intervinirali. krič>?i so bili drugje. Kbub temu so v svojih podjetjih ševo nastavljali samo nemške in renegat-ske uradnike ter tvorili dejansko naj-boli opasne postojanke Eerrnaniziranta naših prometnih središč hi žil naš:h po. stoiank na severni meii, na Kočevskem rtd. Ti velikaši in podjetniki kot rečeno pa niso hodil? na cesto, se osebno niso direktno izpostavljali, dasi so izrabljali vse usodnosti avstrijske administracije in pod pretve7o podpirama nemškega mostu preko Slovenije do Jadrana zahtevali vse mogoče gospodarske olajšave. V pokretu samem so takrat ti po-snocMe terofi boli sporedno vJoko, ločini so potrebne in poulične akcije prepuščali fakinazi. rereratom itd. Tako je bilo pred vojno. Po volni so se razmere temeljito izpremenile. Takinaži trs nasilnosti vetenemških re-tiegatov te temeljito odklenfcalo. Naša mesta kažeio prirodno nacijonalno lice. Umetni pokret, ki so ga pred vofno redili z Dunaja in z NemČHe, iz hlm^e^a Gradca itd., se ie razblinil v n*č. Ostanki renejratov se ne upaio več na beli dan ter čepe za zapečki. kier pogreva*© staro slavo, si grizejo ustnice nad osebnimi svoiimi nasprotniki in kvečjemu rrpaio med štirimi stenami na orihod-njost. na event. pomoč Velike Nemčije, Če je pokret kot tnk razpadel, pa se je po voini pojavil med nami Čisto nov način \ senemškeEa uveljavljertia. Veliki nemški in nemčurski posestniki so v prvem navalu novih dogodkov in političnih razmer spoznali nemoč in se začeli depolitizirati. Toda samo za kratek čas! Kmalu so spoznali šibkost slovenskih političnih strank ter dvismili slave. V svojih tovarnah in podjetjih so nastavljali takozvane kvalificirane moči. S pomočjo zvez z dunajskim kapitalom, pri čemer so igrali vsenemški oziri in razlogi prvo vlogo, se je nemškemu kapitalu v Sloveniji posrečilo obdržati vse posto'anke, osigurati si celo državno pomoč, nastavljati nemško delavstvo, renegate, uradnike vsenemškega mišljenja. Dejanski stan ie danes ta. da se ti podjetniki v gospodarskem svojem bitiu nočejo depolitizirati, da se nočejo lojalno priključiti občutkom naše narodne javnosti, naše naciioualne države, in tako predstavljajo dejanske oaze. edino preostale postojanke nekdanejga nemškega in nemškutarskega pokreta v Sloveniji. To te dejstvo, ki ga danes nI mogoče zanikati. Vzemimo samo primer velikih Am-rsnergovih posestev na Kočevskem. Posestva so v naši državi, naš narod prebiva od pamti veka v tistih krafih. zemlta ie naša nacijonalna Hst. Lastniki niso produktivni v običajnem zmislti besede, da bi ustvarjali in vodili industrije in sami pri ti'ih intelektualno sodelovali. Auersoergi uživajo sadove itigpslovenske zcmb'e. uživajo plodove našega obnebfa, našega sveta. Kot taki bi mnrnli že iz previdnosti opustiti vsako, tuđi indirektno deiane, ki hi med liadmi vzbujalo mnenje, da hočejo ostati še nadalje steber nem-šiva nri nas in na Kočevskem. . Kai pa vidimo mesto tega na Kočevskem? Le pojdite v te kraje, pa lahko slišite za^rizenert Kočevarja kako se hvali, da le on dobiva iz Aner-spergovih gozdov, kar hoče. da ima prednost pred slovenskim industrijcem, da država ne more nič proti Auersper-gu itd. Ali se ie potem čuditi, da zro Kočevarji v Auerspergovem velepo-sestvu nepremagljivo postojanko nem-štva? To veleposesrvo ie (klansko zadnji ostanek, poslednu steber nemštva na Koče\skem. In proti temu. proti taki funkciji tega gospodarskega podjetja aioramo odločno nastopiti ter zahteva- _i = Muke lailsli nsi I nfiirit Krediti za invalide 33 milijonov. — Eksistenca uredništva ogrožena* — Finančni zakon in vpokofenci. — Proračun za 1926-27 — 13 milijard. Uaravntatvo: Enatlova aliea atev. S, prifUafa. — Talafon sta«. 304. Uradalitvo Eaaflova nllca it. 5, L aadatropla. — Telefon ste«, 3* ■V Poštnin« platana «# gotovini. — Beograd, 20. novembra. (Izv.) Državna tiskarna je dotisr.ala proračunske dva-najstin-e za nadaijne štiri mesece, to ie za december 1925 in januar, februar in marec 1926. V stiskah se nahaiajoči finančni mini-*ter nadaliuie politiko dvanajstin in računa, da mu bo najbrže omogočeno šele 1. aprila 1926 postaviti redni državni proračun. Dva-na'stine Izkazujejo za nadaijne štiri mesece celokupne kredite v zneska 4 rnilKard 85 milijonov fn 760.7C6.89 Din. Poleg dvanajstin zahteva vlada z novim finančnim zakonom Se nadaijne večje kredite. Med temi krediti se nahajajo: a) 40 mll'ionov za upokojence državne in vo'aške, b) 90 milijonov dinar, lev za dragmrske doklade državnim upokojencem in njihovim rodbinam, ki prejemalo svo'o pokojnine Iz nradnlškega fonda, in c) 60 milMonov za razne državne obveznosti Iz pretekrb let Posebne kredite zahteva vojno ministrstvo. Ministrstvo poljedelstva in vode 22 milijonov kot prvi obrok za nol-edelske kredite v smislu zadevnega kreditnega zakona. Ministrstvo za socijalno PoHtfko 33,472.000 za invalidske podpore in In v alpske doklade na podlagi novega !nva''dskega zakona. Finančni zakon vsebuje poleg ostalih členov tudi člen glede sanaciie insolventne-ga ^Hrvatsko - slavonskega gospodarskega društva«. Zanimiv jc člen 31. finančnega zakona, ki se nanaša na državne uradnike. Ta Člen določa državni us!i»*hencl meščanskega reda, ki imajo na dan f. decembra 1925 10 let državne sh?žbe. lmr>}o pravico na odpadajočo pokojnino. Oni. ki nimata 10 let službe Imajo priznana na pokojn'no šele po dovršenih 15 letih slnžhe. Po 15 letih preje-ma'o 69 odstotkov cenovne penz^e In nato vsakega pol leta službe 1 odstotek več, tako da dobivajo za 35 službenih let polno penzijo. — Beograd. 20. novembra. (Izv.) Za 26. t. m. je sklicana konferenca delegatov uradniških organizacij iz vse države, da se posvetujejo o novem finančnem zakono, ki v 31. členu ogroža eksistenco državnih uradnikov. V uradniških krofih vlada splošno i:€7adov-;jstvo. — Beograd. 20. novembra. Nove dva-na,?stlne so od radnjib povišane za 786 milijon«; v 8W.C00 Din. — Beograd. 20. novembra. (Izv.) Finančni odbor prične razpravo o proračun-s' iti dvanajsttnah že v ponedeljek in je pričakovati, da bo razprava v odboru končana v treh dneh, na kar prične plenum skupščine s proračunsko debato, ki bo zelo kratka, kajti dvanajstine morajo stopiti v veljavo že 1 decembra. V glavnih obrisih je finančni minister predložil skupščini redni proračun za leto 1925 27. Celokupni Izdatki znašajo po tem načrtu nad 13 mil'ard. Vladni listi naglaša-io. da je proračun popolnoma pokrit in stvaren. Ne uvajajo se nikaki novi davki. Premeščanja aratelftn en gros Uničujoča kritika Radićeve šolske isolit?ke. — Radić potuje v Ljubljano, — Radić proti SLS* — Beograd, 20. novembra. (Izv.) Danes j v seboto ob 12.30 potuje v spremstvu svo- — » j Hi slovensk h oprodov !z Zagreba v Ljub- dopoldne se vrši seja ministrskega sveta. Na tej seji nadaljuje vlada razpravo o dva« najstinab in kakor zatrjujejo obenem tudi razpravo o ukaza, b katerim se pričenja premeščenfe uradn^Stva en gres. V političnem ozinj je v Beogradu po* poteoma mimo. Režimu RR naklonjeni tisk napoveduje sedaj dobo plodonosnega 7&ko* nodajnega dela, nasproti temu pa je zelo značilen članek, ki ga priobčuje današnja «Po!itika» z ozirom na Šolsko politiko Ste* pana Radića. «Politikax> izreka strogo sodbo o RaHličevi izjavi ter pripominja, da je prh spel sporazum RR z vstopom Stepana Radia ca i» vlado v svojo najkritičnejšo fazo. — Radićev vstop pomenja slabljenje, ne jače* nje pozicije RR. Radić v svoji izjavi ni pos» veda! ničesar novega. V tej izjavi se Radič ne kaže kot prosvetni minister kraljevine SHS, marveč kot minister Hrvatov. Radić je nekdaj naglašal nestrankarsko, sedaj pa postaj& velik strankar. «Pol:tika» reagira proti Radičcvi trditvi, da so Srbi najdaro« vltejši 'n zato n?jbolj lahkomiselni ter ga vprašuje, kakšne šole hoče Radić uvesti za Srbe. Bivši minister Velja Vukičević tudi odločno reagira na Radićeve izpade. Listi zelo mnogo govore o Radićevl k?mpanr proti SLS. Navajajo celokupni program Radičevega potovanja v Ljubljano. Pravijo, da pripisujejo politični terogi Radičevirii shodom v Sloveniji velik pomen. Rad'ć nocoj odpotuje v Zagreb. Jutri Ijano, kjer mu ba!e nameravajo prirediti pr'merne ovacije. Zvečer cb 18. je nekak prijateljski sestanek z zastopniki SKS. V nedeljo cb 10. dopoldne pa je baje napovedan velik shod v Mestnem domu. Radić petuje trd? v Novo Mesto in priredi tam v nedelio popoldne v Veliki Lokr zborovanje. — Beograd, 20. novembra. (Izv.) Danes vsi listi pišejo :n komenitirajo izjavo ministra Stepana Radića. Zelo ostro napada Stepana Radića današnja »Politika«, tako v uvodniku, v koloni o poTtični situaciji in prinaša hkratu zelo posrečeno karikaturo. * Poli tika* s povdarkom zopet konstatira da prehaja politika sporazuma v zelo kritično fazo. Danes dopoldne ni bilo n'kakrh važnejših dogodkov. Seja ministrskega sveta fe pričela ob 9 30 In traja še sedaj ob 12.30. Na dnevnem redu je državni proračun In volitev nkarnega ministrskem ^bora ki ima po zatrdilu informiranih krogov izdelati velik ukaz o imenovanju, premestitvi in vpok^jitvl državnih uradnikov. Minister n. r. dr. Vel?zar J a n k o v 1 ć in post Ljuba Nešič sta danes kralju poročala o poteku interparlamentarne konference v VVashingtonn. Danes popoldne se sestane plenom finančnega o ;bora. kateremu pDda finančni minister eksp^ze o stanja državnih financ LocarnsU sporazum in Rusija Izjava min'stra Cb-^be^larna. — Angleška zbornica odobrila sporazum. — Mussolini ne pride v London k podpisu« ! — London, 19. novembra, (izv.) Poslanska zbornica je zaključila razpravo o Io-camsklh pogodbah. Zbornica je najpreTe od-•a glede odo^rltv« tocarnske pogodbe. I^id glasovanja ie zbornica sprejela t viharnim odobravanjem, deloma s smehom. V zvez: z debato v spodnji zbornic! }e govori! Chamberlain o vprašanjih, ki so jih načeli razni govorniki. G^ede stališča ruske vlade do locarnske pogodbe je Izjavil Chamberialn. da ne obstoji n!U najmanjši vzrok za df>mn?\ o, da je sedanja vlada skušala pridrbiti kako državo za zvezo proti Rusi::. Kar se t!Če razsodiščnih pogodb pristoja vsak spor med Nemčijo, Francijo. Belgijo, Poljsko in Češkoslovaško razsodišču v šTŠem smislu. Drugo vprašanje ]e, ali pristoja interpretacija pogodb tudi verzajske pogodbe odločitvi razsodišča. Pogodbe same so de! ti, da se v tem oziru stori temeljita re- evropskega prava. Glede vprašanja ali so medura. Gospodarsko podjetje, ki črna j garancijska vprašanji izključena od razec-sadove iz slovenske zemlje, kapitt-li, ki ' diščnega postopanja, ie izjavil Chamberialn, rastejo sami od sebe in ki se celo ne za ; d*a so meje v Evropi del Javnega prava v poslujejo v produktivni indnstrij% ne j Evropi. Javno pravo v Evr^p' pa se mo smejo tvoriti gnezda vseneniške oropa- j re izpremenki le s splošnim sporazumom, gande in vsenemske misli! Kar ?c tiče zasedbe rimrskega ozemlja, je Skandal je. da naše oblasti ne naj- angleška vlada vedno bila nabiranja, da ne dejo primerne forme, da se to veiepo- | obstoja v mirovnih pogodoah nobeno to-SestVO depolitizira in 'e^ermanizira, i zadevno pooblastilo. Pravica kake vlade, kakor smo sicer za to. da se obvarrjeio i povzeti tako akcijo bo sedaj predmet edio-principi zasebnega gospodarstva! — ] čitve razsodišča. Agrarna reforma, kje si? Chairberlain je zlasti cnigovarjal na vprašanja posi. Macdonalda. Ta je vprašal sa! C^uoiberialna: &AB ie namen vlade, da sc locamski sporaznm uresniči zato, da se zapa ia civilizacija združi proti Rasiji?« Chamberialn ie odgo^'oril: »Ne! Nikakor ne!« (Odobravanje pri vladni večini.) — »/Ni to slučaj,* je ponovil Chamberlain. »vedno sem odklanjal Idejo take politike!« (Odobravanje.) Macdonald je dalje vprašal: t Ali fe Lo-carno nameravat NemčHo odtegniti od sodelovanj z Rusijo ter jo pritegniti v sknpl-na držav Društva narodov In tako ustvariti blok evropskih narodov proti Rtisi£?« Chamberlain je odgovoril s poudarkom: »Ne! Ni to Stučal!« (Odobravanje.) Macdonald je nato izavil, da je zelo vesel, ko sliši zunanjega ministra tako govoriti Povodom svojega blvanla v Nemčiji je sam izjavil, da na veruje, da bi se kaj takega nameravalo in zato je uporabil ▼ zbornici prvo prfltko, da se čuje slična Iz'ava tudi od vladne strani. Listi javljajo, da Mussolini ne pride v London osebno k podpisu locarnske pogodbe, ki se ima izvršiti dne 7. decembra t i Mussolimju so namreč zagrozila organizaci-le delavske stranke, da izvede'o proti nje-rru najstrožji bojkot. AngleSki novinarji so sklenili, da popolnoma ignorirajo AlussoHm-ja, In to v znak protesta proti preganjanju »Corriere della Sera« od strani fašistov in Mussolinijeve vlade. Spor med Vatikanom in našo kraljevino Vprašanje glagolice. Vatikansko glasilo proti našemu poslaniku* — Beograd, 20. novembra. (Izv.) Današa nja «Politika» objavlja izjavo djakovskega nadškofa dr. Antona Aksamoviča, ki skuša zavrniti trditev narodnega poslanca dr. Grge Angjelinovića, da :--nači postopanje Vatikana proti naši državi v vprašanju zavoda sv. Jeronima kršenje naše suvereni* tete. Dr. Aksamović dalje naglasa: Vatikan* ska diplomacija je mnenja, da je potrebno sklicati konferenco kardinalov, ki bi imela rešiti vprašanje giagolicc. To vprašanje je mogoče rešiti tudi s konkordatom. Djakovski nadškof povdarja dalje, da papež ni proti* ven temu, da se vprašanje giagolicc reši s konkordatom. — Rim, 20. novembra. (Izv.) Uradno glasilo Vatikana «Osservatore Romano« v uvodnem članku razpravlja o zavodu sv. Jeronima ter veli: iVatikan ne želi, da se pretrgajo prisrčni odnosa ji napram krat jeo vini SHS. Spora ni presojati kot političnega, toda Vatikan ne more preiti preko postom panja dr. Smodlake, in smatra, da spora ni moeoče izravnati, dokler dr. Smodlaka biva v Rimu.» «Osservatorc Romano^ hvali beo« gradsko vlado, da je pozvala v Beograd dr. Smodiako in je tako omogočeno, da so iz* ravna spor v nenavzočnosti poslanikovi. POSLANIK DF. SMODLAKA ODPOKLICAN — Rim, 20. novembra. »Tribuna* jav!:a. da bo jugoslovenski poslanik pri Vatikana ir. Jos»3 Smodlaka odpoklican. Po zatrdilu Všteta lista ugodno potekafo pogaianja med Vatikanom in beogradsko vlado radi zavoda sv. Jeronima. Položaj na Češkoslovaškem Nova koalicijska vlada. — Vodja nemških nacijonalcev propadel. — Praga, 20. novembra. (Izv.) Vodilni listi živahno razpravljajo o glavnih rezultatih nedeljskih volitev In o posledicah, ki jih imajo te volitve na nadaljni razvoj notranjepolitičnih razmer. »Pravo Lidu«, organ socijalne demokracije, javlja, da se namerava dr. Kramaf umakniti s politične arene. Nacijonalno demokratična stranka ie izolirana, dočim ie opažat: zbliževanje ostalih parlamentarnih strank. V teku je akcija, da se združite agrarna In obrtna stranka, posebno zvezo ustanove tudi socialni demokratke in narodni soci'al'stl, klerikalci so pričeli sondirati teren, da se združite češkoslovaška ljudska stranka in HHnkova slovaška stranka. Na ta način bi nastale tri velike skupine, »Rude Pravo«, glasilo komunistov, pristavlja k volilnim rezultatom: Ko-itisnistična stranka ni. kakor so to prvotno javljali, za 40.000 glasov s!abejša, kakor agrarna, marveč je s svojimi 1,100.000 glasovi na)močiiei5a stranka. (Komunisti so dobili v resnici 931.000 glasov.) Listi dalje konstatiralo, da je nova koalicijska vlada, v katero naj bi stopili tudi obrtniki s svojimi 13 mandati, mogoča in za prvi čas dovolj močna. Velike koristi pa bi bilo, če bi se pridobili za sodelovan'e v vladi slovaški ludovci. Politično javnost dalje zelo zanima razmerje glasov med meščanskimi in socialističnimi stranka-ni. ' Meščanske stranke so dobile 4,068.000 glasov, doiim socialistične s komunisti 2,591.000 glasov. Socialistične stranke so izgubile od zadnjih volitev 334.000 volllcev- Zanimiv je položaj čepkih Nemcev na* cijonallsrov. Vod;a nemških nacijonalcev df« Lod&emann ni dosegel pri volitvah vo!iI:ie» ga količnika, man!ka!o mu je okoli 2000 glasov, zato Jo Izda! na svoje volilce proglas v katerem javi a, da aa svoj mandat, ki M ga dobil eventaulao v drugem skrutinllu, ro* signira, ker vidi v glasovanju Izra? nezaupanja napram svoj! politiki, zato se umik* Iz političnega življenja. Skrzynski sestavi poljsko vlado ? — Varšava, 20. novembra- (!>v.) Zunanjemu ministru Skrzynskemu se ni v prvem trenotku posrečilo sestaviti novi poljski ka» binet Vest ie včeraj izzvala v parlamentarnih krogih ogromno senzacijo. Glavni ra«« log, da je misija Skrzjmskesa ponesrečila, H bil kategorični zahtevek narodnih demokratov, da mora ostati v nevem kabinetu dosedanji vejni minister SikorskL Kakor Jc bila žo javljeno, le predsednik republike uato p*» ver!i mandat za sestavo vlade sejmskema maršalu Rataju. Tudi Rataj ni uspeL — Varšava. 20. novembra. (K.) Kakor favfiajo, le Skrzvnskl znova pooblaščen ca sestavo vlade, POLOŽAJ V SIRIJI -— Pariz, !9. novembra- i>Chicago Tribu* ne« Javl-a iz Beiruta, da so Francozi prlOH z obkollcvanjem uporniških čet in čiščenjem Libanona. Prihaja dalje poročilo, da je glavni cilj upornikov združitev vseh txporr.Uklb čet, okupacija železniških prog odnosno njih rušenje, zavzetje Damaska in izgon Franco* zov iz Sirije. Borzna poročila Ljubljanska borza LESNI TRG. Oglae Ia, suho bukovo za 100 kg meja, 1 vas. 94, 94; bukov! hl^di Ia, od 25d d. napr. od 35 cm prem. napr. tre in. trs« 350 ,—; hrastovi hlodi Ia, cd 30 cm prem. napr. od 2.70 m d. napr. tre. D. p. 460, —; smrekove ali jelove deske 20, 25, 30, 50 mm monte 4 m d- tre. m. 505. — 2ITN1 TRG. Pšenica bačka frc. nak!. p. —. 240; ko» niza stara tre bačka post. 1 vag. 157.50; koruza stara frc. banatska post. $ vag. 160, 160; koruza umetno sušena par, Jesenice trs. 1 vag. 178, 178; komsza nova & p. s. kv. gar. par. Novi Sad —, 110; konrsM nova frc vag. bačka p. sa dec —. 105; ko ruža defektna cx skladišče Domžale —> 120; oves rešeiani frc Slav. postaja 16(\ 170; oves rešetani irc. bačka postaja «-% 165; otrobi debeli ima vreče par. Novi Sad —, 145; otrobi drobni irc. vag. slav. post. 110, 115; koruza stara frc vag. Postojni* trs. 195, —; ajda domača par. M. —, 270; proso domaće irc. vag. Beltinci —, 215; ajda frc. vao. Lj. 50 q, 255, 255: proso irc, vag. Lj. 30 q, 190, 190; fižol prepeličar frc vag. Lj. 20 q 300, 300; krompir lepi beU frc vag. prekm. post. —, 70; leča sladka frc vag. Lj. 400. tU Brilieto Nr. 333 frc vag. Trst —, 570; seno sladko stisnjeno frc staj. p. —, 75; seno polsladko stisnjeno frc štaj. p. —, 60; slama stisnjena frc Staj. p. —, 50. 2Vt% drž. renta za vejuo škodo 307, 307; 7% irrvest- pos. iz L 1921 76, 76; Celjska posojilnica d. d. 200, 205; Ljubljansku kreditna banka 210; Merkantilaa banka 100* 104: Prva hrvatska štedionica —, 960; Kreditni zavod 175. 185: Strojne tovarne fa Hvarne 123, —; Trboveljska premogokopn* družba —, 340; Združene papirn'ce 120^ 125; Stavbena družba d. d. Ljubljana 100, 110; Šešir d. d. 145, 152; 4*4% kom. zad. dež. bke. 30, 22; 4Va% zasL L kr. dež, bke, 20, 22. Zagrebška borza Dne 20. novembra. Sprejeto ob 13. Devtze: Curih 10.S525—10.9325. Ptlza 166.43—168.43, Newyork 56.116—36.716, London 272.62—274.62, Berlin ! 3.395— t3.495, Dunaj 790.30—800.30. 7 odst m vest. posojilo 1921 73 K—74, 2 % odst. drž. rente za ratnu štetu 300, 29S do 300, Ljubljanska kreditna 210, Hrvatska eskomptna banka 12*)—212, Kreditna banka, 2&b. 135—136. Hipotekama banka 65—6«, Jugobanka 109—110. Praštediona 940—945, Slavenska banka 51, Eksploatacija 42, Drava d. d. Osijek 250, Sečcrana, Osijek 4190, Isis d. d. 60, Nihag 30, Gutman 378—3S5, Slaveks 150—155, Slavonija 42—44, Trbo-vePska 325—330, LTnion, paromlin 400—4tO, Vevče 119. Inozemske borze —* Curih, 20. nov. Borze: Beogruvi 9.20, Pariz 20.65, London 25.13. Newyork 518.75, Milan 20.425, Praga 15.375. Dunaj 73.10. — Trst, 20. nov. Predborza: Beograd 44.15—44.25, Pariz 99—99.50, London 130.90 —121.05, Kewyork 24.90—35.05. Praga 74.50 —74.75. Dunaj 355—360. Curih 483—485, 6046 •S LOVCNSKi N a k O D« dne 21. novembra le- stev 60 „Saneli z bodalom" v nentfho fronto Plaidajcr dr. PestaJozze. V ponedeljek je pričel govoriti odvetnik grof PetUloztt, zastopnik tožiteija profe* aorjm CVmimnni Iz dolgega njegovega plai* dover* posnemamo nastopno: Ta proces jc prooM nemfkega ljndstra. V istem času je bile nemško ljudstvo stranke, priča, ob« tožitelj, stvarni Izvedenec in sodnik. U dele* zevala se je procesa dejansko vsa javnost s tzii in «proti». Ogromno odgovornost pri= naša tak proces za vse udeležence. Ktj je spravilo do tega mučnega raspravljanja ljudstvo proti ljudstvu? Bil je Čas, ko je hotelo vse zs orožje sposobno ljudstvo z veseljem ra navdušenjem na bojišče, takrat Je bilo nemško ljudstvo složno. Potem jc bH zopet čas, ko smo videli po ulicah raz« dražene, brezčutno divje tolpe. Videli smo ljudi v uniformi, ki so napadali oficirje za« mo zato, ker so nosili vojaške znake. Videli amo sovraštvo v ljudstvu proti vsemu, kar Je vojaško. Razvilo se je veliko razdalje med onimi, ki so sc zmotili na vojni in oni* mi, ki so imeli tekom vojne orožno vod= stvo v svojih rokah, Nastalo je nasprotje med meščanskim in socialističnim misije« njem... Odvetnik su bavi z žalitvami za toži* tcijti prof. Cossmanna in izjava, da sc mora vprašanje, ali jc imel toženi prav, ako jc prof. Cossmannu očital potvarjanje, kratko= malo zanikati. Očitek vedoma storjenega potvorjenja sc predstavlja kot grozno in stvarno na noben način opravičeno žaljenje časti privatnega tožiteija. V našem ljudstvu je bilo veliko število onih, ki so sc dali po vodstvu ljudi, ki so dejanski stremili po tem, da sc obrambna sila zrahlja, gnati dalje od stopnje do stopnje, da je končno nastopil polom. Zrno vpraša* nja jc: Katera dejanja so bila storjena kot dejanja osunka 2 bodaloma in kdo jih jc povzročil, kdo vodil in kdo storil? Nasproti na stranka argumentira vednost s tem, da je obstojala cela vrsta težkih dejstev, ki so učinkovala na razpoloženje ljudstva, ga mo? rala potlačiti in omalodušiti tako, da poseb= nega razdomega dela niti ni bilo treba. >7a= sproti temu pa se jc pokazalo jasno, da so bila ravno ta dejstva izrabljena potom nre* računjenc agitacije, da sc dobro razpoložen nje ljudstva tmiči. Dolga leta se je sistema? tično agitiralo v ljudstvu in v armadi v svrs ho, da se razpoloženje razvije docela proti nadaljni vojni. Stranka neodvisnih socijalistov se z nas §e strani obdolžuje, da je izvršila vedoma in hotoma dejanja, ki so morala privesti do poloma nemške obrambne moči. Kako je to storUa? Vezela jc svoj namen na misel sve* tovne revolucije, bratstva med narodi in proletarijatom, na misel, da stoji sovražnik delavstva v njegovi lastni deželi Politično delovanje tc stranke v vojni je bilo usode? polno in je moralo povzročiti polom. Disku= sija sredi širokih krogov socijalizma sc ni dvignila nad to, kaj je dobro in koristno do= movini. marveč kaj prihaja v prid socijaliz« um. Pri mornarici se jc pokaralo, da so bili dogodki leta 1917. vrsta modela za to, kar se je vršilo na velikem obs?£u vsega vvn* Škega ljudstva z armado vred. Mornarska revolucija jc podala dokaz, da so bili v res« niči politični krogi na delu, na razorožijo domovino. Revolucija je bila organizirana s tem. da sc je porabilo vse, kar jc moglo služiti v njeno svrho, in vrglo v mase. Orga= nizacija stranke neodvisnih socijalistov jc bila, ki je rcvolucijonarne valove sprejc* mala in vodilu, dalje. Kar jc končno usodno učinkovalo za naše ljudstvo, za našo zgodovino in bodoč* nost, jc to, da jc nemško ljudstvo izgubilo vero v svojo pravico. Ako bi bil rezultat procesa ta, da bi mogli reči: Tu imamo morda upanje na ka; ko skupnost bodočega razvoja, potem bi proces nc bil zaman, potem bi se obistinilo, kar jc izrekel prof. Cossmann iz srede svos jega srca: Xjega bi najbolj veselilo, ako bi on v tem procesu s svojimi trditvami nc imel prav ... Plaidover dr« Hirschberga Za zastopnikom tožiteija je govoril zastopnik tožene stranke, odvetnik dr. Hirsch-berg. Iz obsežnega njegovega izvajanja pri-bbčciemo to-le; Po izbruhu vojne je delavski pesnik K. Broger priobčil pesem, ki se pričenja « besedami: Jrrrmer schoa haben wir čine Lic-be zu dir gefcannt, nur haben \vir sic nicht bei ihrem Namen genannt — Deutschiand *. Pesem je bila predložena nekemu povelltt-fočemu generalu, k; je zapisal na rob: lepo zveneče besede . . . Svobodne organizacije so imele začetkom vojne 2319.000 vpisanih članov, od teh je šlo na bojišče Že prvi teden 5S9.000, med njimi veliki del prostovoljcev. Koliko je bilo med 1.80&545 mrtvimi in 4,247.143 ranjenimi, ki jih Je imela Nemčija, socijalnih demokratov ta članov svobodnih organizacij, se danes ne da več ugotoviti. 4. avgusta 1914 je posl. Haase v državnem zboru izjavil, da ne gre za to, govoriti za ali proti vojni, marveč gre samo za vprašanje sredstev potrebnih za obrambo dežele. Soc'jaini demokratje v trenotku nevarnosti niso pustili na cedilu svoje lastne domovine . . . Pred veliko spomladansko ofenzivo 1918 so pisali »Sudd. Monats-hefte: »Ogromni odbijalni boj, ki ga vodi nemški narod, bi bil 2e zdavnaj prinesel uničenje Nemčije, ako bi ne bil tudi delavski stan v polni meri storil svojih obveznosti za obrambo domovine na vseh poljih« . , . Tri dni pred pričetkom tega procesa se je vršilo posvetovanje tkzv. do-bromisiečega tiska, na katerem je uredvk nekega velikega menakovskega lista izjavil: Ako sc očitki proti socijalni demokraciji dokažejo, potem bo ta stranka za vse čase nesposobna, udeležiti se koalicijske vlade v Nemčiji. Privatni toži tel j jc nato po svojem zastopniku izjavil, da se večinska soc. demokraerja kot taka ne sme napadati v njenem domovinskem obnašanja. S to izjavo je laž o »sunku z bodalom« za vselej mrtva. Doživeli smo poraz po stavku: 1+1—2 (Antanta), 1—1=0 (Nemčija). Korenine po-Icma segajo sicer nazaj v Viljcmovo p^I-tiko, s katero se noče baviti in tudi ne z vprašanjem, ali bi bila boljša ofenziva na vzhodu ali na zapadu, teda formulirati hoče nastopno trditev: .-.Nemško ljudstvo in uein-ška armada sta po junaškem borenju in brczprimcriicm trpljenju prilegla premoči sovražnikov na ljudeh in materijalu.« Prvi začetek duševnega propadanja fronte je po1-kovnik Sclnvcrtfedcr izvajal iz našega strašnega poraza pri Verdunu poleti 1916. Tam je nastal kal razkroje vanja v dušcvnnsti frontne armude. 2e koncem 1916. so si b'Ji armadno vodstvo, p morsko vodstvo, drž. tajnik mornarice in državna vlada edini v tem, da je po d rncrnšk a vojna naša zadnja karta in da se ima vojna na kopnem smatrati za defmKvno izgubljeno. Ogromna Je b::a sila ameriške voj?kc in general ros Kuhi nam je povedal, da sc od poletja 1918 krvava izguja ni d a'a več nadomestiti. V septembru 101S sm< bili kratkomalo pri koncu toliko glede ljudi, kolikor glede materijala in nismo mcgH več ničesar ukreniti in izvršiti preti strašni premoči sovražnika. General Maurice odklanja nJemu podvrženi izraz »sunek z bodalom« in piše v album ssunkarjem ^nastopno: »Ni treba vpraševati, da jc bila nemška armada na bojišču popolnoma in odločilno poražena. Samo ekstremisti v Nemčjl mislijo še, da vojska ni bila premagana. Jasno je bilo, da je nemško ljudstvo trdost blokade nelc preneslo in prestalo, ker mu jc bila obljubi j ena gotova zmaga. Ni bilo mogoče pri slabšaj očem se vojaškem položaju napraviti hitre sklepe in ljudstvo vzgojiti, da prenese vprašanje p sraza.« Ves čas vojne se ni nikdar nemškemu ljudstvu v armadi razkrla resnica o položaju. V državnem zboru je ponudba o premirju izzvala strašno paniko, istotako pri ljudstvu. O vojnih ciljih se je razpravi ji to že 1915., raztezali so sc tudi na Afriko, zahtevati kontinentalno zaporo proti Angi ji, predlagajo se je, da mora Nemčija dobti tudi flandersko obrežje. Napram aneksijskim zahtevam v »Siidd. Monatsheftec se je vprašal frontni vojak: S katero krvjo, g. prof. Cossmann, hočete to izvojevati, ali s svojo ali z našo krvjo? Ako se premotrijo vsi pojavi, se mora ugotoviti, da se je v zvezkih dvigal očitek izdajsk:h dejanj proti socijalni demokraciji, proti večinski stranki, proti delavskim voditeljem, proti soc. dem. voditeljem in soc. omenja odgovor zun. ministra dr. iNnčiča dem. vladam po polomu. Kako se potvarja na interpelacijo opozicijskih poslancev glc- T odpora prot3 aneksijski propagandi vseh Nemcev in 2) s stališča upanja na ojačenje mirovnega stremljenja v sovražnih deželah. Branitelj predlaga, da naj se obtoženca oprosti; ako pa smatra sodišče, da je eden aH drugi izraz prekoračil § 193, da se ga obsodi radi formalnega razžaljeni a po § 1S5 na primerno $dobo. Res je, da so v člankih »Muncheiier Post« ostri izrazi, toda nobenega ni tako infamnega, kakor je očitek nemštvu sovražnega izdajalskega mišljenja, sabotirala vojne in krivde na polomu Nemčije. Ta očitek je bi! vržen proti, soc dem. voditeljem jn vladam po polomu m proti devaskim vod teljem skupno* Glede večjega zgodov'nsko-političnega razmotri-vanja je prisiljen staviU tudi predlog, da se ima nasprotnik prof. Cossmann spoznati za krivega. Dal se je zavesti od politične strasti. Javnemu mnenju pa naj se prepusti sedba o razmotrlvanju, ki se je vršMo te dni. Ljudstvo je izvedelo iz tega procesa veliko množino doslej neznanih ali !e malo znanih resnic. Politične vesti = Diplomatski ukaz. Kralj jc pcdptsal nov ukaz m nistrstva inostranih del. Za po-slaniškega svetnika v Berlinu jc imenovan g. Stanojc Mihajlovic, doslej v Madridu. Na njegovo mesto pride g. Ivan Gerasimo-vič, pojslanislri svetnik na Dunaju. G. Gjura Kclcmbatović. sekretar ministrstva, je postavljen za sekretarja poslanstva v Tiran:. G. Gj. Ivkovič, vicekonzul v Budimpešti, je premeščen kot sekretar v ministrstvo. G. Milan Tomazeo, pisar ministrstva, je postavljen za pisarja konzulatu v Trstu. = Državni proračun za leto 7926/27. Finančni minister jc s posebnim pismom ob* vest'1 narodno skirpščino, da predlaga v smislu določil vidovdanske ustave redni dr; žavni proračun za leto 1926/27. Ta proračun je v splošnem pregledu za dve milijardi več* ji od zadjega rednega proračuna ter znaša ca izdatkih okoli 14 miljard. Ker jc narod* na skupščina dovolila finančnemu ministru proračunske dvajnastine le do meseca de* cembra, je finančni minister prisiljen, da ponovno prosi narodno skupščino za odo* brenje proračuskih dvanajstin za mesece de* cember 1925. ter mesece januar, februar in marec 1926. V tem času bi bila vlada v po* ložaju končno predložiti narodni skupščini v vseh podrobnostih izdelani redni prora* čun 1926/27, ki je sedaj skupščini predložen le v glavnih obrisih. = Zakaj je propadla Jadranska banka v Trstu0 Bcogardsko ■ Vreme« prinaša senzacij onalno vest o tržaški Jadamski banki, ki se nahaja v likvidaciji. Pred svojrm pohodom nn R?m je baje Mussolmi zsrreval od vseh bank v Italiji denarno pomoč. Preko poslanca Glunta le zahteval denarno pomoč tudi od Jadranske banke v Trstu, z grožnjo, da bonko zatvori, čim se polasti obb^ti, ako mu ne pro?« D^m~č:. Banka je ponudila Mussolin*'U 58Q.OOfl I?r, Wtrssr4*l pa je vztraja! pri prvotni zahtevi, da mu izplača 4,000.000 lir. Končno ^e je banka uklonila ;n izpl-čpla co'o SVOtO. p.-neie ko je Mussolini prevzel b'a^t. 'A prosta banka Mussolinija, naj ji vrne denar. Ali Mussolini se je izgovarjal, da nima sredstev. Na ta način je brnka ostola brez pokritja za velika svoto in je zašla v znano krizo. P'smo Mussclnrja Jadranski banki v Trstu se nahaja v rokrh g. Frana Mardeši-ča na Visu. ki je akerjr-nar banke in ki ga Je pokazal dopisniku * Vremena*. Banatski Nemec o koroških Slovencih Član nemškega poslanskega kluba naše Narodne skupščine dr. G. G r a s s e 1 objavlja v graški »Tagespošti« zan miv Članek o varstvu narodnih manjšm. Uvodoma zgodovina, se razvidi tudi iz tega, da se vsak pojav utrujenia in cdpora smatra enako z utrujenjem in odporom, dosežen m potom revoiuciionarne propagande, dočim je nastal večji del teh pojavov čisto naravno. Resničnost trditve, da je bila politika stranke neodvisnih soc. logično samo po sebi nastala posledica aneksijske propagande Vscnemcev, sledi iz zgodovnskega mesta v govoru Haaseja, v katerem omenja privatnega tožiteija. Haase poroča, da je I prei Cossmann prcdlo-žil bavarskemu rai-| nfstrstvu spomenico, v kateri izvaja: »Akj j odidem iz Belgije, napravim lahko vsak dan mir z Anglijo.« Stranka neodvisnih soc je nastopala z dveh vidikov: l) s stališča de fašistovskega napada na tiskarno in uredništvo »Edinost1« v Trstu. Med drugim posL dr. Grass pripominja, da izgovor zun. ministra, češ da nima nikakega pogodbenega, odnosno mednarodno-pravnega razloga za intervencijo v Rimu, ni povsem utemeljen, ker bi zunanji rninrster lahko našel način n pota, da intervenira pri svojem »prijatelju«, kajti taki napadi nikakor ne koristijo okrepitvi prijateljstva. Po-sl. dr. Grassl nato zaključuje svoj članek o položaju slovenske narodne manjšine na Koroškem. Ta odstavek je zelo zanimiv, zato ga pri-občujemo v celoti, ker je iskren izraz mišljenja, ki ga imajo banatski Nemci o naših koroških rojakih. Ta odstavek se glasi: »Iz Koroške prihaja za varstvo narodnih manjšin važna vest. Deželni zbor v Celovca Je osnoval dva stalna odfcora, lei imata sprejemati pritožbe hi želje iz krajev slovenske narodne manjšine, jih preiskati in Vit predložiti v rešitev pristojnim mesiom. Hvalevredno je za koroški dež. zbor. da so pozvani v ta dva odbora tndi zastopniki Slovencev, ker so tako v položaju, da stvar svojih rojakov v Avstriji sami branijo. — Nemška manjšina v Jugoslaviji polaga poseben interes na to. da se prilike ua Koroškem razčistijo in se izpolnijo vse upravičene zahteve Slovencev te dež:le. Kajti ponovnokrat so bile na uradnem mestu označene vladine odredbe, ki so omejevale narodno in kulturno svobodo Nemcev, kakor n. pr. zatvoritev nemškh srednjih šol po bivšem prosvetnem ministru Pribičeviču in razpust švabsko nemškega »Kulturbun-da«, kot represalije za zatiranje Slovencev na Koroškem, Barbarski pojem represalija mora po ženevskem kongresu izginiU pri obravnavnju manjšinskega problema. Nemci v Jugoslaviji odkrito ž:Ie, da se Slovencem na Koroškem priznajo vse pravice za obstanek, veselili se bo-'o če morejo od svoje strani k temu kaj pripomoči. Odločno pa morajo odklanjati, da bi bili oni predmet za represalije. Zato je želeti odboroma v Celovcu popoln! uspeh.c Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Lujblj?ni* DRAM A. Začetek ob 20. zvečer. Petek 20. novembra: zaprto. Sobota, 21. novembra: <-Zape!j'vka». D. Nedelja, 22. novembra: Ob 15. pop. «Kr» pan mlajši*. Izven. — Ob 20. zvečer: «Pc* gica mojega srca.. Izven. Ponedeljek, 23. novembra: <*Za narodov bla* gon>. Red B. OPERA: Začetek ob X 20. zvečer. Petek, 20. novembra: Zaprto. Sobota, 21. novembra: «Orfej v podzemlju*. Izven. Nedelja, 22. novembra: Zaprto. (Gostova* nje v Celju.) Ponedeljek, 23. novembra: Zaprto. — Opera. Dva baleta in »Povratak*. Po prineipu: od slabšega k boljšemu, je bila snoči na prvem mestu pantomimična bu rle* ska Svgietvnskcga Faunove noč, nato Zaje* Bara novi čev Svatovac in h koncu Hacetov Povratak. Tako stopnjevanje je tudi edino pravilno. Paunova noč mi jc po svoji vse« bini nerazumljiva in zato sem jo bolj po* slušal, kot gledal. In kar sem slišal, ni bila haš najboljša in najbolj rcdilna ušesna paša. Svgietvnskv je brezdvomno mnogo slišal, mnogo štndiral, ima spretno roko instrumentalnega znanja, e njegovega jc Faunove no*J ma'o Hodi epigonska pota brczštevil* vTh «modernllt»t brez krepke muzikalne iza ntfdljivoati, poJcgajoč največ važnosti na pikantno harmoniko, podprto 5 frapirujočo irs*r*m?ntac'io. Melodično pa jc vsa stvar •izborna in semtertam pokuka iz dolgočasne puščave zelena travica. Veliki instrumental* ni aparat se vsej stvari niti posebno nc pri* lega, toda ni skozi in skozi logično in dosledno uporabljen. Najsrečnejši glasbeni domislek je končno ples. ki tc sprijazni z vsem ostalim delom. Morda bi stvar narc; dila vendarle boljši vtis. če bi bila koreo* grafično, mimično z glasbo skladno naštu? dirana. A tc skladnosti do specifično plesne točke ni. Najboljše, kar mi je ugajalo pTi delu, je dokaj pestra in barvita instrumentacija, ki je Slovanom vobče lasna in ki edina obuja ves čas dobršne pol ure interes. Kako jc Faurova noč prišla na naš oder, pa ne vem. Na noben način ne po svojem mo* rebitnem slovesu v muzikalnera svetu. Cc bi hoteli dati še kaj poljskega v baletnem žanru, bi morali priti v prvi vrsti v poštev Rožiekcga Pan Twoardowski. — Druga stvar jc ZajcsBaranovičev aSvatovac», kratka, prekratka baletna slika. Komaj začneš stvar uživati, je je že konec. Koliko je tu Zajce* vega, ne vem. Morda samo ideja, morda sa* mo začetna pesem, doma iz hrvatskih brd, morda le skica sledečega kola, a instrument tacija, muzikalna prireditev je Baranovičc* va, ker me spominja na ^Licitarsko srce*, ki je z najvišjim številom multipliciran Sva* tovac in katerega sem užival kot čudežno zdravilo. Škoda, da Svatovac komaj za* Misne, pa ga že ni več. Zdravje je tu, do* mač, iskren, močan izraz rodne zemlje in zaničljivo spretne roke. — H koncu so peli še Povratak z Orlovom, Jenikovo, Potučko* vo, Betettom, Rusom, Korenjikovo in Mi* t rovi čem mesto obolelega Balabana. Ko bi bila ta stvar v rokah svetovno priznanih mojstrov, pa bi šla v svoji sveži moči daleč po odrih. Zal, da smo jo i/r.opali nekoliko pozno. Imamo pa Ac dr.go f i-atno napako: več stvari smo izkopali prezgodaj n. pr. Bn3 risa Godunova, Jcnufo, pa smo jih zavreli ravno tedaj, ko so si zaJila osvajati ves svet, kot nečuvene novovi in dJa najvišje vrednosti. Boris G od u nov gre ravnokar svo» jo triumfalno pot kot najmodernejša ruska opera, Jenufo pa ie prevzelo za letos do sedaj že 40 nemških odrov. Ml pa smo sc že najedli obvh. -—č. Komorni kvartet Zika. ki natopi v Ljub liani v pondeljek. 23. t. m. ob 20. zvečer v L7nionski dvorani, bo izvaja! na koncertu sle deče točke: 1.) Lhotka: Godalni kvartet v 1 stavku Komponist Lhotka ie rektor zagrebške mužljke akademije ter priznan zbo rovski In simfonični skladatelj. Pred Par leti je bil diricent pevskega zbora Lisinski, ki se je pod njegovim vodstvom povzpel na prvo .nesro v ua.'i kraljevini. Dru^o točko sporeda tvori kvartet češkesa komponista Janačka. katerega delo ;e inspirirano po Tol stega KrCL'tzerjevi sonati. Ta kvartet Sc v prvič lavno izvajal na mednarodnem glasbenem festivalu v Benetkah meseca septembra ?k'epno točko sporeda tvori znameniti Re-geriev godalni kvartet v es-duru, katerega r»nc*evn?o glasbe*'"'5 ^ned naMntcresantneiša dola komorne glasbene literature. Vsi ti trije kvarteti se prvokrat javno ;zvajajo v Ljubljani. Prepričan! smo, da jih bodo izvajali Zikovci tako, kakor so to dolžni svojemu mednarodnemu slovesu, katerega uživajo. Vstopnice so v predprodaji v Mati^": knjigarni. Na vrhuncu prvovrstne izdelave in kakovosti blaga je naša zimska zaloga oblek in ulstrov Jos. Rojina, Ljubljana "Julijska Urallna —j Cof I uric h bi rad dobil revolver. Te dni je govoril s Collarichem v pulskem zaporu njegov odvetnik dr. MatoseJ-Loriani. Coliarich je rekel v pogovoru, da je s sodbo čisto zadovoljen in da ni bilo nič drugega pričakovad. Na nekatere ljudi pa je jezen. Upa ua uspeh rekurza na kasacijsko sodišče, katerega misli vložiti njegov odvetnik. -Ako rekurz ne bo uspešen, imam nekaj drugega po glavi«, je rekel Coliarich. Odvetnik ga je vprašal, ako kaj žel;, nakar je Coliarich z nasmehom odgovoril: »Da! Revolver!« »Za kosa?<: je vprašal od-vetnk. »Za stražnike ne, ker so dobri z menoj,* jc odvrnil Coliarich. Odvetnik nadalje: *Torej,« . . . Coliarich ni hotel odgovoriti, marveč hitro pričel pripovedovati, da piše zgodovino svojega življenja. V zaporu Coliarich čita naj razno vrstu ej se časopise in knjrge. —j Koncert Ljubice Sfiligojeve v Gorici je uspel povsem dobro. Udeležba jc bila lepa. Izvajanje pevke je po gor-ški sodbi vse zadovoljilo, tako tudi njen skrbno izšolan glas, vzorna tehnika, lahketa glasu, dovršena prožnost melodičnih linij in intimen način v izvajanju pesmi. Izgovorjava pa se je zdela pretenma. Spored je bi sestavljen srečno. Gdč. Vogelnik je izborna pianistka, ki se je takoj priljubila občinstvu. —j Fašisti pretepli posl« Srebrniča. Po poročilih iz Rima jc na včerajšnji popoladn-ski seji rimskega parlamenta prišlo do velikih izgredov. Med govorom nekega komunističnega poslanca so fašrstovski poslanci napadli komunistične poslance, jih pretepli in vrgli z brahijalno silo iz zbornice. Znan: pretepač posL Giunta, ki zastopa mesto Trst, se jc z vso besnostjo vrgel na slovenskega komunističnega poslanca Frana Srebrniča ter ga obdelal s pestmi po glavi. Končno so fašisti Srebrniča vrgli iz zbornice. —j Tatvina v Cerknem. Neznani tatovi so vdrli v noči na 18. t m. v državni ura*2 v Cerknem in odnesli iz blagajne 5150 lir v gotovini. Po pisarni je biJo vse premc-tano. Na tleh so našli polno vlomilnega orodja. Orožniki iščejo tatove. —j Proti slovenskim dodatnim uram ua osnovni šoli v Gorici se jc izrekel komisar Bombic napram poslancu dr. Besednjaku. Bombig misli, da slovenski otroci kljub jasnemu zakonskemu določilu, nimajo pravice do slovenskega pouka. Včasih jc Bombig v pogovorih mislil, da imajo to pravico, sedaj pa je drugačnega mnenja. Kakor fa-šistovski veter vleče in kakor vreme kaie! V. I. Križanovska: 06 0 Kraljestvu nesmrtnih Poman. Poleg barve — napol sinje, napol rdeče — ki le bila menda lastna ne le vsem živim bitjem, nego tudi predmetom, so obdajali lakaje, vratarje in Kondoijerje temno rdeči krogi. Iz njihovih oči, roH in ust se ie pa širil pomarančast dim in neprijeten duh. Supramati ni mcg:el odvrniti pogleda od nevidnega sveta. Od vseh strani so tilio valovile zamišljene množice, kakor da imajo tudi ta čudna bitja ja-oje opravke. Tu in tam so begale živali. Iz vode bližnjega kanala so se prikazali bledi in trpeči obrazi, ki so zrli na nepovabljena sosta zdaj radovedno, zdaj zopet srdito. — In vse to so mrtveci? — je zašepetal Supramati. — Ah, ne govori takih neumnosti! — ie deiala Nara. — Mrtvecev sploh ni. To so duhovi in niti »o prIKaznih v danem slučaju nc moremo govoriti, zakaj oni večino blodijo p0 svetovju in se ne spreminjajo. Tudi na zemlji med živimi jih je vse polno. Gondola sc je ostavila pred vhodom v razsvetljeni dvorec grorov Roeca in Nara je unioik-nila. Mlada zakonca sta stopila v salon, kicr je i bilo že mnogo gostov. Supramati še nikoli ni tako težko izpolnjeval svetskih dolžnosti m poslušal ali odgovarjal na banalne fraze, ne da bi se izdal, kako ga je vznemiril okultistični prizor, ki se jc razgrinjal pred njim. Med živimi ljudmi so se plaziti duhovi. Prvi hip se Supramati ni mogel spoznati v tem kaosu. Od vseh strani so se križali rdeči, pomarančasti temno sivi ali črni svetlobni žarki. Težko je b!!j dihati v atmosferi mešanice smradu po gnilobi in prijetnih vonjav. Iz g;lav živih ljudi so Švigali kakor strele pestri plamenčki. Pogosto je padel ta ali oni ognjeni jezik na soseda in povzročil opekline, ki jih pa dotični ni Čutil. Supramati je namreč videl, kako je zdaj ta, zdaj oni zadrhtel ter se prijel za glavo ali srce, kakor da čuti bolečine. Nad glavami nekaterih se je kopiči! dim ter jih objemal kakor neko čudno zagrinjalo, skozi katero se je videlo telo in obraz v mrtvaški ble-ck>sti. — Kaj porneni vse to? — je šepeta! prestrašeni Supramati Nari na uho. — To so ljudje, ki morajo kmalu umreti, pa se njih duše težko ločijo od telesa. Podrobno ti pojasnim ta pojav pozneje. Zdaj pa glej in »opazuj! — je dejala Nara tiho. In Supramati je v nepopisni grozi zrl na čudne. strašne prizore, ki so se vrstili z neverjetno brzino. Nekateri duhovi so imeli strašne oči, drugi so bili bledi in izmučeni. Bili so tudi taki, ki niso imeli opredeljene oblike. Podobni so bili velikim črnim lisam na živih telesih. Samo srditi pogledi in zlobno bleščeče oči v tej brezoblični masi so pričale o mislečih bitjih. Na mnogih nesrečnežih & bik) po več takih peg. In čim se je Nara približala kateremu izmed njih, čim se je njena duhovna moč dotaknila dotičnega, so pege takoj izg.mle pod kožo. Dotičnik sam je pa postal nervozen in porabil vsako priliko, da zapusti družbo. Na nekaterih damah je Supramati opazil nekaj, kar je bilo zelo podobno pijavkam. Na prvi pogled je mislil, da vidi krvavo rdeče pijavke, ko pa ie pogledal od blizu, se je prepričal, da so to telesa novorojenčkov. Supramati je moral zbrati ves svoj pogum in prisotnost duha, da se je lahko smeja! in pogovarjal z gosti. Vendar pa mu ie srce močno utripa'o in groza ga je obhajala. Okultistično vrvenje ie bilo tako burno, da večkrat ni slišal, kaj ga je vpraša! ta ali oni gost Ko sta malo pozneje z ženo stopila v bufet, je Supramati opazil, da je tu duhov neprimerno več kakor živih ljudi. Ble^5 obrazi so se poželjivo nagi- k ustnicam živili in da jim hočejo iztrgati iz Ui.t košček kruha. Med to gnusno tolpo fe opazil Supramati tudi Narajano, ki je zalezoval zelo mlado, lepo in nedolžno dekle. Okros njene glave jc videl Supramati temno rdeč sijaj, kar je pričalo, da je dekle zdravo in polno mladostnih sil. Prikazen-vampir je navdušeno vdihaval to življenjsko izžarevanji in obdajal dekle s svojim gnilim tokom. — Pcglej, kako sc je lotil tega ubogega dekleta! Takoj mu pristrižem poroti, da ne bo mogel letiti za nedolžno žrtvijo, — jc šepetala Nara in gledala mlado deklico, ki se ji je že na obrazu poznalo, da jo nekaj teži. Njene oči so plamtel*. kretnje so bile nervozne, zardevala je in takoj zopet prebledela. Nara je dvignila roko, kakor bi hotela s koncem pahljače možu nekaj pokazati. Takoj je švignila iz njenih prstov iskra ter odletela med Narajano in njegovo žrtev. Prikazen se je nagnila nazaj, kakor da jo je nekdo udaril s šibo. Nato je srdito pogledala Naro in izginila v množici. Dekle ;e pa globoko vzdrhnilo, kakor da se je osvobodili neke nevidne teže. Vsi ti prizori so vplivali na Supramatija tako, da je izg ibil ves tek. Sploh ga je pa zelo utrudi! napor, ki mu je bil potreben, da jc lahko molče gleda! ostudne prikazni. Zato se je hotel vrniti do- bali nad jedila. bi mislil, da so se prisesali mov, češ da ima hud glavobol >tev 266 Stran 9 Dnevne vesti. V Lmbuani. dne 20 novembra 1925, — Spomenik septembrskim žrtvam. Ugotovili smo že pred tedni, da se na* haj a ta spomenik že popolnoma izgo* tovljen v shrambi mestnega magistru* ta. Da ni bil že svojecasno postavljen na pokopališču pri Sv. Križu, kakor jc bilo namenjeno, je preprečila cerkvena oblast s svojo prepovedjo. Vkljub jav* nemu pozivu cerkvena oblast te svoje prepovedi n i preklicala. Ne preostaja torej ničesar drugega, kakor da se po« stavi ta spomenik na kakem javnem prostoru. Ker se jc svoječasni oZdru* ženi narodni odbora, ki si jc nadel na* logo, da postavi ta spomenik, razsel, je potrebno, da se nanovo osnuje pose* oen komite, ki bi izvršil nalogo, kate* re ^Združeni narodni odbor* ni mogel izvesti. Inicijativo za ustanovitev takega komiteja bi naj dal predsednik aH kak drugi odbornik onega prvotnega ods bora, — Vsekakor je treba, da se v tej stvari nekaj ukrene, ker bi bila res pra* va sramota, da ostane že izgotovljeni spomenik septembrskim žrtvam šc nadalje shranjen v zabojih na mestnem magistratu. Pričakujemo, da ne ostane naš apel brez odziva, v nasprotnem slučaju poskrbi naše uredništvo samo, da se postavi v primernem času in na primernem kraju septembrskim žrtvam. — Krali na promenadi. V sredo ob pol SL zvečer je Nj. Vel. kralj Aleksander zapustil dvor in se sprehajal v spremstvu dežurnega adjutanta po Pocnkarciev: in De-čanski ulici. Občinstvo jc vladarja spoštljivo pozdravljalo, — Poslanec dr. Pivko za lesne trgovce. Prometni minister je pred meseci izdal naredbi Št. 31.157 in 3505, ki se našate na ležarino za blago. Te naredbi ste povzročili lesuim trgovcem v Sloveniji vcTko materijalno škodo, ker pri eksportu lesa ni bilo mogoče lesnim trgovcem vedno v določenem času natovoriti vozov na postaji in je zato tekla ležarina. Včasih poteče več dni, da lahko natovorijo voz, ker morajo kmetje dovažatl les iz gozdov odnosno iz zelo oddaljenih krajev. Posi. di. Pivko zahteva cd prometnega ministra, da razveljavi omenjeni naredb: na korist lesnih trgovcev. — Stjepan Radič pride v Ljubljano jutri v soboto z brzovlikom cb 17. Spremlja! ga bo posL Puccij, n« kolodvoru pa ga pozdravi g. Prcpeluh. Zvečer prirede Radiču bivši kmetijci prijateljsko večerjo. V nedeljo bo Radič govoril na nejavnem shodu v dvorani ^Narodnega doma*. Vstop na ta shod jc dovoljen samo proti izkaznicam, ki jih izdaja tajništvo tukajšnje podružnice Radičcve stranke. V nedeljo popoldne ob 15. nastopi Radič na shodu v Veliki Loki. Menda tudi ta shod ne bo javen. Koga pa se gospodje bojijo? Neumesten strah! — Olajšave narodnim manjšinam. V prosvetnem ministrstvu so izdali naredbo, naj se našim narodnim manjšinam kolikor mogoče olajša pouk v materinskem jeziku. V vsakem razredu sc otvori paraleika, čim se prijavi nad 30 učencev tuje narodnosti. Celokupen pouk v teh razredih sc bo vr-ŠH v matcr.'uskcm jeziku izvzemši pouk v državnem jozik-j, ki sc~bo seveda vršil v tem jeziku. V slučaju, da ni 30 nčencev in da obstojata dva razreda s približno enakim številom učencev, se lahko združita v enega, pri tem pa ne sme skupno število učencev presegati 50. — Spcr med zagrebško občino in upravo monopolov. Med upravo monopolov in zagrebško cbčino se vleče že deli časa spor radi prodajnonakupne pogodbe nove zgradbe za tobačno tovarno v Zagrebu. Ker je spor precej težke narave, se zdi, da sc bo morala zatvoriti zagrebška tobačna tovarna radi pomanjkanja primernih drugih prostorov. — Duplikat šolskih izpričeval. Ministrstvo prosvete je sklenilo, da se v bodoče izdajajo duplkati šolskih spričeval samo po odobrenju ministrstva. Ministrstvi) bo izdajalo dovoljenja za duplikate samo v slučajih, ako prosilec dokaže, da jc objavil v Službenih novinah, da uniiikat ne velja ali da je unifikat uporab 1 kot prilogo k prošnji za službo itd. Sklep ministrstva velja od 1. januarja 1936. dalje. — Novo glasbeno društvo v Beogradu. Ministrstvo prosvete je potrdilo pravila iBcošradskcga muzičkega društva«. V prvem odboru društva se nahajajo pnznrir.i beogradski glasbeni delavci. Za predsednika je rzvoljen prota Pera Milojević, za podpredsednika advokat Stcvau Vasncr, za Člane pa: Mirko Popovič, direktor gimnazije, Mita Lukic, direktor Trgovske akademije, Nikola Nikolič, načelnik glavne kontrole, Cilj društva je razvijati glasbeno kulturo v Beogradu v prvi vrsti potom amaterskega orkestra. Orkester že obstoja. Dirigent orkestra je g. Pera Krstič, znani agilni glasbeni pedagog. Prvi društeni koncert se vrši v nedeljo 6. decembra v beogradski Ma-neži. Na programu so Schubertova dola. —- Glas iz občinstva. Prejeli smo in priopćujemo* Združeni deložiranci prosimo gg. ministre, da ukrenejo vse potrebno, da se odpravi zakon, ki dovoljuje stranke deloži-rati. Kam naj gremo sedaj na zi.ro? Novi stanovanjski zakon je že napravil mnogo gorja In ako sc v njem posatnni členi ne iz-premenijo, pride še do prave stanovanjske vejne, ker s stanovanji se veriži vsevprek. Kdor nima kapltaia, ne dobi stanovanja in j* na cesti. Po tem stanovanjskem zakonu lahko vsak hišni gospodar izprazni vsako stanovanje, ker sc lahko sklicuje, da ga rabi za sebe iz kateregakoli vzroka. Ko pa se stranka deložira pa oddaja stanovanje proii visoki na cmiitni. Kje je pravica? Mi deloži-ranci In najemniki ravno tako plačujemo davke kot hišni posestniki, morda še bolj vtstno, ker sc nam žc pr« plačah odfga. Zakaj se nas meče na cesto? Kako naj misli naša deca o državi, ki uveljavlja take zakone, da se jo sredi zime, ko hodi v šolo, brezsrčno meče na cesto? Nismo se pritože- vali, ko se ic najemnina povišala, samo da smo bili pod streho. Ko pa se je nas začelo metati na cesto, smo obupali. Najboljša pomoč jc, da brezstauovalec pobere svoje otroke ter se živ preseli k Sv. Križu, kjer dobi stanovan'c za vso obitelj za večno. — « Društvo humanističnih ved*. Poro* čajo nam, da »Društvo humanističnih ved» nima nobenih nazadnjaških tendenc in da deluje samo na uresničenje svojih društven nih ciljev, ki so eminentno humanističnega značaja. — Diplomski Izpit na trgovski visoki šoli v Leipzigu je položni gg. Edo Tavčar iz Ljubljane. Čestitamo! — Pogozdovanje dubrovnlške hi splitske oblasti. Ministrstvo za šume in rude je odobrilo 480.000 dinarjev za pogozdovanje splitske oblasti in 256.000 dinarjev za pogozdovanje dubro\mrške oblasti. Krediti so žc razdeljeni gozdarskim oblastem v teh krajih. — Akcija proti zobozdravnikom - Ino-zenice m. Ministrstvo narodnega zdravi a Je na predlog Udru/enja zobnih zdravnikov imenovalo komisijo, ki bo pregledala delovanju zobnih zdravnikov-'nozemcev in predlagala, da se tem odvzamejo koncesije kot inozcrncem. — Aretacija beogradskega novinarja. Včeraj je beogradska policija prijela beogradskega novinarja, lastnika in direktorja ^Narodne Tribune«, Pantelija Jovoviča, ker je postala sodba sodišča radi tiskovnih pregreskov pravomoćna. — Trije samomori v Zagrebu. V sredo sc jc v Zagrebu ustrei;i ekonom Sredo-je M- Belič in je včeraj podlegel poškodbam. Vzrok samomora je bila zadolženost. Včeraj zjutraj se je s sublimatom zastrupila 39-letna trgovka Slava Žlška, stanujoča na Pejačevičevem trgu, ki je bila ločena od svojega moža. PrepeljaJi so jo v bolnico, kjer pa je četrt ure kasneje umrla. Zapustila je troje otrok. Vzrok dejanja so bile menda materijalne neprilike. Samomor je izvršila vpričo nekega navzočega trgovca, nc da bi ji ta mogel to preprečili. — V enem zagrebških hotelov so našli v krčih sc zvijajočo mladenko Fno Frič, ki je spila skoraj pol litra oetove kisline. Zvečer ob 6. je v groznih mukah umrla. Mladenka jc bila rodom iz Osijeka. — Zločin pijanih seljakev. Na cesti pri Vukovarju so štirje pijani seljaki, vračajoči se s sejma domov, napadli z noži delavca Josipa Buzerja in ga zabodli. Pokojni je zapustil ženo in štiri otroke. Storilci so pobegnil i. — Roparska tolpa pred sodiščem. Pred sodiščem v Osijeku se vrši prihodnje dni razprava proti tolpi Jože Gulina. ki je divjala po Slavoniji. Storile' so cbde-uženi 1 umora, 23 roparskih napadov, 14 vlomov in 1 goljufije. Državno pravdnišivo je za Gulina predlagalo smrtno kazen. — Na sveobči zahtjev odgadja. sc vlečenje srečk loterije »-Prvega zagrebškega delavskega društva« na subotu 5. decembra 1925. da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ah zlato) „ključ" iraja kakor štirje pari drugih? Kupite eden par, pa boste verovali. Nogavice brez žiga .ključ* so ponarejene. Iz Ljubljane — Borba za posest »Narodnega coma«. Danes v petek zvečer ob 20. sc vrši v veiiki dvorani »Narodnega doma« občni zbor društva »Narodni dom«, ki naj odloči, komu ima pripasti poslopje -Narodnega domač — ali »Ljubljanskemu Sokoin«, ki je svojecasno investiral v poslopje 50.000 goJdinarjcv, ali pa »Slovenski Matici« tne »Jugoslovenski Metick. kakor 'e bilo včera pomotoma tiskano), ki je po krivdi sedanjega njenega odbora pGsiala iz prvega našega kulturnega zavoda neznatno društvece, ki že 7 let ue da od sebe nobenega znaka življenja. Nadejamo se, da bo med društveniki toliko prijatelj v Sokola, da bo .nogeće preprečiti nakano, tla pride »Narodni dc-nu posredno v klerikalne roke! Sokoli, r.a plan! Sedmin društveni odbor je sprejel baje 10 novih čla-necv, med temi: dr. Ilzldorja Cankarja in dr. Rcgallvja. Vsi ti so plačali po SO dinarjev, kar naj bo enako 100 goldinarjev leta 1685.! — Blokosem v aicum. Blokaši so pričeli itreljati zza piota. Napisali r-o odgovore na članek v «.!utru*>, ki pravzaprav ni odgovor. Stvarne besede jc težko odpraviti s par hi« steričnim stavki. Zato so sc rajši zatekli k satiri, ki jim pa slabo pristoja. Ginljivo jc njihova jadikovanja, da nimajo brucovskih večerov in svojega plesa. Toda čemu bi bili nestrpni. Vse to žc pride s časom. Blok jc šc mlada struja in tvori celo kavarniško c-mizje (klerikalci mu obetajo 80—100 gla* kov). Vsekakor si jejo blokašem boljši časi tudi na tem polju. Saj imajo na čelu svoje liste izvrstnega aranžerja elitnih plesov. — Vsa njegova shimmv figura jamči za to, da se bo v rcprcnzcntanci veselo plesalo po taktu, ki ga bo godel njihov strokovnjak. Tudi sinove milijonarjev so dali na listo, ki bodo financirali «bogato založene bru* eovske večere«. Razpolagajo tudi s strokovnjaki v skoku čez kožo, da jih narodne da* mc nc bodo več gledale po strani. Narav« nost epohalna pa jc njihova vloga v bodoči reprezentanci ljubljanskih akademikov. — Kajti s svojimi zvenečimi gesli bodo poteg* nili za seboj nc le vseh neorganiziranih., temveč bodo celo prekrižali račune «mapred» nonacijonalističnih. in klerikalnih grup** «D» pa se nekaj glasov pridobi, — jc treba tudi obljubljati razne stvarU — Ti prelepi verzi z blokaškega Parpasa so dobili svojo konkretno obliko v njihovem volilnem pro* glasu. Stanovsko zastopništvo hočejo biti, pa jih jc žal peščica. Z nadstrankarstvom se ponašajo, pa jih podpira toliko strank, kolikor heterogenih skupin predstavljajo. Na srcu jim jc procvit naše univerze, pa natihoma rujejo zoper ustanovitev repre* zentanec. Most kulturne vzajemnosti akadc* mikov in profesorjev hočejo graditi, pa so doslej v svoji blebetavosti samo še podirali in niti trhle brvi Se niso ustvarili. Pravično hočejo deliti štipendije, pa krojijo pravičnost po čudnem kopitu in vsiljujejo večini svoje malkontcntske nazore. Vsekakor lepi obeti za — nevedne kaline! TOVARIŠI AKADEMIKI! Glasujte za listo « DE LOV NE OMLADINE*! — Danes popoldne rs/ na ustanovno skup* ščino mestne elektrarne v dolžnost, občinstvo pred začetkom obratovanja na nevarnost opozoriti. — »Oriej v podzemlju«. Danes v soboto 21. novembra zvečer se uprizori v opernem g' / ilišču burleskna opereta v dveh dejan ih v štirih slikah), katero je uglasbil slavni francoski komponist Offenbach — »Orlej v podzemlju«. Opereto, ki se odlikuje po komični vsebini in lepi melodijozni godbi, je na novo uprizoril za naš oder režiser g. Josip Povhe, dirigira pa g. dr. švara. Prozo je po francoskem izvirniku na novo priredil prof. g. KobaL Glavne vloge so v sledečih rokah: Euridika — ga. Pollčcva, Javno mnenje — gna. Ropasova, Dlana — ga. Korcnjakova, Cupido — ga. Ribičeva, Orfej — g. Medven. Aristajos in Pluton — g. Kovač, Jupiter g. Povhe, Styx — g. Peček, Merkur — g. Šubclj, Mars — g. Janko. Dare sodelujejo še ga. Erklavčeva. gna. Jero-mova, ga. Mencinova, ga. Puhkova. gna. Ramšakova in ga. Skerjančeva ter gg. Er-klavc in Rus Fran. Začetek predstave ob pol 8. uri. konec po 10. uri. Predstava je izven abonmaja in so vstopnice v predpro-daji pri dnevni blagajni v operi. Položaj v Siriji. — Okoli sveta v 10 letih. Danes zjutraj sc jc oglasil komaj 21-letni Paul Schron, ki v svrho znanstvenih in jezikovnih študij potuje okoli sveta. Rodom jc iz lialla v Nomčidi. Dne 1. septembra t. L jc zapusti Haile, prepotoval je do sedaj Avstrijo In Madžarsko m potuje preko Jugoslavije v Italijo, od tu pa potuje v Afriko. Potovanje namerava zaključiti v 10 letih; pot znaša SO.000 km. Mladi globetrotcr potuje kot skavt in se živi z dohodki prodaje kart ter predavanji. — Na predavanje gtK. Milico Vlajlče-ve, advokatskega pripravnika iz Beograda, ki bo v soboto 21. t. m. ob 6. popoldne v balkonski dvorani ljubljanske univerze, opozarja Ženski Pokret vse, ki se zanimajo za vprašanje i? pravoznanstva. Posebno vabimo članice ljubljanskih žensk tli društev, da se udeleže predavanja. Br^-z vstopnine. • — Starešine a kad. društva »Triglava« pozivamo, dn se udeleže današnjega sestanka ob po! 21. v restavraciji vZvezda«. Razpravljalo se bo o premest:tvi centrale »Triglava« iz Zagreba v Ljubljano, o eventualni premestitvi c-edeža -^Starešinske zveze« iz Maribora v Ljubljano in o sklicanju občnega zbora »Starešinske zveze« v Celju. Pričakujem sigurne udeležbe. Dr. Alojzij Praunscis. — Splošno žensko društvo opozarja svoje Članice na javno predavanje Srbkinje gdč. Vlajjićeve: »Položaj žene v zadrugi po srbskem državlajnskem zakoniku«, v soboto 21. t. m. cb iS. v dvorani ljubljanske univerze. — Ljubljanski Sokol. Zdra\-niški odsek Ljubljanskega Sokola bo priredil sezljo zdravnišk'* predavani v mesecu novembru in decembru t l. Prvo predavanje sc vrši v soboto 21. t m. ob 8 v društveni čitalnici. Predava br. dr. A. Košir o vphvu telovadbe na čioveško telo s stališča anatomije in frzloiogije. S. del. Udeležite se tega predavanja pol no številno. Vabljeni so tudi Člani drugih sokolskih društev. Zdravo! — Udruženje Higoslovenskih Inženjera I arhitekta Sekcija Ljubljana — vabi na 2. strokovno predavanje, ki se bo vršilo v družabnem lokalu Sekcije v 2. nadstropju *Ka-zine« v petek, dne 27. novembra 1935, ob 20. nri. Predaval bo g. tng\ Stanko Roglič o predmetu: Zapreka vožnji vlakov s predgovorom o lCOlctnld lokomotive. Vabljeni so vsi člani in po njih vpeljani fost te. — Ce ti je zdravje tfubo, pij dnevno čaj, pripravljen iz čajnih mešanic znamke «BUDDHA», ki sc dobe pri vseh trgovcih! — Lep poslovni lokal, obstoječ iz treh prostorov in več pisarniških seb, skupno ali posamič, odda Pokojninski zave d v Ljubljani. — Pazite nm suknje! V kavarni cEmo* na» jc bila bančnemu uradniku Vladimirju Pesku, stanujočemu v VVolfovi ulici, dne 19. t. m. med 22. in 23. uro ukradena z obe« šalnika črna suknia. vredna 2500 Din. Pazi* te na suknje* — Okradena služkinja. Služkinji Hcd= vik Abram, stanujoči pri stranki Mičovnik v Karadžoržičevi ulici 14, jo bilo xz spalne sobe ukradepo vse perilo, nekaj obleke in ročna torbica z 225 Din gotovine. Skupna škoda znaša 3500 Din. Policija je tatovom na sledu. Tovariši - tovarišice 1 Nafti kandidatna lista je lista dela. Mi hočemo, da se misel skupne stanovske crga-nizecije dejansko izvede. Zato smo postavili na čelo liste izrazite delavce v lastnih vrstah. V tem vidimo največje jamstvo 2a smotreno in uspešno delo. Misel enotne sta? novske organizacije se je redila pri nas; zanjo smo se neprestano odločno potegom vali; zato je povsem gotovo, da bomo z ista doslednostjo delali na njenem uresničenju. Akademiki! Ne dopustite, da pridejo v odbor fova* riši, ki odklanjajo vsako organizirano delo! Dckaiite, da |f protektorat, ki so ga samozavestno proglasili nad neerganiziranci *Le\'ii>, plod njihove bujne domišljavosti. Vi hočete reprezentanco močno in učinkovito! Vi zahtevate ugodno rešitev* perečih stanovskih vprašanj! Zato položite njihovo izvedbo v roke pokret nikom reprezentance! Glasujte za listo, katere program vse* huje ona sama beseda njene označbe! Glasujte za listo aDelovnc omladine^! Dne 21. t. m. vsi na volišče! Glasujte za listo «A*-! «Jadran > — «Triglav» — «Slov. « Jug». Tragična smrt bivšega dobrovoljca Ljubljana, 20. novembra. Danes zjutraj sc je v laboratoriju dr. Kanskega v deželni bolnici zastrupil s plinom in kloroformom tam uslužbem sluga Jakob Čebokl:, bivši Gobrovoljec na srbski fronti. Ko jc prišel danes okoli 7. ure zjutraj istotam trslužbeni sluga Fran Ravnihar na delo v laboratorij, jc uašel na tleh Ccboklija mrtvega. Poleg njega je ležala prazna steklenica kloroiorma, v sobi pa Je smrdelo po plinu. Cebokli je oči-vidno odprl tudi plin. Ravnihar je takoj obvestil policijo in prispela sta na hce mesta slttžbujoči uradnik dr. Fakin ter policijski zdravnik dr. Avramovič. Rr. Avra-movlč je ugotovil, da ni nobenega znaka nasilne smrti in da je Cebokli izvrš:l samomor. To potrjuje tudi dejstvo, da je zapustil tri pisma: eno naslovljeno na svojo ženo, drugo na Orjuno rn tretje na svojega šefa dr. Kanskega. V zadnjem pismu navaja Cebokli, da je bil dobrovoljec v srbski vojski ia da je bil od Avstrije obsojen na smrt. Kasneje je bil pomiloščen na IS let ječe. V pismu prosi dr. Kanskega, da izposhrje, da se mu priznajo službena leta in da na ta način dobi njegova žena polno pokojnino. SHčen apel je stavil tudi v pismu na Orjuno. Vzrok samomora pokojnega ni povsem ugotovljen, zdi pa se, da se je nahajal v obupnem gmotnem položaju. Ponoči je spremil svojega brata na kolodvor, zjutraj pa odšel v laboratorij, kjer je izvršil samomor. Pokojnik Cobokli je bil rojen leta 1885 v Stanovisču in pristojen v Ljubljano. Stanoval je na Mestnem trgu 5t. 17. Mrtvo truplo so prepeljali na ukaz dr. Avramo-viča v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Cebokii je bil nadvse spreten m sposoben uslužbenec, ki ga je imeto vse rado. Dejanje je izvršil v stanju duševne zmedenosti. Iz Celja —c Računanje v dinarjih. Na podstavi odloka tukajšnjega srezkega poglavarja St. 17.071 z dne 28. oktobra t. 1. opozarja celjski gremij vse svoje člane, da se glede na dinarsko veljavo rn okolnost, da se v nekaterih trgovraah še vedno ručuna v kronah, na podlagi parirala 54 obrtnega reda odreja, da se imajo v trgovinah računi glasiti v dinarski veli avl. Prestopki tega odloka se bodo kaznovali po obrtnem redu. —c Proračunska seja epskega občinskega sveta se bo vršila prihodnji torek. Začne se ob pol 19. —c Državna zaščita dece in mladine v Celju pripravlja v dneh 12. in 13. decembra t L dobrodelno prireditev v prid letošnji božićnici. Sodelovale bodo vse Štiri celjske osnovne šole. Na sporedu so deklamacije, petje, igra ter rajalni nastop. —~c Proti plačevanja ^radništva za pokojninski sklad. Krajevna organizacija SDS v Cc4?u jc skieu'la na svojem sestanku 1& novembra 1925. z ozirom na časopisno vest o zakonskem načrtu člena 27 novih proračunskih dvanaistin, s katerim bi se uvedla obveznost državnih nameščencev in upokojencev plačevati poleg žc obstoječih težkih davkov in drugih bremen 4 oziroma 3 odstotke za pokojninski sklad, prositi klub SDS in zlasti poslanca dr. Žerjava in dr. Pivka, da se zavzamejo z vso odločnostjo za pTeprečenje te nove te^.ke obremenitve javnih nameščencev in upokojencev. Na-meščenstvo mora v svojem težavnem položaju radi neizplačila žc davno zapadlih in neštetokrat obljubljenih diferenc ugotovtii z globokim razočaranjem, da v novih dva-najstinah te niso upoštevane. Tem manj bi moglo prenesti, ako bi se mu sedaj namesto pričakovanega izplačila naprtile nove dalekosežne dajatve. Iz Maribora —m Iz sodne službe. Dr. Zdenko Ver-stovšek iz Maribora je bil imenovan za pravnega praktikanta pri mariborskem okr. sodiSčn. —m Še o tihotapski aferi. O tihotapstvu samokresov poročajo: Obmejna fin. straža v Sv. Jurju ob Pesnici je bila že dlje časa pozorna na posestnika S. iz Pesnice, ki s c je večkrat vozil preko meje. Te dni se Je priptfiaJ preko meje na voz«, po-krrtan s slamo. Ptaančni pazniki so voz ostavtti in Ka preislcali. V svoje presenečenje so odkrili na vozu 800 skritih samokresov, bilo pa je naloženih tudi več zabojev muncije. Moi b: brezdvomiio zaslužil lepe denarec pri kupčiji, kajti uvoz orožja je zvezan z dovoljenjem vojnega ministrstva, katero si je le težko izposlovati, poleg tega pa je na orožje visoka carina. S. je bil izročen sodišču. —m Poikovna slava 45. pešpoflta. Tukajšnji pešpolk 45. ima svoio poikovno slavo dne 23. novembra t. 1. —m Požar v Selnici ob Dravi. Duc 14. t. m. ob IS. jc v Janeževi jtori izbruhnil požar pri posestniku Antonu Pipušu. Na Hce mesta so prispela gasilna društva iz Selnice. Ruš in Maribora in ogenj kmalu pogasila. Ogenj je zanetil domači, nekoliko slaboumni hlapec. Elektrarna in oddaja toka Ravnateljstvo ljubljanske mestne elektrarne nam poroča: Kakor že znano, ie ojačila ljubljanska mestna elektrarna svojo strojne naprave v Slomškovi ulici za nadaljnjih 900 konjskih sil. Prvotr.o zasnovana elektrarna z nizko napetim istesmernim tokom 2X150 voltov ne zadošča več svoji nalogi, da bi ckono-nlčno oddajal-a električno energijo v oda-Ijcna predmestja. Zato je bilo zasnovano razširjenje elektrarne z izmeničnim (vrtilnim) tokom, ki bo potom visoke napetosti preskrboval najskrajnejša predmestja in okoliške občine z električno energijo. V elektrarniški centrali se proizvaja vrtilni tok z napetostjo 6000 voltov. Ta visokona-peti tok se potom podzemeljskega krožnega voda razdeli na 6 transiormciiskih postaj, v katerih se transformira na uporabno nižjo napetost 220 in 380 voltov. Take postaje so zasnovane: pri železniškem prelazu na Dunajski cesti, na križišču Bleiwei-sovc in Tržaške ceste, pri izlivu GradaŠčice v Ljubljanico, na Grubariovem nabrežju tik Karlovskcga mostu, na sejmišču pri klavnici in na Vodmatskem trgu. Iz teh transformacijskih postaj so napeljane prostovo-deče žice do posamnih odjemalcev. Tekom tega in prihodn>ega meseca bodo preklop-ljen; do malega vsi odjemalci mestne elektrarne, ki dobrvaio električni tok iz prosto-vodečih clektrovodov na novo zasnovani izmenični tok, med tem ko ostanejo vsi odjemalci v srednjih mestnih okrajih, kjer dobivajo tok iz podzemskih kabJjcv, šc nu starem i ste smernem toku. Elektrarna bo priključevala posamne ceste ia ulice stopnjema, na novo napetost, ker bo treba vsem odjemalcem istočasno zamenjati elektroštevce, kakor tudi vse žarnice, motorje, kuhalnike, likala itd. za novo napetost električnega toka. Na izmenični (vrtilni) u>k bodo prekiop-Ijcni sledeči deli mesta: cel okraj severno m zahodno južno-železniške proge, vsa Tržaška cesta z okolico, Mirje, Krakovo, Trnovo, Kariovska cesta. Žab jak, Prulc, Dolenjska cesta, Hradeckega vas. Poljansko predmestje vzhodno od Ambroževega trga in cel Vodmat do trga Tabor. Nadalje je sklenrki mestna občina pogodbe za oddajo dektnčnega toka v občino Vič in v Stepamo vas. Oddajaja bo tudi tok v sosedno vas Rudnik. Sp. Šiško preskrbuje za sedaj z elektriko tamošnja električna 7adruga, ki dobiva tok iz elektrarne v Tacnu. Stranke naj vlagm*olijo vpoštevati tež-koče pri takih preselitvah iz starega sistema na novi sistem, zato naj nc bodo ozlovoljene, če bi morale ostati en dan ali dva brez električnega teka. Kadar bodo navezana predmestja na nove naprave, bodo šele razbremenjeni kab-lii v sredini mesta. Potem bo elektrarna lahko ustregla strankam v najširšem obsegu, zlasti pa bo veliko elektroštevcev na razpolago. Sodišče _ Nepoštena služkinja. Mlada Angela Teropčič iz Smariete na Dolenjskem je služila v Ljubljani pri polic, ravnatelju dr. Gu-štinu in pri g. dr. Šaplji. Pri obeh služboda-jalcih ?e pokradla obleke, perila, denarja hi zlatnine. Ukradene stvari ie deloma sama prodajala, deloma jih ie znosila domov, kjer so ji pomagali domači prodajati oziroma cekine menjavati. Tatica prizna le tiste tatvine, katerih predmete so pri njej dobili. Obsojena jc bila na 4 mesece težke ječe. Cela rodbina obtoženkina je na slabem glasu In podvr/en.i tatvinam. —Po § 104. 23letni mehanik Ludovik Kern iz Ljubljane se ic dne 9. julija t. L v Medvodah raztogotil nad prometnim uradnikom Saubahorn, ker mu ni hotel dati karte, kc je vlak žc stal na kolodvoru. Obtoženec ie rabil v jezi tudi besedo osel, kar ga bo vclialo 100 Din globe in 50 Din takse. — Tatvina 54 kg brona v Ijublanskl zvonarni. 31Ietni Karol O., ključavniarskl pomočnik v Strojnih tovarnah in livarnah, ie vzel 54 kg brona ter ga skril v nekem jarku, da bi ga pri priliki spravil preko plota. Obtožen ie bil nadalje, da je istotam ukradel 15 kg cina in nekomu kolo, toda zadnji dve tatvini se mu niste mogli dokazati. Pristojno županstvo poroča, da je na zelo slabem glasu, delomržnež. ki se nič ne brisa za rodbino. Obso.ien je bil na dva meseca ieče, a ker se mu vsteje preiskovalni zapor, bo kmalu zopet prost. Sport mrlja : Celje se v sedeli o 22. t m. ne vrši, ker je podsavez nepričakovano spremeni! razpored prvenstvenih tekem ter določil Iliriji za nedeljo tekmo s Hermesom. — Reprezentanca Skoplja proti Beograda. V kratkem se vrsi v Beogradu prva reprezentančna tekma Beoggrad : Skoplje. Po tej tekmi bo mogoče soditi o razvoju in razliki, ki obstoja med kvaliteto beograjskega in južnosrbskesa nogometa, Stran 4« »SLOVENSKI NAROD« dot 21 novembra 1925. «tov 260 Gospodarstvo Zadruge bi „zadruge" Nikogar ni med nami, ki bi ne cenil važni zadrug. Zato tudi ne nasprotujemo ugodnostim, katere lim nudijo razni zakoni. Razumljivo je, da so te ugodnosti za druge |ako neprijetno obtcženje, ki pa se da upravičeno braniti, dokler je zadruga res sa-druga. Zadružni zakon od 9 aprila 1873, ki v naših krajih še velja, v § 1 delokrog zadruge Jasno omejuje na pospeševanje pridobiti in gospodarstva svojih članov. Ta meja je v judikaturi ostro zarezana. Obrat Statutarnih poslov s« mora omejevati na Člane. Zadruga, ki gre preko tega stvarno, nI več zadruga, ampak podjetle kakor vsako drugo. Srbija je poznala samo zemljoradničke m zanatske zadruge in Se v tem okviru Je posle v členu 1 svojega zakona o zemljoradničkim in zanatskim zadrugama omejila na tam izrecno naštete posle. Druge zadruge, kakor zadruge v korist seljakov m obrtnikov, se niti ustanavljati ne morejo. Se-t*eda i tu rrf dopustno delati z nečlani. Pri nas se proti tem načelom mnogo greši. Poznamo zadruge, ki so pač le po Imenu zadruge, sicer pa so Špekulacij ska podjetja, za katerimi se ne vidi koristi članov, temveč ie koristi gotovih klik, poedin-cev, cerkvenih funkcijonarjev aH političnih oziroma lokalnih strank. V večini takozvanih kmetijskih zadrugah, ki naj bt strogo omejevale prodajo konsumnih predmetov na člane, se predaja vsakomur brez reda, bodi član ali ne. Članstvo je vrhu tega samo na papirju. V mnogih zadrugah se pije in daje jedila brez omejitve na člane. Popiva se brez težjega nadzorstva, vse pod figovim peresom zadružništva. Nadzor je dosiej čisto odrekel. Tako sodniških kakor revizijskih zvez. Sodnija ne vidi nič, ne sliši nič. Orožniki niso poučeni. Revizijske zveze pa s*o partijsko obeležene in si domišljajo vrhu tega, da ščitilo zadružništvo, ako pripuste te zlorabe. Čudno, da se ne najde nihče, k? bi vso to zlorabo z metlo počistit, ker je Je prerastla zdravo zadružništvo. Ljudstvo »trgove1* obrtniki to vidijo 'n mislijo, da je vse dovoljeno. Čuditi se Je potrpejljivosti, da se teh zlorab v večji meri ne preganja. Zadruga, ki dela z nečlani, je kazensko odgovorna. Kdor bi dokazal, da se njen delokrog ne omeji po § 1 zadružnega.rnkona, bodisi, da prodaja živila ali toči pijačo ne. članom, lahko izzove z ovadbo na državno pravdništvo obsodbo prizadetih članov na-čeistva, nadzorstva in zadružnikov sploh po § 88 zadr. zakona in sicer po deželni (okrožni) sodnrji radi presereška. Kazen 300 goldinarjev je sicer zastarela,, a za nio stoji nekaj, kar Je mnogo neprljetneise. Sodniia mora obsojeno zadrugo po predp'su § 37 prijaviti politični oblasti, ki mora v treh me- secih {zreči jetl razpušča zadrugo, je!! ne. Ako torej politične oblasti dobe ovadbe radi poslovanja zadrug z nečlani preiščejo stvar in ovadijo krivo zadrugo in. uačelstvo sodniji hi ko pride obsodba, lahko razpuste zadrugo. Razume se, da bodo to storile te, ako je zlorabljanje večjega obsega, sicer bodo zagrozile s posledicami. Večina zadrug, ki vrše obrte, nima v redu obrtne pravice. Ako hoče zadruga imeti gostilno, mora to predvideti v pravilih, ki točenje oziroma prodajo Živil omejuje na člane, vrhu tega pa mora dobiti po predpisu obrtnega reda oziroma novih določil taksnega zakona in pravilnika vsa potrebna obrtna In finančna dovoljenja. Funkcijonarji, ki se proti temu pregreše, odgovarjajo po obrtnem redu oziroma posebnih zakonih, obrtna oblast pa mora obrat nemudoma zapreti. Kontrola glede člatov Je lahka, ker po § 14 Z'družnega zakona sme vsakdo pri zadrugf pregledati liste članov. Ali Ima zadruga predpogoje obrtnega reda, je prav lahko videti pri srezkih uradih oziroma obrtnih zadrugah, oziroma gremij Ih, ki so itak uradno poklicani branit* veljavo zakona napram vsakemu, in opozarjati oblasti na zlorabe. Mi smo prepričani, da bo zopetna uvedba strogega reda, predvsem koristna zadružništvu samemu, ki bo oproščeno raz!fČ-» nega plevela. Zadrugar« To in ono —g Revizija carine. Tarifna sekcija finančnega odbora je sklenila, da se zniža uvozna carina za navadne usnje od 20C na 150. za Ševro in dTugo Iuksusno usne se pa zviša od 32° na 430 Din odnosno od 35^ na 450 Din. Zvi.*?n? 'e carina na usnjene palice in slične predmete in sicer od 250 na 500 ter od 350 na 700 Din Zvišana Je tudi carina na ne ore vi e * eno In nepodloženo kožuhovino od 1000 na 20J0 m od 2f>00 na 4000 Din. Znižana te carina na cevi iz kavčuka od 30 na 25 D, na glavnike In drug- predmete iz kavčuka pa od 400 na 300 Din. Zvišana je pa ca.ina na finejše predmete iz kavčuka, če so v zvez! s kako drago kovino in sicer z zlatom od !500 na 2000. s srebrom pa cd 1000 na 1500 Din. —g Mali zeml ški najemniki v Angliji. Angleško kmeti sko ministrstvo ;e izdalo poročilo o naseljevanju na deželi v Angliji in v VValesu od leta 1919. do 1924. Poročilo kaže razvoj gibanja malih zemljiških najemnikov. Od premirja dalje se je 22.000 Ihfdl naselilo na mah'h zemljiščih kot najemniki Tako obsežnega zemliiškega razdeljevanja med vone udeležence ne Izkazuje po angleškem zatrdilu nobena druga dežela. — g Prva banka v Sandžaku. Več uglednih trgovcev Iz Pri;er>oJia 5e osnovalo te dni »Prvo gospodarsko benko« z osnovnim kapitalom 1,000.000 Din. To je prva banka v Sandžaku. Senzacionalni proces v Velikem Bečkereku Trikratna zatrupijevalka obsojena na smrt na vešalih V Velikem Bečkereku se je pričela 10. t. m. razprava proti vdovi Julkl Reljič, obteženi treh slučajev zastrupljenja. O njenem zločinu, ki je vzbudil velikansko pozorno-je »Sk>v. Narod« svojecasno že c' po-icčal. Julka Reljič je bila obtožena, ^ |e zastrupila svojega .noža Nikolo Reijića svojega pastorka Mllivoja in svo'c hčt z Prvega zakona Sofijo Razpravo je vc -.etnik Ivan Burič. Preiskavi proti ob*c zenKi ie trajala polnih 18 mesecev. Obtoženka je bila med vso razpravo mirna in je tako kot med preiskavo dosledna zanikala svox zločine. Iz obtožnice le bilo razvidno, da je zastrurila svojega drugega moža Nikolo Reljiča. sina prve žene Re-!j!ča, MiJivoja. In svojo hčerko Sofijo. Hčerko je zastrupila z arzenikom, naha ajočim se v mleku. Dekle je 30 dni kasnej umrlo. Dne 20. decembra leta 1923 je obtoženka na sličen način zastrupila 'Jdi svojega mož3 Nikolo, ki je 12 dni kasneje umrl Dala mu je strup v kavo in na sla».ino. Ob-toženkr je izpovedala, da se je s 15. letom r»o-~r»"N z Mirkom Tc-govićem. s katerim je ime!a 7 otrok, živa pa je ostala edino hčerka Sofi'a. Po smrti prvega moža se e poročilo z Reljlčem, s katerim je živela polnih 11 let v srečnem zakona. Rel ič ie imel dva sina. Zanikala je, da bi izvršila obtoženo dejanje. Pokojni Nikola, da je bil baje pi'anec in je /ečkrat oboloi njegov sin pa ie imel prtd smrtjo mo?* godine Din I 40. na pol godine Din 80, na jednu godinu i Din 160, dočim se pojedini brojevi u svim ! knjižarama dobiju po Din 15 Uredništvo i j uprava nalaze se u Zagrebu, Samostan^!-a i ulica 2. I. kat. • Okoli 80.000 dolarjev za moža. V gledališču v Broadwayu v Newyorku se je zaljubil Karol Frcev, znan ta prilj-jbVien klne-matograflčr*! igralec, v operetno pevko Wi!-do Beune Sprijaznila sta se in Frcev je zapustil svoj dom In svojo ženo ter šel k opc-I retni divl. Zcua, prava Amerilianka, ni nič kričala In se razgrevala, marveč Je šla na sodnifo z zahtevo 100.000 dolarjev odškodnine za izgubljenega moža. On ie pred sod-nijo Izpovedal, da bi bilo nadal nje sožlvlje-nje z njo zanj le uničujoče, na kar so se sod-nik žena in mož dogovorili za odškodninsko vsoto, ki bo znašala najbrž okoli SO.ono dolarjev. X Arhtvni tat doktor Huuck. Pred sodi? ščem v Charlottenburgu pri Berlinu se jo začela v torek dopoldne sodna razprava proti dr. Haucku. ki jc v Nemčiji tn A v* stri ji kradel na debelo dragocene listine v raznih arhivih. Med drugim jc izmaknil tu» di izredno redke in dragocene avtografijc slavn;h mož in zgodovinske listine. Na za« tožni klopi sedi tudi Hauckov pomagač Ho-henlocher. Obtožena sta. di sta izza leta 1911. trgovala z avtografijami, pri čemer ie Hohenlochcr, ki se jc izdajal za plemi. ča, vodil korespondenco. Vrednost ukrade* nih dokumentov cenijo na 200.000 mark. Tri želje gotovo vsakega človeka glase: zdravje, dol* go življenje in bogastvo, ali -oboje r^remo doseči lc r*5daj, ako posedujemo prvo, nam* re£ zdravje. Zato je ravno sedaj v pravi Čas irpozorenje, Ha se tudi neznatne znake vrato* bola. pokašljevanja hrapavosti, krčev in na« j hoda ter bolečin v ud h ne sme zanemariti, j Vedno in vedno slišimo hvaliti kot dobro bolečine olajšujoče domaČe sredstvo in ko« smetikom že sknji 27 let priljubljeni «FeI* lcrjev blagod seči «ELSAFLUID», tudi pri reumatičnih bolečinah. Močnejši in krep* kejšega delovanja kot francosko žganje. — Sest dvojnatih steklenic ali dve veliki speci* jalni steklenici za 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 99 Din, 30 dvojnatih ali 12 velikih specijalnih steklenic za 250 Din že obenem z zabojem in poštni« no razpošilja po povzetju ali proti plačilu vnaprej lekarnar Eugcn V. Fethrr, Sfubtca Donja, Etsztrg 238. Hrvatska, Pletilne stroje lastnega In nalnovelšeaa patenta nemškega Izdelka, poflubne vrste nalfinelse kakovosti, kakor tid navilalne krtačne aparate z vsemi rotretŠcinami. 'ooolm rouk v pletenin na željo s stan vanjem. popra Pa n ponona prenovitev starih stiojev, nudi in vabi na ogled anojev v 1 atm ral^iji kot na-boljšo reklamo in s:gumo pridobitev vsakrga reffcManta. Fran Kos ▼ L|ub:fanl, tidevska mVem fttav. 9 Zastopnik največjih totoron ia Jugoslavijo. GAJ K. 1 C. P0P0FF se zopat dobi v vseh bolf-S'h trgovinah GenzastDp: LLLattoak 1L ZagnlLYialka 46-?, telef.273 Inženir-kemik državljan SHS so spre \ ve v v oči i kemičari tovora* ▼ Ljublfen«i Prednost imajo neoženjeni inženirji z večio prakso. Ponudbe s prepisi spričeval je poslati na upravo tega lista do 30. t m. pod „Kemik-4377". NflJBOUSI BRNSKj BlflSOUI specijalni predmeti brem komkmroaeo 173-1 blag* sa gospode 1« damo, sOjOrnoeno is ciste volno čvrste kvalitete fn r.a modernejših vzorcev razpošilja po ako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot strogo solidno svetovno znano tvornisko skladišče sukna SIEGEL - IMHOF, BRNO, Paiacfcctio tfIda 12. Vzerol gratis la franke*, bi« ta«t privata*. - -aaaaBaaaaaaaaaaaBBBaaaaaaaaaaaaaaa^ n. mmi h Er. UMIK plesnar a m £*n*rfa .invriana, Kard RotiHfcova etca (baraka za Ledino) *e priporočata ceni. ebčinstvu. — Cene zmerne, postiezba točna. Tr>tetna Raraneiia i8i t. Moli oglasi, ki hlnžtto o posre-dovatne tn socijalne namene občzrrtva vsaka beseda 50 par. Natmanjši znesek Din 3—. Mali o, Ženttve. doptsovanjs ter oglasi strogo trgovskega snačaja, vsaka beseda Din / —. Sajmanjši snesjk Dsn 1&—* lOKONOBill *l Volf-lonv do «no H* ♦vorniSko novi ali gen mino pnfira vhrnf a tvori takim famstvnm tudi na obroka motori? na tesani plin Oiese'ovi motorji bt*2 kompresorja motorflna sirovo oRe Generalno easfonatva Rotorealebrllu OerarcttJt Mlinski stroil Tron smislit Pog'eite naše tlnaditfet • Plačilne olafevt -Kom p etna tnonf* ta BRBCB F.SCHER 0. D. samca, patove** i» i *S uz-be Gospodična zmožna slovenskega in ncmSkcga jerika, 1 >bra strojep;ska — išče zaiet* no 6lužbo v pisarni ali trgovini. — Dopisi pod •tStrojcp'ska 4337» na upravo «S1. Nar.». Dexlico dobro izurjeno v predti« skAnju, pošteno in prid« no — sprejme Matek & Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova ul. 13. 4384 Šivilja Išče službo, event. gre ši» vat na dom. — Ponudbe pod «*§ vil j a/4368» na upr. •Slov. Naroda«. l7//l/ft Halao«e!st spona lat uaoa, •otrot«- ska pllnakn ^vetUjk? PleMka dobro izjurena — se išic za takojScji nastop. — Dop*si ped «Prednost 4367» na upravo aSloven* akega ..aioda». Gospodična izvežbana- v računskem poslovanju — iš6e popola dansko službo: ev. sprej« me rta dom. — Do* •*b a na,'4304» r.a oprđćvb «Slov. Nar.». 200-500 I f'č- ^močnik sveč moči. krasna bela tat Neznatna poraba petroleja Sve 1 kakor elektrika1 »ai »a« se rab? za itzsvetljavo proda'alnfc, uradov, gostlinic ?o« c»»rkev, dvoriš/, vrtov itd. ^JIIDA«* )e prikladna zrn narmanlie in največie nroatore — Zahtevajte proa^eKtel Glavno skladišče za SHS ima eiektrotehn čna firma » M7-L SVARO i drag £A6KS. rVatoievKosa alica 1 - Iščemo zaupne zastopnike. — — Zahtevajte takoj prospekte! — starejša moč, izurjen v mešani stroki — išče me* sta v večji trgovini, ev. prevzame vodstvo v kaki podružnici. — Dopisi na upravo «Slov. Naroda« pod aPosIovodja/4330*. Pouk v klavirju laje gospodi .na zač'' *U 'corv — Pon*-dh~ na unr. aSl. Naroda* pod aKlavir 4371». Učenec za krznarsko obrt — se sprejme. — Istotam se sprejme tudi učenka iz boljše hiše. — Ponudbe pod «Krznarstvo/4356» na upravo «51ov. Naroda«. Gostilno ra prometnem kraju na deželi iščem v najem: ev. kupim. — Dopisi nod ^Prometen krai/4336». Večji prosi or za ključavničarsko obrt se išče; lahko trdi na de« želi v večjem prometnem kraju. — Dopisi na upr a* vo cSlov. Naroda« pod «Ključavničarstvo/4369». Lep poslovni lokal v pritličju, obstoječ iz treh prostorov, z veliki* mi izložbami v Gledali« ško ulico — odda za nizko najemnino Pokojnin* ski zavod v Ljubljani. Neorem čmne Pritlična hiša v Krakovskem okraju s 500 m5 zelenjadnega vrta — nanrodaj. — Ponudbe pod cLTgo vo «Slov. Naroda* pod «Dve sobi/4353». Hftztto Slike za legitimacije i/deluje naihitreje foto ti.af Hl GON HiBftER Liubljjna. Valvarorie* trg If>7 I Pohištvo moderno, raznovrstna — nudi po konkurcnčn'h ce^ nah — trdi na obroke — Matija Andlovic, Ljub* Ij; na. \^idovdmska cesta š*:. 2 — Celje, Krekov *Tg. 4338 Lekarna dr. G. Piccoli, L)ubliana, Dunajska oa* st.i 6 — priporoča želodčno tinkturo katera krepča želodec in učinkuje odvajalno. — Naročila se točno izvr» šujejo. 205/L Hrana I Buffet univerze e Dvorec^ priporoča okusen obed in večerjo za 15 Din dnev* no. 165 L Špago, dreto in vt»e vrste v verskih izdelkov ter v to stroko Hpadsjočc blatno dobite v skladišču «Konopiuta> L'ubhana, Gosposvctsk cesta 2 103/n Družabnik s kapitalom od 100.000 dc 150.000 Din se išče v dobro idočo manufal uo trgovino. Dopisi pod Oružabnik/4370* na ~r. •Slov. Naroda«. Radio-aparate slovitega sistema »Sitiv (čuje se celo Amerikall prodaja Ljubljanska ko* incrcpalna družba, Ljub« liara, BIeiweisova cesta M. 18. 199 L Opreme za neveste itore, zastore, jedilne In >palnc garniture namiz« -s in postelina preqri» n.al? in vse vrste vezenin veže ročno naiccneie H Z >rJežek Ljubi j, na. — Stritar leva u Tu a 7 Prc« v>ame vse kanihinaeije iz motivov Predttskanje Največja izbira načrtov 196,2 I Ran. ta. mit mili. mio ILHIUA. Kralja Par. trg O. Talafoti ISO PUH - PERJE R.MIKLAOC LJUBLJANA « na< najDollit domad iaronaent tavo-i itna v veh mestih laneslllve novfritn'fct dlje In ormad:e o vs