LETO Ll, št. 16 PTUJ, 23. april 1998 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Uporna leta Zadišalo je po sveže preorani zemlji, zadehtela je pomlad, prebudilo seje novo upanje. Sejali bomo, da bomo v jeseni obil- \ no želi, da bomo lahko preživeli lačna usta. Roke bodo zgara- / ne, žuljave, v očeh se bodo tu in tam lesketale solze, ko ne bo mogoče kupiti priboljška za vnuka, za sina. Takšen je pač čas naš vsakdanji, ki ga v mesecih dehteče pomladi prežemajo tudi vedno znova aktualna razmišljanja o preteklosti in prihodnos- ti. Slovenci smo pač narod, ki rad gleda nazaj, in zato se s ponosom zavedamo svojih korenin. Morda celo preveč gledamo v preteklost in pozabljamo na prihodnost. Obremenjujemo mla- de z večnimi prepiri in ne potegnemo jasne ločnice med pre- lomnimi dogodki. Teh je bilo veliko. Samo v polpretekli zgodovini se je kot blisk zvrstila množica dogodkov, ki so še kako vplivali na sa- mostojno slovensko državo po letu 199L Sedmo leto jo imamo in vedno znova pozabljamo, da se zgodovina ni začela konec 90. let. Veliko prej so naši predniki sanjali o svobodi, pravici in resnici. Zdaj, ko je pred nami dan upora proti okupatorju, 27. april, lahko v bistvu govorimo o pravem letu uporniških oblet- nic. Nedavni znanstveni simpozij slovenskih zgodovinarjev iz treh držav v Mariboru je osvetlil aktualna vprašanja o narodni zavesti in življenjskem obstoju Slovencev. Strokovnjaki so predstavili svoja videnja in znanstvene ugotovitve na temo »Slovenija 1848-1998: iskanje lastne poti«. Dolga je bila ta pot in zato je prav, da se z vsem spoštovanjem poklonimo spo- minu na 150. obletnico Zedinjene Slovenije, 130. obletnico ta- borskega gibanja, 80. obletnico ustanovitve države SHS, 50. obletnico resolucije Informbiroja in 57. obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda. Vmes je bilo še veliko drugih, morda prav tako pomembnih dogodkov, a zdi se, da so omenjeni ven- darle dali trajne pečate na poti iskanja lastne slovenske poti in prizadevanjem, da bi Slovenci kot narod trajno ostali v veliki evropski družini narodov, v okvirih lastne države, ki ima v svoji zgodovinski preteklosti tudi več temnih lis. Preveč prostora bi zavzelo analiziranje vsega, kar se je doga- jalo v pretekli in polpretekli zgodovini. A eno je zagotovo res: Slovenci smo bili uporni, ko je bilo treba v bran za domovino. Tudi enotni smo znali biti, to najlepše dokazuje plebiscit za slovensko samostojnost decembra 1990. Uprli smo se okupator- jem leta 1941, ko je vsa Evropa ječala pod fašističnim in nacis- tičnim škornjem. Ustanovitev OF je bilo veliko dejanje, pa naj bo to komu povšeči ali ne. Kar je res, je res, škoda, da v na- jtežjih časih slovenske zgodovine ni zavladala popolna enot- nost in da je prišlo tudi do bratomorne vojne. Danes vemo, kaj je prinesla. OF slovenskega naroda je bila tudi po prepričanju zgodovinarjev nekaj čisto posebnega in avtonomnega v jugoslo- "vanskem odporu proti okupatorjem. Škoda, da je svetle cilje kasneje podjarmila ideologija * , """'^-.^ tn načrtna centralizaci- / JiA^/ikA i-^v ^. Ja.Toda to so že druga / ^ ..J^prašanja._/_ Jerebica - poljska kura se vrača na polja podravskega lovskogojitvenega bazena. Člani zelene bratovščine LD Ptuj so izpustili v naravo novih 100 parov samčkov in sanničk, ki bodo v prihodnje skrbeli za »zdrave« knnetijske razmere pri nas; potrebovali bodo le pozornost in vsakodnevno pomoč lovcev. Foto: Tat|ana MOHORKO HAJDINA, MARKOVCI, OPLOTNICA/ POIZVEDOVALNI REFERENDUM Liudie so za nove obSne Poizvedovalna referenduma o ustanovitvih novih občin v Hajdini in Markovcih sta pozitivna. Za Hajdino je to bil že drugi referendum; tudi prvi, ki je bil pred štirimi leti, je po- kazal enako voljo ljudi. Hajdinčani so bili z 68,26 odstotka za novo občino, Markovčani z 79,76 odstotka, kar pomeni, da velika večina ljudi s tega območja, ki so se referenduma udeležili, zaupa projektu novih občin. Na Hajdini so imeli v volilni imenih vpisanih 3025 volilnih upravičencev, glasovanje je po- tekalo na sedmih glasovalnih mestih. Glasovalo je 2022 volil- nih upravičencev (67,07- odstotna volilna udeležba), od tega jih je bilo 1379 (68,26 odstotka) za, proti pa 617. Predsednik sveta primestne četrti Hajdina Rado Simonič je po glasovanju povedal, da so zadovoljni z udeležbo in da pričakujejo, da bo državni zbor upošteval voljo ljudi ter da ne bo več odločanja z arbitražo. Glasovanje je potekalo mirno, brez nekih posebnosti. Glaso- valna mesta so obiskali člani občinske volilne komisije, imeli pa so tudi zaupnike, ki so bili prisotni tudi pri štetju gla- sov. V primestni četrti Markovci je bilo v volilni imenik vpisa- nih 3112 volilnih upravičen- cev. Glasovanje je potekalo na osmih glasovalnih mestih. Udeležilo se ga je 2446 volilnih upravičencev (volilna udeležba je bila 78,60 odstotka), za jih je glasovalo 1951 ali 79,76 odstot- ka, proti jih je bilo 484. Stanislav Toplak, predsednik sveta primestne četrti Markovci, je po nedeljskem glasovanju pove- dal, da jih veseli, da so bili vo- lilni izidi po posameznih gla- sovalnih mestih tako uravno- vešeni, od 73 do 84 odstotkov za novo občino. Zavedajo se, da se šele sedaj pričenja pravo delo, zato ni časa za proslave. "Vsi tisti, ki smo bili aktivni v projektu nove občine in smo ga tudi razlagali, se zavedamo vse odgovornosti, ki smo jo s tem prevzeli. Vsi tudi pričakujemo, da bo takšna zaokrožena celo- ta, kot so Markovci, lahko bol- je delovala v korist nas vseh." MG OPLOTNICA • Bo v novi občini boljše? Nedeljskega poizvedbenega referenduma na območju, ki naj bi postalo samostojna občina Oplotnica, se je od 2999 volilnih upravičencev ude- ležilo 73,76 odstotka. Za sa- mostojnost se jih je odločilo 80,37 odstotka, proti jih je bilo 19,34 odstotka, 0,29 odstotka pa je bilo neveljavnih glasov- nic. Krajevna skupnost Oplotni- ca z nekaj manj kot 4000 prebi- valci je med devetnajstimi v slovenjebistriški občini najšte- vilčnejša in tudi po površini sodi med večje. Razprostira se deloma na območju Dra- vinjskih goric, deloma pa v po- dpohorskem in pohorskem svetu. Oplotničani izpolnjujejo potrebne pogoje za ustanovitev občine, ki so jo med leti'1955 in 1958 že imeli. Največji razvojni potencial občine Oplotnica so njene na- ravne danosti: obširni pohors- ki gozdovi, pohorski kamen, ugodne vinogradniške in sadjarske lege na južnih priso- jnih pobočjih podpohorskega sveta in deloma Dravinjskih goric, nižinski poljedeljski svet in seveda ugodni geografski položaj, saj je do njenega sre- dišča le pet kilometrov od vsto- pa na avtocesto v Tepanju, ugodna pa je tudi regionalna cestna povezava do smučišč na Rogli. Vse to pa je povezano še z razvojem drugih gospodars- kih panog. Vida Topolovec - CENTRALNA KURJAVA - VODOVOD Ugodne cene storitev in materiala Franci STRELEC PrviKl 9h, fl^ 7S8-4>7-»wJi»r 2 četrtek, 23. april 1998 - TEDN|| AKTUALNO PTUJ / KAJ SE OBETA SAVI GUMARNI? Dehvno mesto pomembnejše od debek denamm Proces prestrukturiranja proizvodnje se je začel tudi v del- niški družbi Sava Kranj in eden pomembnejših korakov pri tem je vsekakor sanacija Save Gumarne na Ptuju, kjer je zaposlenih blizu 100 delavcev. Proces, ki trenutno že teče in naj bi z njim sanirali ptujsko Gumarno, se ni zgodil čez noč, trdijo v Savi. Priprava nanj je trajala kar dobri dve leti, vanj pa so se vključili vodstvo družbe, vodstvo organi- zacijske enote na Ptuju, svet delavcev in sindikat. Več kot polovica zdajšnjih zaposlenih naj bi s sanacijo izgubila delo, vendar naj bi v Savi tudi zanje poiskali rešitev. Prva priložnost za delo se jim bo ponudila v že vpeljani proizvodnji avtomobilskih zračnic, nova de- lovna mesta pa se obetajo tudi s preselitvijo skladiščnih prostorov na ptujsko območje - v Dolane. Sava se sicer o nakupu prostorov v Dolanah še ni dokončno odločila. Upnikom je že poslala svojo ponudbo in pričakuje, da se bodo o nakupu opuščenih prostorov v Dolanah dogovorili. Za del programa ptujske Gumar- ne in tudi večino tam zaposlenih rešitev vendarle obstaja, je mogoče sklepati po nedavnem obisku de- lavskega direktorja Save Maksi- miljana Fijačka, enega od petih članov uprave delniške družbe Sava, ki se je z vodstvom Gumarne in drugimi predstavniki pogovar- jal tudi o problematiki Savine or- ganizacijske enote na Ptuju. Kot enakopraven član uprave Fijačko ne sodeluje samo pri odločanju o kadrovskih in socialnih zadevah, ampak na splošno pri vsem, kar posredno ali neposredno vpliva na položaj zaposlenih v družbi. Nje- gova naloga je tudi komuniciranje z delavci in operativno vodi področje varstva pri delu. Pri reševanju kadrovskih in socialnih problemov ima delavski direktor za pomoč koordinacijo, ki ji tudi predseduje. Ta skrbi, da se interesi delavcev in predlogi strokovne službe že pred samim odločanjem uskladijo. Tako so upoštevana mnenja obeh strani; strokovne in delavske. Seveda pa je ena najpo- membnejših nalog delavskega di- rektorja skrb, da se pri sprejeman- ju odločitev upoštevajo vsi zakoni, sprejete kolektivne pogodbe in do- govori, ki veljajo v družbi. V NEKAJ LETIH TUDI DO 175 ZAPOSLENIH Kakšni so pogledi delavskega di- rektorja Maksimiljana Fijačka na sanacijo Save Gumarne na Ptuju? Med drugim pravi: "Moj način dela je tak kot moj pogled na življenje in svet. Trdim, da ni pa- meten tisti, ki zna ločiti, kaj je dobro in kaj slabo, ampak tisti, ki se zna odločiti med dvema slabima variantama za tisto, ki povzroči manj zla. Mislim, da je pri reševanju Gumarne na Ptuju bila izbrana varianta, ki bo sprejemlji- va za tovarno in okolico na dolgi rok in bo povzročila manj social- nih problemov. Imeli smo seveda možnost zadevo peljati še kakšno leto naprej in v takem obsegu, kot Gumarno poznamo danes, a že čez kako leto ostati brez delovnih mest vseh 90 ljudi, ali pa danes narediti nepriljubljen carski rez, delo pa zagotoviti vsaj 30 zaposlenim.Kas- neje pa se kaže možnost zaposlo- vanja dodatnih delavcev, kar bo seveda odvisno od tržišča, ki ga bomo uspeli osvojiti." • O čem so tekli pogovori v Gumami na Ptuju prejšnji te- den? Maksimiljan Fijačko: "Na Ptuj sem se prišel pogovorit tudi z ljudmi, predvsem tistimi, ki so želeli izvedeti, kakšna je njihova nadaljnja usoda. Moram reči, da je iskanje rešitve za večino zaposle- nih v končni fazi, in kot kaže, bo od 92 zaposlenih malokdo ostal brez socialne varnosti. Delo bodo Maksimiljan Fijačko dobili v okviru tistega dela progra- ma, ki se ohranja, nekaj jih bo do- bilo zaposlitev v avtozračnicah in kasneje pri pakiranju in skla- diščenju zračnic. Če pa pogledamo na daljši rok, se ponuja možnost odpiranja novih delovnih mest s selitvijo nekaterih programov s kranjske lokacije. Sava je z zapos- litvijo 175 ljudi v enoti avtozračnic že doprinesla k boljši socialni var- nosti te regije. S sanacijo Gumarne - ohranitvijo programa gumenih stiskanih izdelkov za Citroen in Revoz - se bo ohranilo dodatnih 30 delovnih mest. S stroški, ki so jih danes prinašali drugi programi v Gumarni, bi bila proizvodna enota obsojena na propad in tako bi brez dela ostalo vseh 92 zaposlenih." ČE NE V DOLANAH, PA KJE DRUGJE • Sava Kranj je sodelovala tudi pri prvi licitaciji opuščene tovar- ne v Dolanah in ponudila svoj znesek. Takrat ni bila dovolj uspešna, saj se je upnikom ponu- dba zdela najverjetneje prenizka. Ali je Sava Kranj še interesent za opuščene prostore v Dolanah in kakšen Savin širitveni program se obeta v teh prostorih? Maksimiljan Fijačko: "Sava je resnično sodelovala na prvi licita- ciji opuščene tovarne pri Cirkula- nah, kjer smo ponudili svoj zne- sek, ki bi jih programi, katere bi najverjetneje selili tja, na osnovi narejene analize tudi finančno in ekonomsko prenesli. Očitno je bila naša ponudba za upnike pre- nizka in vemo, da poteka sedaj drugi razpis, kjer je cena bistveno višja. Ker pa Sava za programe, ki bi jih selila v Dolane, nima ekonomskih temeljev, da bi se odločila za ponovno licitiranje, je odločitev, da v drugi fazi ne bo nastopila kot ponudnik, kajti če bi preplačali lokacijo, potem naši programi stroškov za selitev na to lokacijo ekonomsko ne bi prenesli. Cilj Save ni narediti iz enega iz- gubarja takoj drugega. Če ne bomo uspeli v Dolanah, bomo iskali rešitev kje drugje v okolici Ptuja ali pa se bomo odločili za graditev novih prostorov na lokaciji, kjer smo še danes. Bomo pa vsekakor v prvi fazi selitve skladišča odprli dodatnih 25 delovnih mest, če pa se bo Sava širila tudi na lokaciji Kranj, potem bomo morali selili še naše dodatne programe in takrat se zna zgoditi, da bomo na Ptuju odprli proizvodnjo velozračnic in gumenih tesnil; to bi potem v končni fazi pomenilo zaposlitev za še 50 - 100 delavcev. To pa je že proces naslednjih treh ali petih let, ko bo dolgoročno prestrukturiran- je in racionalizacija poslovanja realizirana tudi v Kranju, kjer smo sicer že opustili proizvodnjo gu- menih cevi in pred kratkim tudi umetnega usnja, začenjamo pa postopno ukinjanje proizvodnje velopnevmatik." • Kaj bo Sava širila v okviru svojega programa v Dolane, če bo seveda prišlo do nakupa se- danjih opuščenih prostorov? Ko- liko delovnih mest se obeta tam? Maksimiljan Fijačko: "Na loka- cijo pri Cirkulanah bi v prvi fazi preselili naše skladiščenje in paki- ranje zračnic. Po prvih ocenah bi lahko takoj zaposlili 25 ljudi, s pre- strukturiranjem proizvodnje, is- kanjem novih lokacij za proiz- vodnjo velo zračnic in tesnil pa bi se lahko odprle dodatne možnosti zaposlovanja za okrog 50 do 100 delavcev. O natančnih številkah je danes težko govoriti, vsaj glede na spreminjajoče se tržišče." • Omenili ste že, da ste na nek način kot delavski direktor tudi 'borec' za pravice delavcev. Kakšne pravice imajo delavcj Save danes in kako je zanj; poskrbljeno v fazi prestnikturj. ranja podjetja? Maksimiljan Fijačko: " Sav Kranj moramo delavci danes ra^. mišljati predvsem na daljši rok vsekakor ne od danes na jutri. G^, tovo si vsi delavci želimo večjf. plače, boljše delovne pogoje, za nesljivo in varno delo, ki ga bomo lahko opravljali do svoje upokojit, ve. Vsi ti faktorji so težko združljj. vi, saj je Sava tako kot večina slo. venskih podjetij pretežno izvozno orientirana in so zanjo stroški vedno limitirani. Rast plač je mogoča samo v skladu z rastjo pro. daje in odvisna je od tistega deleža, ki ga dosega v realizaciji. Trenut. no se plače v Savi gibljejo v po- vprečju osebnih dohodkov v Slo- veniji, in če bomo uspešnejši, bomo lahko v prihodnosti imeli višje dohodke, seveda če bo pre- strukturiranje uspelo. Zame je po- membno, da ohranjamo delovna mesta, da imamo redno plačo in da delavci zaradi vsega tega niso v skrbeh, da bodo ostali jutri brez dela. Gotovo je varno in zago- tovljeno delo, ki ga boš lahko op- ravljal na daljši rok, pomembnejše od debele denarnice danes. Stro- kovne službe, sindikat in svet de- lavcev vse to poskušajo razumeti in najti pametno pot, ki vodi v za- dovoljstvo zaposlenih in tudi kapi- tala." Tatjana Mohorko SV. TROJICA / KOORDINACIJA HALOŠKIH IN SLOVENSKOGORIŠKIH KS OSTAJA Prevara, ki [e ne •••• PRI SVETI TROJICI SO SE SESTALI ČLANI KO HALOSKIH IN SLOVENSKOGO- RIŠKIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI, KI SO SKUPAJ NASTOPILE PRED DRŽAV- NIM ZBOROM V ZAHTEVAH PO USTANOVITVI NOVIH OBČIN 16 krajevnih skupnosti je računalo, da bodo združeni in. usklajeni močnejši, vendar ni šlo.Državni zbor jim ni us-l tregel, zato so se pritožili na ustavno sodišče. Ne samo pri-^ zadete krajevne skupnosti, tudi lenarški občinski svet je: vložil pritožbo, saj so menili, da poslanci niso spoštovali: zakona, uporabili so dvoja, povsem politična merila. Doj odločitve ustavnega sodišča bodo počakali, potem pa se| najbrž pritožili tudi na evropsko sodišče za človekove pra-j vice. Za zdaj bo delo odbora mirovalo, so med drugim skle-] nili na sestanku prejšnji torek pri Sveti Trojici. i Na sestanek je prišlo jih manj udeležencev koordinacije kot na prejšnja srečanja. Nekateri naj bi bojda že obupali in so tudi preveč razočarani nad dvojimi merili iz- voljenih predstavnikov ljudstva, ki so na podeželje očitno pozabili. Nekateri naj bi imeli še svoje računice na letošnjih lokalnih vo- litvah, smo med drugim slišali na sestanku, ki ga je vodil predsednik odbora Milan Gumzar. Ta je pove- dal, da so se pritožili tudi na varu- ha človekovih pravic, a jim je od- govoril, da za to področje ni pristo- jen. Namen sestanka je bil, da se dogovorijo, ali še ostanejo skupaj ali pa koordinacijski odbor razpus- tijo. Sklenili so, da bo delo odbora do odločitve ustavnega sodišča mi- rovalo, nato pa se bodo znova ses- tali in se odločili, ali bodo delali naprej. Povedali so še, da bodo po odločitvi ustavnega sodišča raz- mislili o morebitni pritožbi na ev- ropsko sodišče za človekove pravi- ce. Milan Gumzar je znova kritizi- ral ravnanje vladajočih strank, ki jima podeželje očitno ni mar, na Haloze in Slovenske gorice so v LDS pač pozabili. Izrazil je tudi nezadovoljstvo, ker prizadete kra- jevne skupnosti še niso dobile od- govorov vladne službe za lokalno samoupravo in vlade. Ivan Špindler iz KS Sveti Jurij je dejal, da so bili naivni in da so se šli igro proti zakonu. Zdaj je treba gledati naprej, saj bodo očitno ostali sku- paj. Menil je, da bi morda lažje us- peli, če bi predlagali ustanovitev dveh do treh novih občin, ki bi se kasneje lahko razdružile.Tudi on je zameril SLS, da ni podprla predlogov, saj ima jasen program do razvoja podeželja, podpira pa tudi manjše občine. Izjemno kritičen je bil tudi Al- bin Druzovič in poudaril, da to, kar se je zgodilo, ni pošteno do podeželja in ljudi.Za to dejanje SLS po njegovem ni opravičila, to je bila čista politična kuhinja. S tem si je SLS naredila blamažo in veliko škodo, ki jo bo na terenu občutila. Enostavno je bila to pre- vara, je dejal Albin Druzovič in dodal, da je tudi KS Sveti Andraž v Slovenskih goricah sprožila us- tavni spor. Ivan Špindler je ob tem še menil, da je bistvo problematike v revščini in velikem razvojnem zaostajanju podeželja, zato bi se morali v bodoče bolj pogovarjati o tem, kaj storiti, da bo razvojnega zaostajanja čim manj. Milan Gumzar je poudaril, da LDS nima več kaj iskati, če bo s periferijo in podeželjem tako ravnala. Očitno je bilo politično lobjranje slabo, je bil kritičen Ivan Špindler in mi- mogrede omenil, da bi Milan Gumzar moral odstopiti s položaja predsednika občinskega sveta, saj s projektom razdružitve ni uspel. V lenarški občini želijo realnost in ljudi, ki bodo sposobni voditi občino. LDS in SLS pač obljub nista izpolnili in zato bodo lokalne volitve zanju toliko težje. Edi Golob iz Lenarta je pouda- ril, da se na napakah pač učimo, in dodal, da bi moral občinski svet tesneje sodelovati s poslancem DZ Janezom Krambergerjem, ki je bil premalo učinkovit v prepričevanju drugih poslancev.Med sklepi je Albin Druzovič predlagal tudi protestno pismo za javnost, po odločitvi ustavnega sodišča pa še pritožbo na evropsko sodišče za človekove pravice. . ^________________ MJtoi PTUJ / TRI LETA KLUBA ZA ISKANJE ZAPOSLITVE Hitreie do zaposlitve DOSLEJ JE BILO V KLUB VKUUČENIH 243 ISKALCEV ZAPOSLITVE • ISKAN- JE ZAPOSLITVE PREK KLUBA JE BREZPLAČNO "Konkurenca med iskalci zaposlitve je vse večja, zato se vedno bolj kaže potreba, da brezposelni poleg strokovnih znanj obvladajo tudi znanje osebnega marketinga. Med sto in več prijavljenimi kandidati je zelo pomembno, kako se bomo delodajalcu predstavili, da se bo odločil ravno za nas. Za dobro predstavitvijo se skriva veliko dela, saj je potrebno raziskati, kaj delodajalec potrebuje in želi, nato pa mu to ponuditi. Prav to znanje pa iskalci zaposlitve lahko pridobijo v klubu za iskanje zaposlitve," je povedala Milica Robin, dipl. organizatorica dela, vodja Kluba za iskanje zaposlitve pri podjetju Animacija, ki se je pred kratkim preselilo v nove, lepo urejene pros- tore v Aškerčevi ulici 1 v Ptuju. V klub brezposelne napoti Re- publiški zavod za zaposlovanje, vanj pa se lahko vključijo vsi, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlo- vanje in so tudi pripravljeni ak- tivno iskati zaposlitev. Vključitev v klub je prostovoljna. Vse, ki se želijo vključiti v klub, vabijo, da se oglasijo na sedežu Animacije ali pa jih pokličejo na telefonsko številko 779-713. Potrebne informacije o klubu in načinu njegovega dela lahko zainteresirani dobijo tudi pri svetovalkah na zavodih za za- poslovanje. "Delo v klubu za iskanje zapos- litve poteka vsak delovni dan od 8. do 12. ure. V prvih dveh tednih poteka usposabljanje za učinkovi- to iskanje zaposlitve. Člani kluba spoznajo učinkovitev metode in veščine iskanja zaposlitve. Naučijo se, kako se napiše učinkovita vloga ali ponudba, kako vzpostavljamo stike z delodajalci preko telefona. Veliko pozornosti posvetimo tudi pripravi na zaposlitveni pogovor. Pomembno je poudariti, da naše delo ni omejeno zgolj na formalne vire iskanja zaposlitve, člane vzpodbujamo tudi k odkrivanju možnosti na skritem trgu delovne sile. Zato se naučijo vzpostavljati neposredne stike z delodajalci in drugimi ljudmi, ki jim lahko pos- redujejo koristne informacije. Po dveh tednih usposabljanja v infor- macijski sobi člani že aktivno iščejo zaposlitev. Doseganje dnevnih ciljev jim krepi samoza- vest in občutek lastne vrednosti, to pa je nujno za ponoven vstop na trg delovne sile. Aktivnosti in zag- nano delo je pri večini članov pop- lačano z dosego cilja - zaposlitvijo. Vključenost v klub traja 12 tednov. Poudariti bi želela, da klub spodbuja skupinsko dinamiko, vzajemno pomoč in podporo. Vsa- ko zaposlitev doživi skupina kot skupni uspeh, ki ostale motivira k še aktivnejšemu iskanju zaposlit- ve. Podpora skupine omogoča čla- nom, da lažje prenesejo zavrnitve, ki so sopotnik pri aktivnem iskan- ju zaposlitve, daje jim energijo, da obdržijo visoko stopnjo motivaci- je. Kot vodja kluba skrbim, da je vzdušje v klubu prijetno, storil- nostno naravnano in usmerjeno," je na kratko povzela dvanajsljie- densko vsebino oziroma dejavnov ti ene skupine kluba za iskanje za- poslitve Milica Robin. In kakšen je uspeh dela kluba? Podatki o uspešnosti so dovolj zgovorni: še do nedavnega je za- poslitev dobilo več kot 50 odstot- kov članov, ta odstotek pa se je v zadnjih šestih mesecih dvignil na 70 odstotkov. Pomembno je pove- dati tudi, da je iskanje zaposlitve za člane kluba brezplačno. Stroške prevoza jim povrne Zavod za za- poslovanje, v klubu pa imajo na razpolago dnevne časopise, tele- fon, računalnik, pisarniški materi- al, pisemske ovojnice in znamke, pa tudi druge različne vire infor- macij. "V klubu za iskanje zaposlitve najdejo delodajalci dobre in moti- virane delavce, zato se vedno več delodajalcev obrača nas, ko potrebujejo nove sodelavce," je še dodala Milica Robin. MG Milica Robin, vodja kluba za iskanje zaposlitve. Foto: Kosi TEDNIK /e naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bracič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, (graficno-tehnični urednik), Jože Motiorič (tehnični urednik). Propagar}da: Oliver Težak, a 041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj: " (^62j 771-261, 779-371, 771-226; faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5: tel./faks: (062) 702-345. E-pošta: tednik @ kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z Se 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: www.radio-tednik.si E-pošta: nabiralnik @ radio- tednik, si 3 POROČAMO^ KOMMNTmAMO RPECI KRiZ ZA PRIZAPCTE PO POTRESU Rdeči križ Slovenije je tokoj po prejemu obvestila o potresu na širšem območju Tolminskega pričel akcijo zbiranja pomoči prizadetim. Kot so sporočili z Območne organizacije Rdečega criža Ptuj, lahko vsi, ki želijo darovati gradbeni material oziroma material za obnovo poškodovanih domov, to svojo namero spo- ročijo na Rdeči križ Slovenije (tel. 061/1261-200), denarne pris- pevke pa lahko zainteresirani nakažejo na ZR 50101-678- 51579, pod šifro 4009, s pripisom za Tolminsko. PRED DNEVOM MEDICINSKIH SESTER Bliža se 12. ma , mednarodni dan medicinskih sester. Na ta dan bodo medicinske sestre po vsem svetu izvajale različne aktivnosti, katerih namen je opozoriti javnost na pomen partnerstva v skupnosti. Medicinske sestre Slovenije bodo svoj dan proslavile na svečani akademiji v Murski Soboti, pripravile pa bodo tudi peti simpozij zdravstvene nege, ki bo ubran na moto mednarodnega dneva medicinskih sester. VABIIO BODOČIM MAMICAM Vptujskem zdravstvenem domu že od leta 1989 poteka mate- rinska šola, v kateri se bodoče mamice psihično in fizično pripravljajo na porod. Doslej jo je obiskovalo že okrog 1200 žensk, kar pa. je še vedno premalo. V zadnjem letu in pol se ženskam v materinski šoli oziroma šoli za pripravo na porod, ki je njen sestavni del, pridružujejo tudi moški. Informacije o materins- ki šoli dajejo na telefonski številki 772-901, interno 14. MAU SIRARJI SE POVEZUJEJO Vnovi dvorani Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živino- rejo Ptuj bo 25. aprila ustanovni občni zbor združenja malih sirarjev Slovenije. S predelavo mleka na domu se ukvarja že več kot 50 kmetij, precej pa se jih na to pripravlja. Aktivnosti na usta- novitev združenja potekajo že od letošnjega februarja, ko se je 15 sirarjev iz Slovenije udeležilo sirarskega tečaja v Triesdorfu na Ba- varskem, kjer je bila podana pobuaa za ustanovitev Združenja malih sirarjev Slovenije. Glavne naloge novega združenja bodo: izobraževanje, varovanje in zastopanje interesov članov na gos- podarskem in pravnem področju, izmenjava izkušenj in reševanje strokovnih vprašanj na področju sirarstva, organiziran nastop na trgu in promocija izdelkov, sodelovanje z državnimi, javnimi in drugimi ustanovami pri vprašanjih, ki so v interesu združenja, in podobno. Sedež združenja malih sirarjev bo v Ptuju, na Obd- ravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, saj so prav si- rarji s tega območja pobudniki za ustanovitev združenja. 10. SREČANJE PEDIATROV V MARIBORU Od danes do sobote bo v prostorih Tehniške fakultete v Mari- boru 10. srečanje pediatrov, na katerega so organizatorji po- vabili ugledne domače in tuje profesorje. Na njem bodo govorili o na aktualnejših temah s področja pediatrije. Predstavili bodo sodobne poglede na prehrano otrok, pomen dispanzerja kot prve postaje stopenjske diagnostike na srcu bolnih otrok in urgentna stanja v pediatriji. V SOBOTO NA PTUJSKI TEIEVIZIJI Na programu je informativna oddaja s prispevki o predstavitvi zbornika Ptujska župnijska cerkev sv. Jurija, svojo novo knjigo pod naslovom Iskanje resnice predstavlja škof dr. Vekoslav Grmič, Rajko Topolovec je izdal knjigo pod naslovom Pot do kru- ha, slike razstavlja Andrej Božič, prav tako Tomaž Plaveč, na pri- reditvi Vino Ptuj '98 so podelili odličja, odrasli pevski zbori so za- peli na 24. reviji, novo kaseto je izdal Miran Tetičkovič, predstavlja se pevka Sendi, oddajo pa bo zapolnila stalna rubrika KTV utrip. Pripravila: MG ^^RI SE ... ^fj^Adršavni in tudi bkalnipo- Wti želijo, da ljudje plešejo tako, ^t^^ni žvižgajo. V starem mestu ^ šli še dlje: pod vodstvom Podžupana bo že muzika igrala ^ko, da o plesu ne govorimo. •" DA 50 potencialnim no- '^^oobčanom pred referendumom P^no sporočili, da se da s sa- moprispevkom zgraditi več. ^Ijub temu so se v večini odločili novo občino. Samoprispevki tako in tako grozijo vedno in povsod. „. DA !š()-v času po pomladnem dezju in toplih dnevih začele z razcvetom tudi nove občine. Upa- jmo, da jih ne bo prizadela kakšna nepredvidena pomladna pozeba. ... DA se v lUkarski občini vračajo k naravi. V zemljo so skrili vse žice in kable in tako jim sedaj ptički znova pojejo "kot ptički na vejah". ... DA mesto z vsakim sejmom nekaj pridobi. Po zadnjem (današnjem) lepo popisane pbčnike, ceste in hiše. ... DA se za mestnega prvega moža še ne ve, ali bo na lokalnih volitvah kandidat ali ne, kandi- datura je namreč odvisna od volje strankarskega vrha. Tudi danes poznamo partijsko disciplino. ... DA bo borlski grad doživel ve- liko po(m)p poroko. Trenutno doživlja hitro prenovo in marsi- komu se bo zaradi tega odvalil kamen od srca. Upajmo, da se zaradi pompa ne bo odvalila še kakšna skala izpod njegovih te- meljev. GORISNICA / OKROGLA MIZA O PROBLEMIH SLOVENSKEGA LOVSTVA ias fe za poli f lino voljo Ali je lahko kmet - lastnik zemljišča tudi uspešen gojitelj divja- di, je bilo osrednje vprašanje na okrogli mizi o aktualnih prob- lemih v slovenskem lovstvu, ki jo je prejšnjo soboto v Gorišnici sklical domačin Alojz Vesenjak, poslanec SLS v državnem zbo- ru. Razdori v zeleni bratovščini v tem trenutku niso nič novega za javnost in z novo lokalno samoupravo jih je bilo nekako pričakovati. Nekateri so mnenja, da bi bilo lovski zakon iz leta 1976 potrebno zamenjati z novim, korenito spremenjenim, spet drugi temu nad tem niso navdušeni. Stari zakon naj ne bi bil tudi v skladu z zdajšnjo ustavo, saj ne upošteva lastninske pra- vice in ne dopušča privatnih lovišč. Zato so sodelujoči na ok- rogli mizi v Gorišnici ustavnemu sodišču že predlagali, da naj sproži postopek za oceno usklajenosti sedanjega lovskega zako- na z ustavo. Na posvetovanju se je zbralo več kot 150 udeležencev, od kmetov, lastnikov zemljišč, lovskih upra- vičencev do poslancev državnega zbora, predstavnikov ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in preh- rano, strokovnjakov s področja lovstva, z enim samim namenom: skrajšati pot do reševanja proble- mov v slovenskem lovstvu in tako »pomagati« k čim hitrejšemu obravnavanju osnutka novega lovskega zakona v slovenskem par- lamentu. Znani so trije zakonski predlogi: poslanec dr. Franc Zagožen je govoril bolj o Omano- vem predlogu zakona, katerega predlagatelj je tudi sam in je bil pripravljen že v prejšnjem manda- tu. Utemeljil naj bi lovno pravico, upošteval lastnino zemljišča, z njim naj bi bilo jasno določeno, čigava je divjad, kako je z zasebno lastnino in zasebnimi lovišči, skratka naša lovska zakonodaja naj bi se po novem čim bolj približala in uskladila z evropsko. Pot do Ev- rope pa je še dolga, so menili neka- teri razpravljalci, med njimi tudi Maksimiljan Mohorič, državni sekretar za kmetijstvo, zadolžen za področje lova in ribolova, saj po njegovem sedanji zakon daje bolj pravice mestnemu prebivalstvu in ne tistemu na podeželju. Menil je, da je že prišel čas, ko bo tudi naša družba morala spoznati lastninske pravice, saj je obstoječi zakon pos- tavil neke institucije, ki lovskim društvom ne dopuščajo lova, čep- rav bi tudi za to morale obstajati neke zakonske možnosti. SEDEM LET ČAKANJA NA NOV LOVSKI ZAKON Krovna organizacija slovenskega lovstva si ne želi sprememb, je de- jal Martin Krajnc iz Zavoda za gozdove Slovenije, enote Maribor, ki je po strokovni plati bil vodja okrogle mize, saj po njegovem mnenju to združenje prostovol- jnih organizacij v tem trenutku obvladuje lovstvo v navidezni po- polnosti. Omejuje se članstvo v lovskih družinah, temu so morda krive tudi visoke pistopnine do sto in več tisoč tolarjev, prihaja do zniževanja ugleda lovstva v javnosti, sodelovanje z drugimi uporabniki prostora je slabo, v ne- katerih primerih se ne upošteva država in prihaja tudi do poman- jkanja evidence o odstrelu divjadi - vse te navedbe in dejstvo, da ni uspešne gojitve divjadi, če ni zra- ven lastnika zemljišča, so bili bistveni poudarki v govoru Marti- na Krajnca. »Zniževanje ugleda lovstva pri nas je velik problem, kmetijstva brez lova pa si sploh ni mogoče predstavljati,« je dodal Krajnc. Kritike na delovanje slovenskega lovstva v zadnjem času so bile po- dane od vse povsod, najglasnejši so bili Gorišničani, Dornavčani, Ormožani in Korošci iz Črne na Koroškem, kjer so ustanovili prvo slovensko lovsko društvo, svoj in- teres do lastnega lovišča in do sprememb v lovski zakonodaji pa so znova izrazili glasno in jasno, saj jim je sedemletnega čakanja na nov zakon več kot dovolj. Država je do danes naredila bore malo ali bolje rečeno skoraj nič za spre- membe v slovenskem lovstvu, zato bi bilo morda bolje lov na spornih terenih začasno prepovedati, je menil eden od razpravljavcev. Tega bi se morala zavedati tudi up- ravna enota, je poudaril Samo Vovk s kmetijskega ministrstva, kjer pokriva področje lovstva; si- cer pa je predlog ministrstva up- ravni enoti jasen: LD Gorišnica se dodeli lovišče in zmanjša za tisoč hektarjev. Zanimiva je bila tudi glasna razprava Inke Stritar, predsednice lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov ter lovskih upravičencev, ki je dejala, da je divjad sicer niko- garšnja, važno je le, čigavo je zemljišče in lastnik zemljišča mora od tega nekaj imeti. V združenju zahtevajo, da je v novi lovski zako- nodaji lastninska pravica vezana na lastnino zemljišča, da se lastni- kom omogoči ustanovitev lovišč od 115 do 200 ha lovne površine, da se omogoči združevanje lastni- kov s ciljem doseganja minimalne površine za ustanovitev lovišča, da se lastna lovišča lahko dajejo v za- kup in da se z novim zakonom bol- je uredi problem ugotavljanja škod in hitrega izplačevanja odškodnin. »Potrebno bo zamenjati nekatere stvari v glavah, tudi ko bomo šli v EU, kajti lovci v lovskih družinah so ostanki totalitarnega sistema in ne razumejo, da je zavladala demo- kracija. In kako naprej? V roke je treba vzeti politično voljo,« je go- voril Branko Majerič iz Moškan- jcev, ki sicer ni član lovske organi- zacije, je pa lastnik mnogih kme- tijskih zemljišč, zato mu nikakor ni vseeno, kako dolgo se bodo še vlekla nesoglasja v slovenskem lovstvu. VZPODBUDNI SKLEPI Okrogla miza o lovstvu v Gorišnici je dala nekaj pomem- bnih iztočnic za nadaljnje reševan- je problematike. Med drugim ugo- tavljajo, da naj bi bil lastnik zemljišča - kmet najboljši naravo- varstvenik in tudi probleme v na- ravnem okolju najlažje rešujejo domačini sami, odstrel lovne di- vjadi je sestavni del rente od lastnine zemljišča, lastniki zemljišč morajo imeti možnost odločanja o lovstvu in si želijo prevzeti soodgovornost za divjad. Lastnika zemljišča - kmeta se mora upoštevati že danes. Nova lovska zakonodaja naj določa, da koncesije za lovišča podeljuje občina. Država naj poišče v okviru zakonskih in podzakonskih aktov vse možnosti za dodelitev lovišča LD Gorišnica, na ustavnem sodišču pa naj se s proži ustavni spor zaradi sedanje lovske zakono- daje. Tatjana Moliorico M&M d.o.o., podjetje za telekomunikacije ISDN telefonske centrale Prodaja, montaža in servis telefon: 785-530-0 4 četrtek, 23. april 1998 - TEDNIK KUlTUHtA, IIOBRAMMVAMŠE PTUJ / KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA IN BIG BANDA Oodba /e poffos mesUt KDAJ BO PRIŠEL ČAS, DA BODO PTUJSKI ZAGNANGI NAŠLI MOČ IN PROSTOR ZA JAZZOVSKE VEČERE, KI SI JIH MNOGI ZELO ŽELIMO? V domačem gledališču so se 15. aprila na svojem letnem koncertu predstavili ptujski godbeniki in člani Velikega plesnega orkestra pod vodstvom dirigenta Antona Horva- ta. Kot solistka je nastopila flavtistka Klavdija Feguš, zaplesala sta člana Plesne šole lango pri DPD Svoboda Maja Klemenčič in Peter Pintarič, z Big Bandom pa je zapela Katja Oserban iz Ljubljane. Zaslužni glasbeniki so prejeli Gallusova odličja, podeljeni pa sta bili tudi dve priznanji mednarodnega godbenega združenja. i Že šesto leto zapored je letni koncert ptujske godbe, kakor jo po domače še zmerom na- jvečkrat poimenujemo, izzvenel v dveh delih. Prvi so po tradiciji zaigrali godbeniki, za njimi člani Velikega plesnega orkestra, obojim pa načeljuje prof. Anton Horvat. Pihalni orkester, ki je že pred leti po številu in kvaliteti prerasel pojem pihalne godbe, se je na letošnjem koncertu predstavil z zahtevnim progra- mom. Zaigrali so Uverturo k operi Wilhelm Teli Gioachina Rossinija, 1. stavek iz Koncerta za flavto in orkester sodobnega skladatelja Marca Putza, pril- jubljeno skladbo Georga Ger- shwina Portrait, temperamentno in ritmično bogato delo Os Pas- saros do Brasil (avtor Kees Vlak) in za konec rednega programa še koračnico Johanna Straussa Ra- detsky marš. Dirigent Horvat je ponovno dokazal, da namenja iz- boru programa veliko pozornos- ti in se zaveda, da je dober pro- gram temeljni pogoj ter spodbu- da za kvalitetno delo. Kljub temu da je ptujski Pihalni orkes- ter iz leta v leto večji, v instru- mentariju raznovrstnejši, mlajši, kvalitetnejši in ne nazadnje da ga sestavljajo vedno bolj šolani glasbeniki, so si zadali težko na- logo. Izbrane priredbe so daleč od standardnih koračnic preprostih harmonij in homofo- nega načina igranja. Vse po vrsti zahtevajo orkestralno igro, v ka- teri potrebujemo dobre instru- mentalne sekcije s še boljšimi vodji, ki so sposobni solističnih pasaž. Čista intonacija, ritmična ubranost in sposobnost velikega dinamičnega razpona so osnovni pogoji za dostojno izpeljavo posameznih partitur. Ptujski godbeniki so opravili veliko na- logo, kajti orkester zveni dovolj homogeno, natančno, predvsem pa muzikalno. Nekatere dele skladb so odigrali naravnost vzorno, drugod bi si želeli še ne- koliko več intonančne in rit- mične zbranosti, posebno pri trobilih in tolkalih. Prav je, da posebej pohvalimo nastop mlade flavtistke Klavdije Feguš, štu- dentke prvega letnika Akademi- je za glasbo, sicer pa nekdanje gojenke ptujske glasbene šole. Solistka je nedvomno dokazala, da se razvija v instrumenta- listko, ki je kos tehničnim in muzikalnim zahtevam glasbene- ga stavka. Največja odlika domačega orkestra pa je prepričljiva, zelo muzikalna in izvirna interpretacija. Program je sicer obsegal dela zelo različnih kultur, toda dirigentu in godbenikom se je vsem svojstvenim izrazom glasbenih misli uspelo zelo približati. Nekateri izmed najboljših ptujskih godbenikov pa niso v drugem delu koncerta le menjali oblačil ter obrazne in telesne mi- mike, njihovi instrumenti so zablesteli z revij sko in jazzovsko obarvano glasbo. Ob pomoči dobrih substitutov in dirigenta, ki mu je takšna zvrst glasbe vse bolj domača, je ptujski Big Band zaigral odličen program. Slišali smo popularne skladbe v pri- redbah Jožeta Privška, kot so Rhytm fiesta (F.Como), V naročju sanj (solo Katja Oser- ban), Zemlja pleše (M.Sepe), Dan ljubezni (T.Hrušovar, solo Katja O.), SkyUner (C.Bernet), Feelings (M.Albert, solo Katja O.), Latino venček (J.Privšek), Jesus Christ (Weber, solo Katja O.) in Pensilvanija 65-000 (G.Miller). Bigbandovci so do- kazali, da imajo ne le tehnične, ampak tudi muzikalne spo- sobnosti poustvarjanja plesne in jazzovske glasbe, ki zahteva vsestranske glasbenike. Ne zdi se pretirano, če se v pohvalah do- taknemo primerjav z nekaterimi slovenskimi ansambli, ki jih vo- dijo glasbeniki zelo donečih imen, in ugotovimo, da jim je ptujski ansambel povsem blizu, po zavzetosti pa nekatere celo prekaša. Nadvse posrečeno je bilo tudi povabilo mlade solistke Katje Oserban, sicer oboistke in članice Orkestra slovenske vojske, ki je doslej nismo pozna- li. Kljub mladosti je pokazala največjo mero profesionalne od- govornosti in velik talent. Kdaj bo prišel čas, da bodo ptujski zagnanci našli moč in prostor za jazzovske večere, ki si jjj, mnogi zelo želimo? Imamo an. sambel, znamo poiskati dobr^ goste in vedno znova dokazuje, mo, da ideje tudi izpeljujemo. Zadnji koncertni večer pa nj minil ie v poslušanju izbornih skladb in dobrih izvedb, koncer- ti domačih glasbenikov so sproščeno sožitje muzikov z veli. ko začetnico, moderatorke kon- certa Nevenke Dobljekar Ju mestni godbi predane publike. Posebne čestitke naj gredo diri- gentu Antonu Horvatu. Dar/a Kot^ FRANC FIDERSEK / ZLATI JUBILEJ ČASOPISA TEDNIK - 16. Naše ro/sfno leto 1948 Enako slovesno je bilo tudi v Ptuju. Že na na železniški pos- taji je vlak, iz katerega so izsto- pali ptujski delegati in gosti, pričakala velika množica mla- dih. Z godbo in zastavami, vmes pa tudi s pogostimi vzkli- ki so jih pospremili na današnji Mestni trg, kjer je že bil pripravljen govorniški oder. Množica je napolnila trg, poli- tični odličniki pa oder. Sprego- voril je sekretar komiteja Andrej Petelin, poudaril, da so na kongresu delegati "izvršili nalogo, ki so jo dobili od ljudstva" in da so bili dnevi kongresa "dnevi dela". Med drugim je rekel: "Ponovno smo izvolili tovariša Tita in vse os- tale naše revolucionarne par- tijske politike. Moskovska Pravda je pisala, da so bili ap- lavzi na kongresu zato, ker so na delegate pritiskali Ranko- vičevi janičarji. Delegati pa smo naše obrekovalce pozvaji, da naj pridejo k nam in pogle- dajo naše delo." Še je govoril o pomenu kong- resnih sklepov, da nas bo njiho- vo uresničevanje vodilo od zmag do zmag. Govor pa je končal z enakimi vzkliki kot govorniki in razpravljalci na kongresu: "Naj živi KPJ s tova- rišem Titom na čelu!" nazadnje pa še: "Naj živi Sovjetska zveza s tovarišem Stalinom na čelu!" Po vzkliku prve parole je množica vzvalovala v burnem aplavzu, ustrezno spodbujeni mladi pa so začeli skandidirati "Tito-Partija". Po vzkliku dru- ge parole pa je zaploskalo le ne- kaj dlani, vendar so kaj hitro sramežljivo obmirovale. Na- zadnje je spregovoril še delegat Franc Belšak-Simon, ki je ome- nil predvsem to, kar so na kongresu sklenili glede razvoja kmetijskega zadružništva. Po- tem se je množica razšla. Večin- oma so ljudje odšli nazaj na svoja delovna mesta v tovarne in urade, mladina pa v šole, od koder so bili tudi poslani na manifestacijo. Tedaj se še niso zavedali, da bo delo iz dneva v dan težje, življenje negotovo, pomanjkanje še večje. Dan pred tem, v četrtek, 29. julija, je izšla druga številka Našega dela, ne sicer na šestih, temveč samo na štirih straneh. Objavljeni so bili le tisti ses- tavki, ki so bili napisani do 24. julija in jih je v glavnem pripra- vil Drago Zupančič. O načrto- vani vsebini sem pisal že v 13. nadaljevanju. Kot urednica je bila zapisana Mija Štefe, nikjer pa ni bilo pojasnila, kam je "iz- ginil" Drago Zupančič. Za obveščanje bralcev,' predvsem tistih, ki so bili na raznih področjih vpeti v delo, v drugi številki ni bilo veliko zanimive- ga. Več novic je bilo moč zvede- ti v zaupnih pogovorih med znanci in še to med takimi, ki so si medsebojno res zaupali. Po vaseh in podjetjih so bili sestanki organizacij KP (z no- vim statutom, sprejetim na kongresu, so namreč bile prejšnje celice preimenovane v osnovne organizacije), organov krajevne ljudske oblasti, odbo- rov OF, sindikalnih podružnic itd. Povsod so začeli "študirati" ali se vsaj dogovarjati, kako bodo preštudirali gradivo kongresa in kako bodo vsebino sprejetih resolucij začeli ures- ničevati vsak na svojem področju dela. Posebno zagna- ni pa so ob tem bili skojevci, saj je bilo na kongresu sklenjeno, da se Zveza komunistične mla- dine ukine. Tiste, ki izpolnjuje- jo pogoje, bodo sprejeti v KP, drugi pa naj se vključijo v orga- nizacijo ljudske mladine, kjer morajo dokazati, da so najde- lavnejši mladinci. V Ptuju je bilo okrajno vodstvo Skoja med prvimi, ki je že 3. avgusta izpeljalo svojo okrajno konferenco, kjer so kongresnim sklepom "dali vso podporo" in se dogovorili, kako bodo "samoukinitev" uresničili. Največ besed pa so namenili poročilom, kaj vse so mladi v ptujskem okraju do takrat nare- dili, kako so s povečano de- javnostjo, "s podvojenim de- lom" reagirali na resolucijo IB. V uvodnem poročilu, ki ga je prebral Dušan Furlan, je bilo zapisano, da so povečali ude- ležbo pri gradnji zadružnih do- mov, kontrahirali žito in koru- zo in dvignili obvezo za ljudsko posojilo. Pri tem so bili na- jboljši skojevci iz Nove vasi pri Ptuju, ki so kontrahirali kar 4673 kg žit. (Iz tujke "kontra- haža" izpeljan glagolnik "kont- rahiranje" je bil v tedanjem ak- tivističnem besednjaku dnevno prisoten, pomenil pa je sklepati pogodbo glede obvezne oddaje žit, krompirja, živine itd.) To je pomenilo, da so skojevci obis- kovali kmete in jih prepričeva- li, da so sklenili pogodbo o od- daji pridelkov vsaj v višini pre- dpisane obvezne oddaje, po možnosti pa še več. Taki so po- tem pri odkupu in dodelitvi bo- nov imeli nekatere prednosti. Kmetov, delavcev v tovarnah in sploh ljudi, ki niso bili vpreženi v tedanji sistem razve- janih organizacijskih oblik življenja, ni posebno zanimal hrup o uresničevanju kongres- nih resolucij. Skrbelo jih je predvsem naraščajoče poman- jkanje vsakodnevnih potrebščin, ki jih niti na skromno odmerjene nakaznice in bone ni bilo moč dobiti ob vsakem času, vse večje obre- menjevanje kmetov z obvezni- mi oddajami in davki, mobili- zacija delovne sile za tovarne in gradbišča, priganjanje ljudi k raznim akcijam in podobno. Izjemna živčnost vodilnih ljudi v okraju pa je dala slutiti, da bo tudi tam krepko uporabljena politična metla. Kot zanimivost naj omenim, da so v začetku avgusta 1948 pri takratnih vojnih odsekih v okraju odprli delovna mesta 'inštruktor za predvojaško vzgojo'; v Ptuju je to bil Dinko Tasovec, ki je moral na hitro začeti priprave na predvojaško vzgojo po krajevnih centrih, ki bi morali začeti delo že v sep- tembru. Prvi obvezniki so bili fantje, rojeni v letih 1928-1931. Sprva je program obsegal le okoli 10 učnih ur in ga je bilo moč opraviti v dveh dneh. Za- radi lepšega je bilo zapisano, da je cilj predvojaške vzgoje, mla- de kulturno dvigniti in jim dati osnovno znanje za služenje "kadrovskega roka". PONIŽNO SPREJEMANJE KRITIKE Od začetka avgusta naprej je v Ptuju po napakah sprotne po- litike in po preteklosti posa- meznih funkcionarjev brskala posebna komisija, ki jo je vodil neki Dujc iz organizacijsko- inštruktorske uprave pri CK KPS. Prve izsledke in iz tega izhajajoče naloge je ta "vsezna- lež' predložil že ha seji OK KPS Ptuj 5.8.1948. Iz zapisnika povzemam skrajšano. Po razpravi o izključenih iz KP, med katerimi jih 6 že sedi v zaporih, je dejal, da je bila storjena napaka že ob sprejemu navedenih, ker se jih je premalo preverilo. Takoj po objavi reso- lucije IB bi morali te malo- dušneže bolj energično razkrin- kali in resolucijo IB bolj ofen- zivno odkloniti. Po izključitvi so bili izključeni v javnosti pre- malo razkrinkani. Zato je naročil, da je treba v Ptuju skli- cati konferenco vseh članov KP v okraju in "do golega razkrin- kati izključene tovariše kot frakcionaše, antipariijske in protiljudske elemente'. Potem je treba v Ptuju sklicati masov- ni zbor, kjer jih je treba prav tako razkrinkati, datum določiti naknadno po dogovoru z dr. Jožetom Potrčem. Se prej pa je treba izvesti drobno raz- krinkavanje po celicah in sindi- kalnih grupah. 23,april - mednarodni dan knjige Mednarodni praznik knjige je prisoten tretje leto tudi na Slo- venskenri, kjer se predvsem v prestolnici vrstijo literarne pri- reditve in mnoge založbe po- nujajo knjige po ugodnejših cenah. Vendar skupnega, državno organiziranega (beri tudi: financiranega) prazno- vanja očitno ni pričakovati, saj tudi v tretje ni bilo poskrbljeno niti za plakate niti za ponudbo literarnih prireditev. Tako osta- ja vse prepuščeno samoinicia- tivnim knjigoljubom. Ptuj je tudi letos počastil 23. april z ULICO KNJIG, ki so jo pripravili knjigoljubi dvanajstih osnovnih šol (Breg, Cirkovce, Destrnik, Dornava, Grajena, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Ljudski vrt. Mladika, Olga Meglic, Podiehnik) z mentorji knjižničarji in likovniki. Minuli ponedeljek so učenci razstaviti 350 knjig v izložbena okna Krempljeve in Lackove ulice ter Murkove ulice in Slovenskega trga do kava- bara Orfej, kjer je urejena ČITALNICA. Po Ulici knjig se lahko sprehodite še do naslednjega torka, ko bodo knjige romale nazaj na knjižne police Knjižnice Ivana Potrča. Sicer pa se v Tednikovi knji- garnici pridružujemo prazniku knjige z izbranimi citati iz knji- ge Hudičev slovarček (Drobne misli velikih mislecev in dru- gih): • Knjige so kot psi: zveste, mirne in vedno pripravljene, da nas razveselijo. Gorje, če jih posodi- mo: užaljene so in se ne vrnejo ni- koli več. De Ffers Knjige so najboljši prijatelji. Če so vezane v usnje, lahko na njih sijajno nabrusiš britev. Z ničimer ne moreš bolje podložiti majave mize kot s tanko knjigo. Veliki svetovni atlas odlično zakriva luknjo v mojem ogledalu. In moj pes se najbolj boji debele- ga angleškega romana, ki mu ga vržem v glavo. Mark Tvvain Nekatere knjige je treba smo poskusiti, druge pogoltniti, nekaj pa je tudi takih, ki jih je treba žvečiti in tudi prebaviti. Francis Bacon Nt bolj očarljivega pohištva od knjig. Sydney Smith Llllana Klemenili PTUJ / SOL^ ZA STARŠE NA OS MLADIKA Prijetna in l€orlstna izkušnja v osnovni šoli Mladilo je že tretja skupina staršev zaključila Šolo za starše, ki jo je strokovno povezo- vala Marinka Bečela, specialistka socialnega dela Iz Svetovalnega centra v Mariboru. Teme, ki jih starši obravnavajo v skupini, vključujejo medsebo- jno komunikacijo, čustva, reševanje konfliktov z ot- roki ... Izkušnje tistih, ki so v več tedenskih sečanjih pridobili veliko vzpodbud, kako ravnati z otroki, so prijetne. Ne- kaj misli staršev posredujemo, da bi se lažje odločili tis- ti, ki boste na šoli dobili namig, da se vključite v Šolo za starše: - začeli boste spoznavati sebe in svoje otroke in jih sprejemati na drugačen način; - v skupini pridobimo veliko pozitivne energije, ki jo lah- ko prenašamo na družinske člane; - v skupini spregovoriš tudi o dogodkih, ki jih navadno niti ne omenjaš; - lažje razumemo svoje otroke, se vanje vživimo in jim ustrezno pomagamo; - vsak misli, da dobro pozna sebe in svoje otroke, ven- dar je potrebno tudi izkustveno doživetje z drugimi starši; - naučili se boste poslušati svojega otroka in kako z njim reševati konflikte; - zaupajte svoj problem tudi drugim, kajti če ga vidite iz drugega zornega kota, je lahko rešljiv. Torej je tudi v Šoli za starše prijetno in koristno! Marlanta Kušar ifCDNIK - Curhk. .',). apni y>ni, trinajst ton pa ga je podjetje Čisto mesto stisnilo za na- •laljnjo predelavo. V letošnjem letu so akcijo na- daljevali v občini Kidričevo, kjer so gospodinjstvom razdeli- li 2585 kompletov vreč in zbra- li 10.320 kg materiala. Uporab- ni material, ki ga je bilo 1320 h, sta prevzela Rdeči križ in Karitas, neuporabnega pa so v podjetju Čisto mesto stisnili. V akcijo pa se je vključila tudi občina Starše, kjer so razdelili 1200 kompletov vreč, od tega 'ih je bilo vrnjenih 610, zbra- '^ega pa je bilo 7200 kg mate- ''iala. Uporabni material, ki ga bilo za 2600 kg, so poslali na Mariborski Rdeči križ, kjer se s Potrebnimi oblačili oskrbujejo ^^di pomoči potrebni občani ^^arš. 4600 kg neuporabnega '^^teriala je podobno kot v l^'"^)šnjih akcijah prevzelo pod- '^^ie Čisto mesto za nadaljnjo Predelavo. Ptujsko ekološko-humanitar- no akcijo posnemajo tudi v drugih občinah, na primer v občini Maribor, kjer so jo še Vida Milunič. Foto: M. Ozmec razširili in obogatili z dodatni- mi dejavnostmi, kot so po- pravljalnica, čistilnica in pral- nica zbranega še uporabnega materiala, da bodo pomoči po- trebnim lahko razdelili re- snično kvalitetna oblačila. Za razliko od ptujskega Rdečega križa razpolagajo z ustreznimi prostori, predvsem skla- diščnimi, zato so te dejavnosti tudi lahko razvili. Ekološko-humanitarna akcija Tekstil-usnje se je 31. marca le- tos končala. V začetku je v njej sodelovalo 17 nezaposlenih, ob koncu jih je bilo 12, pet pa jih je med samim potekom akcije dobilo zaposlitev, kar je bil tudi cilj tega projekta javnih del. V območni organizaciji Rdečega križa Ptuj, ki je bila izvajalec akcije, je sekretarka Vida Milunič povedala, da so glede na to, da je šlo na Ptuj- skem za prvo tako akcijo, čeprav ni bilo takšnega odziva, kot so pričakovali, zadovoljni, saj so jo ljudje na splošno zelo pozitivno sprejeli. Prepričani so, da bo vsaka naslednja tovrstna akcija uspešnejša od prejšnje. Akcije bodo nadalje- vali, če bodo zanimanje poka- zali v podjetju Čisto mesto, na Uradu za delo Ptuj in v posa- meznih občinah, ki so tudi glavni financerji. Zaradi po- manjkanja denarja so izvajalci akcije poiskali tudi sponzorje. Odzvalo se jih je 17, od tega jih je šest prispevalo denar, drugi so pomagali s potrebnim mate- rialom. Z AKCIJO SO SE TMKRAT SELILI Na območni organizaciji Rdečega križa Ptuj ugotavljajo, da so vsi spremljajoči proble- mi, ki so se občasno pojavljali, posledica tega, ker na akcijo niso bili najbolje pripravljeni. Rdeči križ se je kot izvajalec vključil tik pred začetkom. Največji problem so bili pros- tori in pomanjkanje ustreznih prevoznih sredstev. Sedež akci- je je bil najprej na Centru za ravnanje z odpadki Ptuj, kjer so bile razmere za delo izredno slabe, saj so udeleženci prak- tično delali na prostem, tudi druga lokacija na Potrčevi ni bila nič boljša, šele zbirni cen- ter za begunce na Zagrebški cesti se je pokazal kot zadovol- jiv, čeprav so tudi tam občasno imeli težave z ogrevanjem. Pričakovanja Območne organi- zacije Rdečega križa Ptuj, da bo skozi ekološko-humanitar- no akcijo Tekstil-usnje rešila svoj največji problem, kro- nično pomanjkanje skladiščnih prostorov, pa se žal kljub šte- vilnim prošnjam niso ure- sničila. Še vedno razpolagajo samo s priročnim skladiščem, ki ni večje od treh kvadratnih metrov. Uporabni tekstil, ki je ostal od akcije Tekstil-usnje, so zato morali shraniti v karton- ske škatle, ki so zložene na hodniku. To ni v ponos organi- zaciji Rdečega križa niti okol- ju, v katerem deluje, pa tudi za ljudi, ki iščejo pomoč v oblačilih, ne. Akcija Tekstil - usnje je imela tudi vzgojni prizvok, saj je pri- vajanje ljudi na ločeno zbiranje odpadkov danes nujnost, če želimo obvarovati okolje še hujšega onesnaževanja in si za- gotoviti kolikor toliko zdrave življenjske in delovne razmere. MG Udeleženci akcije Tekstil-usnje PTUJ / IZ DISPANZERJA ZA ŽENSKE Na preventivne pregiede i valiiii OSEBNEGA GINEKOLOGA SI JE V ŽENSKEM DISPANZER- JU PTUJSKEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA, KI IMA PROS- TORE V ČUČKOVI ULICI, IZBRALO MED SEDEM IN OSEM TISOČ ŽENSK Z OBMOČJA BIVŠE OBČINE PTUJ V tem trenutku sicer še ne moremo povedati ničesar no- vega ali spodbudnega o tem, da bo dispanzer kmalu pričel delati v boljših prostorih, lahko pa povemo, da so v skrbi za večje zdravje žensk pričeli ženske na gineko- loške preglede vabiti. Kartoteka, ki jo hranijo v dispan- zerju, je obsežna. Ker vse ženske, ki še imajo pri njih kartoteko, niso več njihove pacientke (nekatere so si osebnega ginekologa Izbrale pri zasebnikih), so jo pričeli sistematično pregledovati in s tem postavljati na novo, da bo pregled nad njihovimi pacientkami lahko boljši, s tem pa tudi skrb za njihovo zdravje. Pri tem so ugotovili, da nekatere ženske niso bile na ginekološkem pregledu več let, nekatere tudi deset in več. Z vabili na pregled ob ponedeljkih, sredah in četrtkih pova- bijo okoli 35 žensk na dan, ob torkih in petkih do 15. Odziv je več kot zadovoljiv, saj pride v povprečju okrog 50 odstot- kov tistih, ki so prejele vabilo. Z vabilom jih tudi prosijo, da jim sporočijo vse morebitne spremembe, predvsem pa, da jim sporočijo podatke o tem, ali so si izbrale osebnega ginekologa v drugi ordinaciji. Kot sta ob našem obisku povedali dr. Tatjana Kolar-Rop, specialistka ginekologinja, in Darinka Drobnič, višja medi- cinska sestra, ženske, ki so prejele vabilo za ginekološki preg- led, v dispanzer ne prihajajo s strahom. V glavnem izražajo zadovoljstvo nad tem, da nekdo skrbi za njihovo zdravje. Povečini tudi povedo, da so takšno "spodbudo" potrebovale. Stališče ginekologov je, da naj bi vsaka ženska enkrat na leto opravila preventivni ginekološki pregled. Ob teh pregledih se tudi dogovorijo o morebitnih pregledih dojk oziroma ma- mografiji. Pri vabljenju na pregledu pa kljub največji natančnosti, ki je omogoča računalniško vodenje evidence podatkov o paci- entkah, lahko pride do neljubih spodrsljajev. Doslej se jim je to primerilo dvakrat, ko so vabili za pregled poslali umrlima ženskama. To je je, razumljivo, pri svojcih povzročilo ogorčenje, pa so ga skušali omiliti z opravičilom, ker je do na- pake prišlo. Podatke o umrlih sicer prejemajo, vendar so v njihovi kartoteki ponekod ženske zapisane še pod dekliškimi priimki. Ko bodo v celoti pregledali kartoteko, bodo imeli na- tančnejše podatke o vseh svojih pacientkah in njihovem zdravju. Takrat bodo lahko pričeli novim cikel pregledov z vabili, saj se vse ženske, ki so jih prejela, še niso odzvale, ne- katere pa, ki so bile povabljene na pregled ob koncu lanskega leta, prihajajo še letos. To pomeni, da njihovo delo ni bilo za- man. S takšnim načinom dela si zdravstveni delavci povečujejo ugled in zaupanje, ki je v današnjih razmerah v zdravstvu pogosto omajano. Večja količina zdravja pri ženskah pa pomeni tudi več naro- dovega zdravja. V ustanovni listini WHO je zdravje definira- no kot stanje popolnega fizičnega, duševnega in socialnega blagostanja in ne le kot odsotnost bolezni ali betežnosti. Ta definicija, čeprav se zdi idealistična, je še kako uporabna, ko gre za zdravje žensk, saj njihovo zdravje ne more biti ločeno od njihove duševne in socialne blaginje. MG 10 četrtek, 23. april 1998 ■ TEDNIK NASveri PREJELI SMO OTROKU BI DALE KOS BELEGA KRUHA (Ko v boju za pravice ostaneš sam: TEDNIK, 19. marca 1998) Stavkajoče delavke se nismo umaknile, le izigrane in ponižane smo zaradi svojih so- delavk. Grožnje tujih partner- jev, da bodo ob stavki delo pre- nesli drugam, so popolna laž. Naše sodelavke, ki so kazile stavko, bi se morale zavedati, da so delo odnesli zaradi njih, ne pa zaradi nas stavkajočih. Ko je bila dveurna opozorilna stavka, so se tudi same udeležile stavke, in če bi ostali enotni, ne bi bilo treba, da delo odnesejo. Kolikor smo obveščene, je gospa direk- torica Gaiser tujim partnerjem obljubila, da bo stavka končana v šestih dneh. Žalostno je, da mora delavec pri nas s stavko iztržiti človekove pravice. Mislimo, da je javnost kar do- bro obveščena, in to je tudi prav. Naj se naše sodelavke spomnijo samo na minulo leto, ko smo stavko napovedale osemkrat. Dobile smo za tisoč tolarjev večji osebni dohodek in nekaj bonov namesto regresa, pa so nas lačne nasitili. Po domače povedano, žejne prepeljali čez vodo. Rade bi še poudarile, da so dva dni pred stavko klicali v upravo na razgovor z gospo di- rektorico vse mojstre in potem celo brigade. Zakaj naše sode- lavke ne povedo resnice? So šle v upravo na kavo? Ali so res mo- rale ostati na delovnem mestu zaradi svojih kolegic, ki so dela- le? Ne bi se dogajalo, kar se do- gaja vašim sodelavkam, ki jih kličejo eno po eno na delovno mesto in jih izzivajo, grdo govo- rijo z njimi in se jim celo po- smehujejo. Ali to ni kršenje pra- vic in poniževanje? So vas mogoče stavkajoče de- lavke ogrožale? Se ne spomnite, da vas je varovala Varnost in ste bile dejansko izolirane? Bežale ste pred svojo sramoto in vestjo, to bi moralo biti res, ne pred podivjano množico, kot ste napisale. Bolijo nas predvsem laži, a javnost je za- dosti videla, kako so dejansko ravnali z nami. Mislimo, da ni- kakor in nikogar nismo zavajale z lažmi. Tako lagati nismo znale kot naši vodilni z neresničnimi podatki za javnost. Pa tudi ne sramujemo se ničesar. To, da se boriš za svoje pravice in boljši zaslužek, boljše človeške odno- se, za nobeno delavko ni sramo- ta. Borile smo se za naše podjet- je, ker so ga čez noč mislili spel- jati v tuje roke. Podjetje so gra- dile naše nekdanje delavke in tiste, ki so še med nami. Spom- nimo se še, da smo imeli nekdaj boljše gospodarje, ki so znali iz malega narediti veliko. Sedaj gospodarji vedo samo to, kako bi malega človeka čim bolj izko- ristili, in ko ga ne potrebujejo več, ga vržejo na cesto. Tisto sodelavko, ki je rekla, da smo se poškodovale, ko smo vlamljale v prostore in se lovile okoli mreže kot zajci, bi rade samo vprašale, ali ima čisto vest in ali se je sama lovila okoli mreže. Res je, da smo vlomile v jedilnico, ker smo napovedale stavko v jedilnici, in mislim, da nam je bila takrat kršena pravi- ca, a poškodovane smo bile prej. Se tega naše drage sodelavke ne spomnijo? Naj si ogledajo vi- deoposnetek, saj smo v 20. sto- letju. In Marijo Kopše bi še vprašale, ali to ni kršenje pravic, ko trosi laži v javnosti. Zakaj zdaj, ko je stavka končana, po pravici ne napiše, kako ravnajo z delavkami, ki prihajajo na delo vsaka posamezno, in kako se z njimi ravna (vodstvo in mojstri)? Zakaj z nami "ne želite več de- lati"? Zaradi sramu ali pa ste preveč ponosne, da ste dobile 20 DEM in lepo plačo, saj ste te dni naredile nad normo? Ali pa so vam vodilni zagrozili: če popus- tite, dobite tudi ve delovne knjižice? Zakaj javnosti ne povedo po resnici, da so tudi same odgo- vorne za škodo, ne samo stavka- joče? Zakaj ne povedo po resni- ci, da so bile same zavajane in naplahtane od vodilnih? Naj vse tiste, ki so delale, vprašajo gospo Gaiser in gospoda odvetnika Resnika, v kakšnem smislu je podjetje Delta, d.o.o., v njihovih rokah. In če imate gospo Gaiser- jevo tako rade, vam bo mogoče iz oči v oči povedala resnico - ali pa zamolčala? Temeljna človekova pravica je pravica do dela, to je res, do poštenega zaslužka za pošteno delo, za normalno življenje, ki si ga zasluži vsak pošten in vesten delavec in državljan Slovenije. Nam je bila kršena ta pravica že dobrih pet let. Se naše zdrave sodelavke tega ne zavedajo? Se ne spomnite, kakšne plače (OD) so bile pred šestimi, sedmimi leti? Poiščite plačilne liste in poglejte. Ampak takrat se je dalo lepo živeti. V pričakovanju, da bo odprt in objavljen žiro račun tudi za tis- te, ki po več mesecev ne dobijo plačila, boste vztrajale do kon- ca? Saj ste vztrajale do konca z lažmi in zavajanjem javnosti, da vas je delalo 120, dejansko pa le 75. Stavkajoče smo se morale tako dolgo boriti za svoje pravi- ce, kljub vaši vztrajnosti. Niste naredile zadosti sramote, da se same ne boste mogle oprati in pozabiti. Pa čeprav smo še ved- no na čakanju in čeprav bomo po pošti pričakovale delovne knjižice zaradi tega članka, a nam je malo mar, čeprav mora- mo v življenju ogromno storiti in narediti za družino. Tako kot vsaka žena in mati bi tudi me rade delale in dale otroku velik kos belega kruha in boljšo pri- hodnost. Resnica in pravica sta vedno bili na prvem mestu, čeprav je za nas delavke boleče, ker smo še vedno doma na čakanju ali letnem dopustu. V imenu vseh stavkajočih se zahvaljujem vsem tistim, ki so nas bodrili in nam dali upanje, da nismo popustile, da smo vztrajale do konca. Obenem bi se zahvalile gospodu Franjko- viču, ki nam je stal ob strani, čeprav so ga naše sodelavke, ki so delale, blatile po časopisu, potem pa zahtevale njegovo pomoč. Kfvodaialci 7. APflIL - Oskar Štrum, Raiceva 11, Ptuj, Branko Eržen, Slovenski trg 7, Ptuj, Štefan Zakeišek, Dol pri Stoper- cah 11, Oto Mesaric, CMD 17, Ptuj, Ivan Stojnšek, Kupčinji Vrti 33, Ivan Golob, Kupčinji Vrh 2, Alojz Galun, Stoperce 7, Martina Plavček, Kupčinji Vrh 28, Marija Korez, Zg. Sveča 14, Mladen Raca, Tovarniška 6, Kidričevo, Ivanka Galun, Grdina 32, Alojz Lubej, Zg. Sveča 16/a, Srečko Baklan, Sp. Ja- blane 16, Jože Žunkcvič, Grdina 2, Matilda Kamenšek, Stoperce 73, Vera Kopše, Stoperce 82, Miran Kovačič, Sp. Sveča 13, Urška Jemejšek, Sto- perce 23. Majda Kidrič, Grdina 25, Bernarda Stojnšek, Kupčinji Vrh 33, Ig- nac Jus, Stoperce 7, Vanja Ropič. Po- Prežje 121, Ivan Lajtt, Rjavci 6, Ivan Leskovar, Zg. Sveča 9, Darinka Jernejšek, Stoperce 52, Jožica Vrabič, Kupčinji Vrh 1, Anton Galun, Grdina 32, .Anica Žunkovič, Grdina 2, Ivan Sie- dič. Stoperce 23, Antonija Kidrič. Grdi- na 7, Boštjan Žunkovič, Grdina 2, Ciril Kamenšek, Stoperce 73, Marija Lam- pret, Zg. Sveča 12, Marjana Doišak, Stoperce 52, Rudolf Jernejšek, Stoper- ce 52, Cvetko Plavčak, Kupčinji Vrii 28, Silvester Bedenik, Kupčinji Vrh 3, Martin Plavčak, Kupčinji Vrh 28. 9. APRit - Alojz Čeh, Videm pri Ptuju 24/0, Igor Serdinšek, Nova vas 56, Ivan Petek. Mezgovci 24. Marjan Žalar, Volkmerjeva 7, Ptuj, Alojz Kelc, Bukov- ci 82/a, Vida Gonc, Groharjeva pot 2, Ptuj, Srečko Zidartč, Podvinci 9, Milan Žižek, Rimska pl. 10. Ruj, Zvonko Purg, Dravinjski Vrh 58. Slavko TaSner, Grajena 20. Milan Kirbtš, Gorečja vas 40/f, Stanko Petek, De- senci 6. Miran Lešnik, Ul. Vide Aiič 17, Ptuj, Franc Kozel, Zakt 37/a, Peter špa- ninger, Mejna 6, Ptuj. Milan Žemljic, Andrenci 34, Darko Drčič. Zagrebška 50, Ptuj, Jože Gruia, Skorba 41/c, Jurij Mendaš, Prepoije 22, Vasilij Juršič, Dvorjane 9/a, Franc Murko, Siovenia vas 54, Stanislav Gassenfau.^ger, Ukrajinska 7. Maribor, Andrej Slaček, Sovjak 5, Štefan Stergar, Dvorjane 9. PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 1 69. NAD Ziorlroif, družinm in 30, nadaljevanje Nevrotično pogoje- ni zakonski konflikti - 12,nad, Nevrotični zakoni - 8, nad, Shizoidni zakon Za nevrotično shizoidno oseb- nostno strukturo sta značilna bojazen pred kontaktom z okoli- co in pred ljubečim predajanjem drugim ljudem. Za te ljudi je važno, da niso od nikogar odvis- ni, da nikogar ne potrebujejo in da nimajo do nikogar obveznos- ti. Vsako bližino z ljudmi doživijo kot ogrožanje svoje ne- odvisnosti. Kontakt teh ljudi s svetom je povsem hhJaden in ra- zimiski. Svet se jim zdi ogrožajoč, poleg tega pa odnosov v svetu zar^ svoje distancira- nosu niti ne razumejo popolno- ma. Na eni strani je ljubezen zanje ogrožujoča, saj se bojij predajati ljudem, na drugi strani pa jih nemalo muči občutek, da so odrinjeni, da nikomur ne pri- padajo ali da jih ljudje odklanja- jo in zaničujejo. S temi ljudmi je zares težko živeti. Ne samo da so sumničavi, hladni in občudjivi, pač pa ima- jo neverjetno dobro razvite in- tuitivne sposobnega, zelo hitro se vživijo v druge ljudi in hitro prqx)znajo njihove namene, pri čemer je nevarnost, da jih po svoje predrugaČijo. Prav tako zelo ostro in natančno opazujejo in beležijo stvari, na katere dru- gi ljudje ponavadi sploh niso po- zorni. Če vendarle pride do ožjih stikov, zahtevajo shizoidni ljud- je ekstremne dokaze ljubezni in naklonjenosti, ki so za partnerja neizvedljivi. Tak tip osebnosti nastane, poe- nostavljeno rečeno, v prvem letu življenja, ko dojenček tako rekoč preverja okolje. Če si tedaj npr. zaradi napačne nege ali hladnega odnosa staršev ni pri- dobil zavesffTda mu je okolje na- klonjeno, se bo od njega bolj ali manj trajno odvrnil. Mnogi shizoidni ljudje se ni- koli ne poročijo ali pa se hitro ločijo. Drugi spet se poročijo, ker jim razum kaže, da s poroko ne morejo ničesar izgubili ali pa jih poroka kako drugače ne bo ogrožala. Tak tipičen primer predstavlja poroka shizoidnih oseb, ki živita nato v zakonu tako rekoč na distanco. Poleg tega je za tak zakon značilno čudaštvo, ki lahko seže do prave bizarnosti. Poznani so primeri, ko se tako rekoč lahko zakonca povežeta v skupen bloden sis- tem. Videti je, da shizoidni ljudje tako rekoč ne najdejo oseb, ki bi jih dopolnjevale, toda v resnici ni tako. Iz prakse je znano, da je celo več struktur osebnosti, s ka- terimi se "uspešno" povezujejo v nevrotični zakon. Še nekaj o shizoidnera zakonu pa naslednjič. KOG / ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE Mimiemmheiifmmmmkmo V okviru promocije zdravja na podeželju sta Slovenska fundacija - Društvo za promocijo prostovoljst' va in krajevna skupnost Kog povabila krajane že na tre^o skupno delavnico za tretje življenjsko ob- dobje. Pohabljeni so bili starejši krajani, ki v okviru projekta Pahre lien-Tacis s takšnimi srečanji po- skušajo najti pot do izboljšanja kvalitete življenja na podeželju. Za starejše krajane je namreč tudi v mestib le malo specifičnih dejavnosti, na podeželju pa še toliko manj. Pa je njihov pogled na življenje in težave, s katerimi se ubadajo, specifičen. Zato jih mlajši pogosto težko razumejo. Srečanja so pri jetna tudi zato, ker se najdejo med enako mislečimi. Tokrat so klepetali o videzu kra- ja, ki je urejen privlačnejši za m- riste in seveda tudi za tiste, ki v njem živijo. O ureditvi vasi, vrta in balkonov sta govorila krajinar Aleksander Šiftar iz Murske So- bote in domačin Franček Vnuk, gojitelj vrtnic. Srečanje so nadal- jevali s pogovorom z dr. Matejo Kožuh Novak o vzrokih zgod- nejše umrljivosti v ormoški občini in o možnostih za iz- boljšanje videza vasi. Srečanj se udeležuje med 20 do 30 krajanov in zanimalo nas je, kako jim je takšno druženje všeč. Marjana Podgorelec, Kog: "Ni- sem se udeležila vseh delavnic, pa mi je prav žal. Rada pridem, pri- jetno je. Na delavnicah izvem ve- liko novih in uporabnih informa- cij." Albina Markovič, Kog: "Danes sem tukaj drugič. Ljudje bi se mo- rali malo "popraviti" in več pozor- nosti posvetiti ureditvi svoje oko- lice. Treba bo več reda in čistoč da bi vsi živeli lepše in bolj zdra- vo." Ciril Rotar, Kog: "Všeč so mi takšna druženja. Bolj bi vsi skupaj morali skrbeti za naravo, saj to je naša skupna skrb. Pred leti je bilo na Kogu še 40 čebelarjev, sedaj so le še trije. Tudi to je zgovoren do- kaz našega odnosa do narave in okolja." Franc Vnuk, Jastrebci: "Povabili so me na srečanje in vesel sem, da smo se pričeli pogovarjati, kako bi olepšali kraj. Vsak v kraju mora prispevati svoj del. Veliko je že narejenega, okolica nekaterih hiš je zelo lepo tirejena, drugi pa se bodo morali še potruditi." vki PISE: ING. MIRAN GLUSiC / V VRTU * V VRTU V VRTU Morilsko vreme v vrtu Letošnji april se je ponovno potrdil s pestrostjo in značilnimi vremenskimi spremembami. Ko se mu čas iz- teka, narava kljub njegovemu muhavemu in hladnemu vremenu nezadržno hiti najlepšemu mesecu leta cvetočemu maju v ob- jem. SADNI VRT dobi svojo cvetočo po- dobno že v drugi polovici aprila, ko sad- ne vrste koščičarjev - breskve, češnje, višnje in slive - odcvetajo, peškarji jabla- ne, hruške, kutine in nešpije pa z vso svojo opojnostjo cvetnih vonjav vabijo čebele k opraševanju, krajino pa krasijo v cvetoči pomladni prelesti. Varstva pred rastlinskinni bolezninni in škodljivci na sadnenn drevju v času cve- tenja ne opravljamo. Če nismo uspeli o pravem času opraviti predpomladanske- ga škropljenja sadnega drevja s folido- lom ali podobnimi kemičnimi oljnimi pri- pravki proti zimski zalegi sadnih škodljiv- cev, še ni nič zamujenega. Predpomla- dansko škropljenje po cvetenju sadnega drevja učinkovito nadomestimo s prvim poletnim škropljenjem, s katerim ob po- javu prvih večjih napadov sadnih škodljivcev listnih uši, sadnih pršic in brstnih sukačev uničimo in zavremo nji- hovo nadaljnje razmnoževanje. Škropi- mo šele, ko bo napoved možnih okužb ene hujših rastlinskih glivičnih bolezni - jablanovega škrlupa in jablanove pepe- lovke. Škropljenja sadnega drevja se bodo po cvetenju vrstila pogosteje, po izkušnjah prejšnjih let ob normalnem vremenu vsakih deset dni. Tako pogosta škropljenja so potrebna zaradi bujne ve- getacije, v kateri mora biti novi prirastek zavarovan pred novimi okužbami. Na grmih leske, še posebej če je rast- lina že nekoliko starejša in smo na njej opravili pomlajevalno rez, se ob začetku vegetacije zaradi velikega pritiska rast- linskih snovi iz korenin v nadzemne or- gane po delih debla in vej do korenin- skega vratu do razvejitve pojavijo številni brsti in iz njih zrastejo mladi poganjki. Te v začetku vegetacije sproti odstranjuje- mo, da preprečimo prekomerno zgosti- tev in obraščenost grma z nerodnimi po- ganjki. Pravkar vzbrstele poganjke z lahkoto odluščimo z debla s prsti, če pa je tega več, pa si pomagamo s kovinsko ščetko. Če smo se namenili voluharja zatirati z nastavljanjem vab z zastrupljenimi pšeničnimi zrni RATIBROM 2, je čas za to sedaj, ko v nočnih urah že stika zunaj po trati za hrano. Eno kavno žličko vabe nastavimo na razrezno strešno opeko in pokrijemo z opečnim slemenjakom. Pre- prečimo, da bi se vaba v takem navidez- nem "rovu" navlažila in da do nje ne pri- dejo ptice ali druge koristne toplokrvne živali. Vabo nastavljamo vse dotlej, dok- ler ne ostane nedotaknjena. Pri uporabi navedenega strupa se strogo ravnamo po priložnih navodilih. Kljub temu da v OKRASNEM VRTU že nekaj časa krasijo naše zeleno bival- no okolje zgodnje spomladanske cvetni- ce, bo njegova podoba popolna šele, ko vanj dosadimo sadike eno- in dvoletnih cvetlic, ko nasadimo v zaprtih gredah ali rastlinjakih nakaljene okrasne rastline in ko iz zimovnika na prosto premestimo na zimo občutljive vrtne lončnice. Še do- bra dva tedna nas loči od ledenih mož, s katerimi se končuje oddobje spremenlji- vega vremena z občutnimi toplotnimi ko- lebanji in nevarnost spomladanskih po- zeb. Podobo okrasnega vrta si želimo ne- nehno spreminjati in dopolnjevati. Se- daj, ko je čas tik pred dokončno posadit- vijo in dopolnitvijo okrasnega vrta z okra- snim rastlinjem, razmislimo in se odločimo o takšni razporeditvi rastlinja in oblikovanju okrasnega vrta, da bo ta ugajal nam in bo všeč družini oziroma bi- vajočim v tem ožjem bivalnem okolju. Okrasni vrt naj ne bo preveč enostaven, pogled nanj pa tudi ne bo vabljiv, če bo preveč natrpan z raznolikim in neokusno razporejenim rastlinjem. ZELENJAVNI VRT iz dneva v dan spreminja svojo podobo. Zgodnji posev- ki so že po nekaj dneh, ko je pomladni dež navlažil vrtno zemljo, vznikli, ko pa se bo obilici vlage v prihodnjih dneh pri- družila še prijetna pomladanska toplota, bosta dana osnovna naravna pogoja za rast in razvoj posevkov vrtnin. Napake, storjene ob setvi vrtnin, lahko še delno popravimo, če vznik budno spremljamo in pravočasno pričnemo nego posevkov. Ugotovimo vzroke za slab vzniku, ki so lahko v neustreznem času setve, nedovoljšnji talni vlagi in to- ploti, slabo pripravljeni zemlji, uničenju semena zaradi škodljivcev ali so nezava- rovanega pozobali ptiči, ne nazadnje pa je lahko krivo nekaljivo staro ali drugače neustrezno seme. Po ugotovitvi in od- pravi vzroka za slab vznik setev ponovi- mo. Sejati je treba redko, seveda pa le s kakovostnim semenom. Če je posevek * V VRTU * pregost, ga takoj po vzniku, brž ko so sejanci toliko veliki, da jih s prsti lahko primemo, redčimo. V pregostem posev- ku sejanci postanejo dolgi, slabotni, s stegnjenim stebelcem in občutljivejši za rastlinske bakterijske bolezni in si nikoli ne bodo opomogli, če redčenje zakasni- mo ali opravimo površno. Da bi čas pridelovanja vrtnin skrajšali oziroma se izognili pomladanski pozebi, sadike nekaterih vrst vrtnin pridelamo doma v setvenih gredah. Pri lastni pride- lavi in vzgoji sadik vrtnin pa moramo biti previdni, saj vse vrste vrtnin ne pre- našajo enako presajanja, paziti pa tudi moramo, kako posamezne vrste sadik vrtnin pravilno presajamo. Presajanje vseh vrst zeljevk je koristnejše kot končna setev na stalno mesto, solatnice že nekoliko težje prenašajo presajanje, korenčnice pa presajanja sploh ne pre- našajo. Puljenje pregosto posejanih se- jancev v vrtni gredi je prava skušnjava, a pazimo, da ne bi pri tem poškodovali preveč nežnih koreninic. En dan pred presajanjem zalijemo sejance in gredo, kamor nameravamo presajati. Sadiko posadimo le tako globoko, kot je rastla v setveni gredi, okoli sadike pa naj bodo tla potlačena in dovolj navlažena. Miran Glušič, ing.agr. OD TOD IN TAM 11 fEPlIlK • Četrtek, 23. april 1998 pTUJ / ŠE O STEČAJU HIKO OLGA MEGLIC Upniki se bih sto- odsfoino poplaionl ^tečaji v ptujski kovinskopredelovalni industriji, ki so se načeli že leta 1989, še vedno niso končani. Še več, delavci še pO toliko letih nimajo odgovorov na vsa vprašanja, nekateri pa kljub poplačilom svojih terjatev še vedno čutijo ogoljufane prevarane. Ker pogosto ne najdejo odgovorov ali pa se tudi „e obračajo na prave naslove, iščejo pomoč v medijih. 2a podjetje Hiko Olga Meglic v stečaju (stečaj je bil uveden 8. ok- tobra 1990, na dan uvedbe stečaja pa je bilo v podjetju zaposlenih 397 delavcev) se je pred kratkim zanimal bivši delavec J. R. iz oko- lice Cirkulan (naslov je v ured- ništvu), ki je prepričan, da so bili delavci tega podjetja ob stečaju zavedeni in ogoljufani, material- no in psihično oškodovani, ker naj ne bi noben delavec dobil obračuna ali česa podobnega, iz česar bi bilo razvidno, koliko je posamezniku pripadlo iz stečajne niase. Dobili naj bi nekaj drobiža, a še to brez vsakega potrdila. Obljubili pa so jim tudi, da bodo preostali del dobili, ko bosta v ce- loti prodana ptujski del podjetja in obrat v Dobrini. Odgovor smo poiskali pri dipl. ekonomistu Mirku Žagarju, stečajnemu upravitelju podjetja Hiko Olga Meglic v stečaju. Po- vedal je, da so bili iz vnovčene stečajne mase stoodstotno po- plačani vsi upniki razen upnikov iz Zvezne republike Jugoslavije in Republike Bosne in Hercego- vine, za katere poplačila fizično ni bilo možno opraviti, ker obsto- jajo za to določeni tehnični zadržki, sredstva za poplačilo le- teh pa so rezervirana. Vsi upniki oziroma njihovi pravni zastopni- ki so bili o delitvi stečajne mase obveščeni, vsi so tudi dobili osnutek načrta glavne razdelitve stečajne mase. Na osnutek načrta so upniki lahko podali svoje pri- pombe pred javno obravnavo ozi- roma na sami obravnavi na naro- ku, ki je bil konec februarja 1992. Osnutek načrta glavne razdelitve stečajne mase je bil z majhnimi popravki sprejet na naroku za glavno razdelitev stečajne mase. Sklep o glavni razdelitvi je postal pravnomočen 25. marca 1992. Za- tem je bilo opravljeno stoodstot- no poplačilo upnikov v treh de- lih. Dokončano poplačilo je bilo opravljeno julija istega leta. Mir- ka Žagarja kot stečajnega upravi- telja zato čudi vprašanje J. R., saj so bili delavci, ko so bili upniki, v tem postopku enako obravnavani kot vsi drugi upniki. Res pa je, da niso posebej kontaktirali z vsa- kim delavcem, ker so ti za zasto- panje pooblastili odvetnika Svo- bodnih sindikatov. Denar pa je bil izplačan vsakemu delavcu po- sebej, dokaz za to so pisna doka- zila, ki jih hrani stečajni dolžnik. Prodaja premoženja stečajnega dolžnika je potekala po postopku, ki je predpisan po zakonu o pris- ilni poravnavi, stečaju in likvida- ciji. V nobenem primeru pa pro- daja premoženja stečajnega dolžnika ne more biti podobna "kramarskemu sejmu", kot je to nrnenje prizadetega bivšega de- lavca. Prizadeti delavec se lahko tako kot drugi bivši zaposleni podjetja Hiko Olga Meglic o tem prepriča pri sodišču, kjer hranijo stečajni spis. Stečajni postopek formalno še ni zaključen, ker za to še niso izpolnjeni zakonski po- goji, da pa so bile prodaje pre- moženja stečajnega dolžnika uspešne, dokazuje dejstvo o sto- odstotnem poplačilu upnikov, kar je, kot navaja Mirko Žagar, v stečajih prava redkost. Pripravila: MG PTUJ / LETNA KONFERENCA DRUŠTVA INVALIDOV lakanodaio Milnim invalidom ni nakimima Društvo vojnih invalidov Ptuj je bilo ustanovljeno pred tremi Veti. V tem obdobju je utrdilo svoje delovanje, in kot je povedal /iredsednik Vladimir Rola, so uspešno prevzeli skrb za člane, ki so zaščiteni po zakonu o vojnih invalidih. Na lanskem občnem zboru so največ govorili o krivici, ki se jim je zgodila s sprejemom zakona o vojnih invalidih, po katerem so se jim invalidnine znižale za okrog dvajset odstotkov. Zato se se pritožili na ustavno sodišče in to je njihovi pritožbi ugodilo ter ugotovilo, da je bilo s prejemom zakona kršeno ustavno načelo, da se pravice, pridobljene v prejšnjem režimu, ne smejo zmanjševati. Na nedavnem občnem zboru so člani Društva vojnih invalidov že lahko pove- dali, da se je zadeva z znižanjem odmerne osnove v glavnem ure- dila. Nekatera določila zakona o vojnih invalidih pa so še zmeraj takšna, da jih ne zadovoljujejo. Vojni invalidi se ne morejo spri- jazniti z občutnim znižanjem družinskih invalidnin in izgubo invalidnin pri vdovah po umrlih težjih vojnih invalidih, ker gre za niajhna sredstva, borih 5738 to- larjev, ki vdovi pripadajo, če je invalid umrl pred prvim januar- jem 1996, po tem datuma pa te pravice več nima. Nerešeno je tudi vprašanje doplačil k orto- pedskim pripomočkom. Posebej pa vojni invalidi opozarjajo na to, da zakonodajo dela razliko med invalidi NOV, mirnodobnimi in civilnimi invalidi na eni strani ter invalidi iz osamosvojitvene ^'ojne leta 1991 na drugi strani. L^ruštvo vojnih invalidov Ptuj združuje člane iz desetih občin, ^a tem območju živi 227 upra- vičencev, ki so zaščiteni po zako- lu o vojnih invalidih, vključno s ^5 civilnimi invalidi. V društvo ''h je vključenih 165. Predstavni- ški društva so lani obiskali župane l^bčin na Ptujskem in jih seznani- 2 delovanjem društva, obenem jih prosili za dotacije. Štiri; občine so se njihovi prošnji odzvale. V eni od občin pa so jim '^^iprej dotacijo obljubili, zaterai Pa so dobili obvestilo predsedni- sveta občine, da denarja za delo društev zunaj meja občine dajejo, kot da ne bi vedeli, da Društvo vojnih invalidov Ptuj s svojim delom pokriva devet občin na Ptujskem in občino Ormož. Za zdaj so tudi prekinili aktivnosti za ustanovitev me- dobčinskega foruma vseh inva- lidskih organizacij. Kot je na konferenci povedal predsednik društva Vladimir Rola, invalidski dodatek prejema 95 članov, kar dokazuje, da je pre- cej njihovih članov revnih in da mesečni prejemki tistih, ki preje- majo invalidski dodatek, ne pre- segajo 60 tisoč tolarjev. Pojavlja pa se že tudi. nova kategorija revežev, to je tisti, ki zaradi ka- tastrskega dohodka nimajo pravi- ce do invalidskega dodatka, zemlja pa jim tudi ne prinaša zaželenega dohodka. Tem želi društvo pomagati iz denarja, ki so ga dobili od Zveze društev vojnih invalidov Slovenije, zato so vabi- lu za letošnjo letno konferenco Društva vojnih invalidov Ptuj dodali tudi obrazec za vlogo za socialno pomoč. Članom pa, ki se bodo udeležili klimatsko-to- pliškega zdravljenja, bodo povrnili najmanj eno tretjino stroškov, so sklenili na eni od sej upravnega odbora. Skrb za social- no šibke člane ostaja ena od os- rednjih nalog do Društva vojnih invalidov Ptuj, z razpoložljivimi sredstvi bodo spodbujali klimat- sko-topliško zdravljenje, najti pa si želijo tudi poverjenike po vseh občinah oziroma četrtih, ki bodo vodili evidenco o socialnp- zdravstvenem stanju članov. Še vedno pa ostaja odprto povezo- vanje društva s civilnimi invalidi, kar bi prispevalo k pomladitvi oziroma kadrovski prenovi društva. Kot kaže, pa do povezo- vanja še ne bo prišlo prav kmalu. Na letni konferenci Društva vojnih invalidov Ptuj so za pred- sednika znova izvolili Vladimirja Rolo, tajnik pa je Alojz Koželj. MG LENART / PRIZADEVNO DRUŠTVO INVALIDOV Kmalu v novih prostori It LENARŠKO DRUŠTVO INVALIDOV SPRUELO BOGAT DELOVNI PROGRAM Društvo invalidov iz Lenarta, ki šteje 305 članov in ki ga vodi Jelka Firbas, je med najbolj dej- avnimi društvi v lenarški občini. Pred dnevi je na občnem zboru ugodno ocenilo delo v preteklem letu. Imeli so veliko najraz- ličnejših družabnih srečanj, nu- dili so pravno pomoč, udeleževa- li so se posvetovanj, organizirali klimatska zdravljenja, pomagali bolnim in socialno ogroženim članom in dobro sodelovali s pristojnimi občinskimi organi in službami. Tudi za letos so sprejeli obve- zujoče programe. Posebej si bodo prizadevali uresničiti geslo evropskega dneva invalidov 'U- veljavljanje invalidov - vzpos- tavljanje civilnega dialoga'. Na- daljevali bodo razgovore s pris- tojnimi službami za odpravo ar- hitektonskih ovir, ki onemo- gočajo težjim invalidom, da bi sami urejali svoje zadeve v ura- dih, javnih službah in oskrbo- valnih centrih.Prizadevali si bodo, da bodo mlajši člani dobili primerno zaposlitev, veliko po- zornosti bodo namenjali uspo- sabljanju in izobraževanju, nu- dili brezplačno pravno pomoč in tedensko svetovanje v duševnih stiskah invalidov in njihovih ožjih svojcev.Med letom bodo večkrat obiskali bolne in nepo- kroine člane, zagotavljali kli- matsko zdravljenje v termalnih zdraviliščih in ob morju.Ude- ležili se bodo športnih tekmo- vanj, kot so avtoreli Zveze društev invalidov Sloveni- je,kegljanje, pikado in streljanje z zračno puško. Organizirali bodo razstavo ročnih del, ki je že tradicionalna oblika predstavit- ve lenarških invalidov. Veliko pozornosti bodo name- nili družabnemu življenju, orga- nizirali izlete, srečanja in pikni- ke. Kmalu naj bi dobili svoje prostore v pritličju zgradbe v TPC Vrba na Kraigherjevi cesti v Lenartu.V okviru socialnega programa bodo namenili sredst- va posameznim članom, ki so so- cialno ogroženi, in jim tako po- magali pri razreševanju težkih socialnih razmer. Žal se gospo- darska kriza in brezposelnost na podeželju še posebej zrcalita pri invalidih. M.TOŠ PTUJ / OBČNI ZBOR DRUŠTVA MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEDNIKOV Problemi pri uvel/av//ait/v proiesa zdravstvene nege Ob svetovnem dnevu zdravja, V.aprilu, je Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ptuj - Ormož izvedlo strokov- no srečanje pod geslom svetovnega dneva zdravja "Nosečnost je nekaj posebnega - poskrbimo, da bo tudi varna", ki je štelo tudi za strokovno izpopolnjevanje. Na volilnem občnem zboru pa so pregledali delo v obdobju od leta 1994, izvolili novo vodstvo in sprejeli programska izhodišča za delo v naslednjem mandatu. Zbora se je udeležilo 117 od skupno 406 članic in članov, koli- kor jih po najnovejših podatkih šteje društvo. Tudi v naslednjih šdrih letih ga bo vodila Verica Tiu-k, podpredsednica je Anica Geč, tajnica Metka Rašl in blagaj- ničarka Nevenka Majar. V pred- sedstvu, ki šteje 15 članic, so pred- stavnice iz Bolnišnice Ptuj, Psihia- trične bolnišnice Ormož, zdravst- venih domov Ptuj in Ormož, Za- voda dr. Marijana Borštnarja iz Domave in Doma. upokojencev l^j. Nadzorni odbor ima tri čla- nice, disciplinska komisija pa tri članice in dve namestnici. Uvodoma je dosedanja in tudi nova predsednica društva Verica Turk kritično ugotovila, da se po- mena svetovnega dneva zdravja za- vedajo edino še zdravstvene delav- ke - medicinske sestre. Poleg tega je izrazila nezadovoljstvo, ker se Veronika Kunstek - Pretnar, pred- sednica, in Petra Kersnič, sekre- tarka Zbornice zdravstvene nege Slovenije, nista odzvali vabilu gle- de na probleme, ki se v praksi poj- avljajo pri uveljavljanju procesa zdravstvene nege. Sicer pa ju pričakujejo ob podobnem šte- vilčnem zboru, saj udeležba na seji predsedstva društva s pemajstimi članicami, ne bi prinesla želenega. Leto 1994 je v delu Društva me- dicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ptuj - Ormož zapisano kot leto oživitve stanovske organi- zacije, ki je imelo strokovno-orga- nizacijsko in družabno vsebino. V letu 1995 so "uglasili" delovanje predsedstva in začrtali temelje de- lovanja društva v naslednjih letih, izvedli strokovni srečanji in praz- nik medicinskih sester - 12. maj - proslavili s prvim pohodom v pla- nine. Ena od nalog pa je bila tudi, da se v stanovsko organizacijo vključijo vse medicinske sestre in zdravstveni tehniki. Leto 19% je opozorilo na neza- vidljiv položaj zdravstvene nege in ob tem na nezadovoljstvo medi- cinskih sester in zdravstvenih teh- nikov v javnih zavodih in zasebni praksi. Okrepile so se zahteve po celovitem in organiziranem reševanju problemov v celi državi. V letu 1997 so bila osrednje teme, s katerimi so se spopadali v društvu, razmejitev zdravstvene nege, orga- nizacija služb zdravstvene nege in še vedno tudi uvajanja procesne metode dela. Trudili pa so se mdi, da strokovni kolegiji medicinskih sester postanejo strokovni kolegiji zdravstvene nege in doktrinama baza. Aktivnosti iz prejšnjih let, še po- sebej prejšnjega leta, bodo nadalje- vali v tem letu, saj je na področju zdravstvene nege še veliko odprtih problemov tudi zato, ker še ni sprejeta vsa zakonodaja s tega po- ckočja. Precejšnje nezadovoljstvo pa povzročajo tudi poskusi države in posameznikov, da bi se ukinilo fakultetno izobraževanje za zdravstveno nego. Gostja strokovnega dela 8. srečanja Društva medicinskih in zdravstvenih tehnikov je bila Eva Hrovat - Kuhar, dipl. psihologin- ja, psihoterapevtka in avtorica čudovite knjige Izziv poroda. Go- vorila je o nosečnosti v okviru družbenega sistema. Materinsko šolo v ptujskem zdravstvenem domu, ki so jo začeli v letu 1989 in jo je doslej obiskalo že 1200 žensk, čeprav še vedno premalo, je pred- stavila višja medicinska sestra Da- rinka Drobnič. V materinski šoli se bodoče mamice (zadnji dve leti prihajajo tudi moški) psihično in fizično pripravljajo na porod. Po- vedala je, da je njihov cilj, da bi pripravo na porod obiskovala vsa- ka nosečnica. V okolju pa je iskati glavni razlog, da se bodoče mami- ce materinski šoli še izogibajo. Dejstvo pa je, da ta veliko prispeva k lažjemu in hitrejšemu porodu, kar potrjujejo tiste nosečnice, ki se v materinsko šolo vračajo pred vsakim novim porodom. MG V spomin Alfredu Bradaču Omagal je sredi dela in načrtov ... Nekoliko neobičajno zvene te besede za človeka, ki je že bil na pragu 86. leta. Vendar za Alfreda Bradača to dobesed- no drži. Bil je delaven vodja foto sekcije pri Društvu upokojen- cev Ptuj. Čeprav so ga pestile bolezni, jih je z močno voljo premagoval in delal po svojih močeh. Posebno dejaven pa je bil med ptujskimi upokojenci. Na njegovo pobudo je bila ob- novljena točilnica DU v Aškerčevi 9 v Ptuju, ki od takrat služi tudi za razstave. Na otvo- ritvi v začetku lanskega leta je bila prva razstava njegovih foto- grafij s pustnimi motivi. Potem je pripravil še tri: Ptuj ponoči, Počitniški dom upokojencev s pristaniščem Izola in lansko je- sen Motorizacija. Februarja le- tos je pripravil odmevno razsta- vo Spomini - bilo je nekoč s po- snetki motivov iz življenja in dela v Ptuju pred desetletji. Pri- pravljal pa je že fotografije za naslednjo razstavo pod naslov- om Koline, žal pa je nenadna smrt njegovo delo za vedno pre- kinila. Spomnimo se na kratko njegove življenjske poti. Rojen je bil 12.7.1912 v Mariboru. Tehnično tekstilno šolo je končal na Češkem, v Ljubljani in Kranju je pozneje opravljal še mojstrske iz- pite s področja tekstilne stroke. Njegovo prvo delovno mesto je bilo v Tkalnici in predilnici v Mariboru od leta 1934. Med voj- no je delal v Celju in okolici, ta- koj po vojni pa je postal šef plana v Svili Maribor. Po takratni službeni dolžnosti je bil večkrat premeščen. Opravljal je dela tehničnega direktorja v tovarnah svile v Osijeku, Varaždinu in Ti- tovem Velesu. Zadnje desetletje pred upokojitvijo pa je bil stro- kovni sodelavec na tekstilnem inštimtu. S fotografiranjem se je ljubi- teljsko ukvarjal že v mladosti, pozneje zaradi zahtevnega dela v poklicu ni imel časa. Po odhodu v pokoj leta 1969 in preselitvi v naš Ptuj je to nadoknadil. Uredil si je mali fotolaboratorij in bil prvi za- sebnik v Ptuju, ki je začel z barv- no fotografijo. Bil je tudi zbiratelj umetniških slik. Kot delaven član fotokluba DPD Svoboda Ptuj pod vodstvom mednarodne- ga mojstra fotografije Stojana Kerblerja je razstavljal po vsej ta- kratni skupni državi in sodeloval na razstavah po raznih evropskih državah. Zadnja leta je deloval predvsem v okviru DU Ptuj. Vedno je imel pozitiven odnos do življenja, znal je ceniti sebe in druge. Odlikoval ga je optimi- zem, znal se je prilagajati okolju, pridobivati zdrave navade in utr- jevati vitalnost. Te in druge pozi- tivne lastnosti so mu pomagale, da je z delom znal premagovati samoto vse do zadnjih trenutkov življenja. Spominjali se ga bomo in ga pogrešali. Franc Fideršeli MIKLAVŽ PRI ORMOŽU / OTROŠKI VRH V PARIZU I Miki miško v Disnevland Letos že peto leto poteka natečaj in srečanje Children's Summit - otroški vrh, ki ga organizirajo Disneyjeve revije in UNESCO. Ude- ležijo se ga zmagovalci velikega Mikijevega natečaja iz posameznih držav. Letos se bodo v Parizu srečali otroci in mentorji iz preko 60 držav. Med njimi bodo tudi Slovenci, ki letos sodelujejo že četrtič. V Disneyland na srečanje z Miki miško in drugimi pravljičnimi ju- naki bosta odpotovali tudi šestošolka Mateja Škrinjar iz osnovne šole Miklavž pri Ormožu ter njena mentorica Natalija Veselic. Ustvarjali sta plakat na temo Odraščanje in šport ter z razmišljanjem, da bi mo- rale biti šporme aktivnosti dostopne vsakomur ter telovadnice od- preti svoja vrata otrokom tudi popoldne, zadeli okus in potrebe časa. Veselje ob nagradi je seveda veliko in priprave na nepričakovano po- tovanje so v teku. Ko se bosta maja vrnili iz Disneylanda, pa sta na- grajenki obljubili, da bosta povedali kaj več. vM i fEDNIK - Četrtek, 23. april 1998 13 PO fšASIH KRAJIH 14 četrtek, 23. april 1997 - TEDMI|| OD rOD IN TAM PTUJ / V DELTI KONFEKCIJI SVeca/ aff prisilna poravnava? Kot kaže, se je staiye v ptujski Delti konfekciji po februar- ski stavki le navidezno umirilo, normaliziralo pa se še ved- no ni in se po vsej verjetnosti še nekaj časa ne bo. Na to je po krajšem zatišju ponovno opozoril stavkovni odbor sindi- kata te družbe, ki je na tiskovni konferenci v prostorih območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov v Ptuju minuli ponedeljek, 20. aprila, skupaj z okoli 40 delavkami seznanil novinarje o vse bolj zapletenem in negotovem stan- ju v kolektivu ter predvsem z neizpolnjevanju dogovora, ki je bil sklenjen ob zaključku stavke konec februarja v Ljubljani. Kot so povedale predstavnice stavkovnega odbora in sekretar območnega odbora ZSS Boris Frajnkovič, naj bi bila od omenjenega dogovora realizira- na le prva točka - zamenjava di- rektorice Cvetke Gaiser. Novi direktorici Hermini Križovnik skupaj z vodstvom novo- meškega Laboda namreč ni uspelo zagotoviti sredstev za premostitev finančnih težav - do sedaj naj bi se nabralo že za okoli 207 milijonov tolarjev dolgov. Največ, okoli 135 mili- jonov, je Delta dolžna svojim delavcem, bankam okoli 55 mi- lijonov, k temu pa je treba prišteti še 17 milijonov pridela- ne izgube. Delavkam ni povsem jasno, zakaj novemu vodstvu ni uspe- lo najeti premostitvenega kre- dita, čeprav je delček odgovora že v dejstvu, ki smo ga slišali, da denarja niso dobili zaradi tega, ker matična firma Labod iz Novega mesta ni bila pri- pravljena zanj jamčiti. Delavke so ogorčene tudi zaradi tega, ker jim kljub podpisanemu do- govoru še vedno niso izplačali prvega dela regresa za letni do- pust, vprašljivo pa je tudi plačilo za redno delo, saj do po- nedeljka plač še niso prejeli. Novi direktorici in vodstvu tudi ni uspelo zaposliti vseh de- lavk. Od 320 zaposlenih jih tre- nutno dela le 173, okoli 120 jih je konstantno na čakanju ali na prisilnem dopustu, nekaj pa jih je v bolniškem staležu. Zaradi vsega tega so tudi do teh delavk prišle vse glasnejše govorice o stečaju Delte, ki naj bi bil zrežiran že pred februar- sko stavko, njegova scenarista naj bi bila sedaj že odstavljena prejšnja direktorica Cvetka Gaiser ter glavni direktor La- boda Andrej Kirm, pa tudi go- vorice o prisilni poravnavi in odlogu terjatev. Ker delavkam o tem nihče ničesar ni povedal in ker večini še ni bilo povsem jasno, kakšne bodo zanje posle- dice v primeru stečaja ali porav- nave, so zahtevale skupni zbor delavcev naslednji dan, v torek, 21. aprila, da bi se skupaj z del- avkami, ki delajo, resno dogo- vorili in morda tudi odločili o svoji usodi. JE BIL TOREK USODEN? še preden se je torkov zbor delavcev v Deltini jedilnici uradno začel, smo od razburje- nih sklicateljic - delavk, ki so na čakanju - izvedeli, da je di- rektorica Križovnikova dobro uro in pol pred skupnim zbo- rom sklicala sestanek s tistimi, ki delajo, jim predočila nastale težave in izrazila mnenje, da je za Delto ugodnejša prisilna poravnava, saj so delavci s svo- jimi 135 neizplačanimi milijoni večinski lastnik terjatev. Na zahtevo čakajočih delavk se je direktorica Križovnikova z 20-minutno zamudo vendarle pojavila med njimi, jim poveda- la, da so jo s sestankom prese- netile, da nanj ni pripravljena, ker je bilo že v petek dogovorje- no, da bo sklicala skupni sesta- nek, ko bodo v vodstvu nanj pripravljeni tudi s konkretnimi izračuni. Delavke so jo prekini- le, češ da ne potrebujejo ni- kakršnih številk, ampak plačo. Direktorica Hermina Križovnik v pogovoru z zaskrbljenimi delavkami. Foto: M. Ozmec kajti treba je živeti in skrbeti za svojo družino. Kar nekajkrat so zahtevale, naj pridejo na zbor tudi tiste iz hale, ki delajo, da se skupaj dogovorijo o skupni usodi oziroma o primernejši va- rianti "umiranja" svojega pod- jetja. Križovnikova je želela nape- tost umiriti in je med drugim povedala, da je že dober mesec dni podpisana pogodba s tek- stilnim inštitutom iz Maribora, ki se je s tem obvezal, da bo preučil vse možnosti za sanaci- jo stanje v Delti. A naravnost v osje gnezdo je dregnila, ko je povedala, da že ves marec in april ni pravega dela in da je za- radi tega za naslednji teden predviden kolektivni dopust. Tako so se očitki direktorici, da ni storila ničesar, podvojili, vse glasnejše pa so bile tudi zahte- ve, da se jim pridružijo delavke iz proizvodnje. Zato je Križov- nikova odšla v proizvodno halo ter se iz nje vrnila s 5-člansko delegacijo sindikata tistih de- lavk, ki delajo. Te so povedale, da se skupnega sestanka ne na- meravajo udeležiti, saj so pred uro in pol od Križovnikove že slišale, kakšno usodo lahko pričajkujejo. Dodale so tudi, da se strinjajo s stečajem Delte. Presenetile pa so z odločnejšimi besedami, češ da za tako majhne plače ne bodo več gara- le, še manj za 70-odstotne plače. Čeprav je Križovnika spet skušala miriti z ugotovitvijo, da je tekstilni inštitut po pogodbi z Labodom preučil več možnos- ti za preživetje Delte, je tudi sama prišla do ugotovitve, da sta dejansko na voljo le dve: prva je stečaj Delte in v tem pri- meru bi delo izgubile vse zapos- lene delavke, druga, za katero se očitno bolj ogreva, pa je pris- ilna poravnava. V tem primeru naj bi ob postopnem opuščanju sedanjega proizvodnega progra- ma bila predvidena že dva nova, ki naj bi zagotovila delo za 200 do 250 delavk, kakih 70 pa naj bi jih zaposlitev izgubilo. Križovnikova je prepričana, da bi lahko v tem primeru Delta preživela, saj bi se tako že v do- brih dveh mesecih situacija iz- boljšala, vse njene dolgove pa bi lahko vrnili v petih letih. A kot se zdi, delavk za to možnost ni najbolj prepričala. Kakorkoli že se bo obrnilo in •odločilo, ali v stečaj ali v prisil- no poravnavo, spet bodo delav- ke tiste, ki bodo potegnile krajši konec. M. Ozmec ORMOŽ / ODPRLI ENERGETSKO PISARNO V Ormožu so v pričetku tedna odprli energetsko svetovalno pisarno, v kateri lahko občani dobijo neodvisno in brez- plačno strokovno svetovanje. Nasveti obsegajo različna po- dročja: o izbiri in zamenjavi ogrevalnega sistema in naprav, kako in katere aktivnosti zmanjšajo porabo goriva, po- dročje toplotne zaščite zgradb, kako zastekliti, izbira oken, nasveti ob sanaciji objektov, informacije o varčnih gospo- dinjskih strojih in vse, kar se nanaša na racionalno porabo energije. V energetski pisarni bo svetoval Ludvik Hriberšek, svoje za- dovoljstvo ob pridobitvi je izrazil ormoški župan Vili Trofe- nik, na otvoritvi pa je bil tudi vodja projekta Ensvet Matjaž Malovrh (od leve proti desni) Stranke pričakujejo vsako sredo med 15. do 18. uro v prvem nad- stropju občinske zgradbe. Vse zainteresirane naprošajo, naj se predhodno najavijo na telefonsko številko 701-041. Za vsakega od interesentov namreč izdelajo zbir vseh možnih rešitev, se pogovori- jo o problemih, in ker si je vse va- riante težko zaponmiti, občanu v 10 dneh pošljejo še pisni odgovor. Glede na izkušnje so občani s ta- kimi uslugami zadovoljni in se vračajo z novimi vprašanji. Sveto- vanje poteka tako, da se občanu posredujejo vse možnosti, ki jih ima, svetovalec pa posebej ne iz- postavlja določenih rešitev, saj se mora odločiti občan sam, on je namreč tisti, ki bo investiral in zato prevzema odgovornost za svojo odločitev. Svetovanje je brezplačno, finan- cira ga Agencija za učinkovito rabo energije. Projekt Ensvet, v okviru katerega bo poslovala ormoška pisarna, je pričel delovati pred šestimi leti in ormoška pisar- na je že 30. v slovenski mreži in ena redkih na tem področju, saj razen ptujske in lendavske na tem koncu Slovenije podobne pisarne ni. vki PTUJ / KPS VABI Brutovmje 93' Klub ptujskih študentov vabi vse sedanje, bivše in bodoče študentke in študente na tradi- cionalno Brucovanje, ki bo ju- tri, v petek, 24. aprila, v dvo- rani Vitala v Kidričevem. Vse do jutranjih ur nas bo zabavala skupina Agropop, kot gostje večera pa se nam bodo pred- stavili tudi člani ptujske ročk skupine Hudobni volk. Brucovanje se prične ob 20. uri ter vključuje tudi vegetari- jansko ali mesno večerjo, zato vas prosinno, da ne zamujate, saj se bo pričel žur z agropo- povci že ob pol deveti uri! Vstopnice, katerih cena znaša samo 700 tolarjev, lahko prev- zamete vsak dan v TIC-u na Slovenskem trgu na Ptuju. Cena vstopnice z večerjo na dan prireditve bo nekoliko višja, zato pohitite z nakupom v predprodaji. Po polnoči bo možen tudi vstop brez večerje, cena vstopnice pa bo znašala 500 tolarjev. Na brucovanje še posebej vabimo vse brucke in bruce, ki bodo deležni posebnega pro- grama in bogatih nagrad. Ker pomeni brucovanje edinstven študentski dogodek za vsake- ga pravega študenta, vam že v naprej kličemo; Nasvidenje na Brucovanju 98! UOKPŠ PTUJ/VRATA ODPIRAJO DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ Pfu/ - mesto stoterih dobroi NAJVEOA RAZSTAVA DOSLEJ • KAKO DOLGO BODO KMETJE ŠE ČAKALI NA ZAKONODAJO, KI BO UREDIU PRODAJO NA DOMU? Jutri ob desetih bodo v minoritskem samostanu v Ptuju odiiili že 9. razstavo Dobrote slovenskih kmetij, katere organizatorji so mest- na občina Ptuj, Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj s svetovalno službo in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - uprava za pospeševanje kmetijstva. Generalni pokrovi- telj letošnje razstave je Nova KBM, d.d., Maribor, razstavo pa je podprlo tudi ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem. Gre za največjo razstavo doslej, saj so kmetije v ocenjevanje prijavile kar 984 dobrot; mlečne, mesne in krušne, olja, vina, suho sadje, žganje in kis. Z izdelki sodeluje kar 720 kmetij, 696 iz Slovenije in 24 z av- strijske Koroške. Razstava iz leta v leto napreduje tudi v kvalitet- nem pogledu. Letos se za kipec kakovosti poteguje kar 23 izdelkov, ki so bili že dvakrat zapored ocenjeni z zlatim priznanjem. Če ga bodo osvojili še tretjič, bo kipec kakovosti njihov. Razstavo Dobrote slovenskih kmetij tudi letos spremlja bogat kul- turni program, od drugih dogodkov pa zlasti velja opozoriti na us- tanovni občni zbor malih sirarjev in dan tiu-ističnih kmetij, na ka- terem bodo govorili o učinkovitem trženju in novi kategorizaciji tu- rističnih kmetij. Od regij se letos podrobneje predstavlja ljubljan- ska, ki je za ocenjevanje prijavila 101 dobroto, poleg tega se bo pred- stavila s posebno razstavo o prazničnih kruhih in poskrbela tudi za večji del kulturnega programa. Po devetih letih organiziranja razstave se še kljub vsem prizade- vanjem ni naredilo dovolj za registracijo dopolnilnih dejavnosti na naših kmetijali, predvsem za trženje. Tako imajo šte\'Uni kmetje še vedno težave pri trženju svojih izdelkov, nekateri zaradi toge zako- nodaje v Ptuju tudi letos ne bodo mogli prodajati, ker zaradi vedno ostrejših kriterijev lahko na javnih prostorih prodaja vedno manj kmetij. Razstava, ki jo je pred devetimi leti začelo Turistično društvo Ptuj, pa si je za osnovni cilj zadala, da se kmetijam omogoči večje trženje. Najvišja priznanja z razstave tako ostajajo v veliki večini sama sebi namen, kmetijski ministri še kar naprej prihajajo v Ptuj in odpirajo razstave, ne da bi se lahko pohvalili, da so za naše kmetije le odprli dodatoe možnosti za preživetje. Sedaj udeleženci razstave izbirajo novo taktiko, obliko organiziranega pritiska, kot ga začenjajo mali sirarji Slovenije, ki bodo v Ptuju ustanovili svoje združenje. Bogastvo kmečkih dobrot bo mogoče tudi kupiti. Za prodajo na stojnicah, ki jih bodo postavili na minoritskem dvorišču, pred sa- mostanom in tudi pred Mestno hišo, se je prijavilo čez 40 prodajal- cev. Sestavni del prodaje na stojnicah bo tudi prikaz domače obru. Cena vstopnice za ogled razstave (lesena hruška ali leseno jabolko) je 400 tolarjev. Razstava Dobrote slovenskih kmetij je ena od tistih prireditev, s katerimi bi lahko Ptuj tržil. Letos pričakujejo okrog 15 tisoč obi- skovalcev (lani jih je bilo deset tisoč), kar je glede na poslanstvo raz- stave še vedno zelo malo. Razen plakatov, ki vabijo na razstavo, vsaj na zunaj ni opaziti, da mesto diha s svojimi dobrotami. MG G. RADGONA / MEGRA 98 USPELA j^NARODNI^M GRADBENIŠTVA IN INDUSTRI JE GRADBENEGA MATERIALA JE PRITEGNIL VELIKC STROKOVNE JAVNOSTI Minuli konec tedna je zaprla vrata prva letošnja mednarodna sejemska prireditev, ki jo je pri- pravil Pomtirski sejem iz Gornje Radgone. 11. mednarodni gradbe- ni sejem MEGRA 98 je vsestran- sko uspel in to kljub nekoliko slabšemu, nič kaj prijaznemu vre- menu. Organizatorji so dali sejmu veliko uporabnih vsebin, potrudi- li so se in pripravili odmevna po- svetovanja in okrogle mize. Zanimive so bile vse po vrsti, od nacionalnega stanovanjskega pro- grama do uporabe jekla v gradbe- ništvu, od urejanja komunalne in- frastrukttu-e do predvidene gradnje avtocestnega omrežja in železniških prog v severovzhodni Sloveniji. Padlo je veliko predlo- gov in pobud; med drugim so strokovnjaki ugotavljali, da je bilo jeklo doslej v gradbeništvu neko- liko zanemarjeno, da smo v Slove- niji premalo sledili sodobnim to- kovom, prepočasna je dinamika stanovanjskega gospodarstva, naša stanovanja niso poceni in, končno, obeta se razcvet izgradnje avtocestnega omrežja v Pomurju, Podravju in Prlekiji. Skupaj z modernizaciji železniškega omrežja bo to velik zalogaj in ko rak k postopnemu širšemu odpi ranju tega prostora. Sejem MEGRA 98 si je na sej mišču v Gornji Radgoni ogledal^ dobrih 28-tisoč obiskovalcev, ' njim je bil izjemno zadovoljer tudi direktor Pomurskega sejmi Janez Erjavec. Za sejem je vladal' veliko zanimanje, saj se je prijaN^ lo 550 razstavljavcev iz 30 drža' vsega sveta. Na voljo so imeli 33 tisoč kvadratnih metrov notranji' in zimanjih površin, velik del jemskega prostora pa je bil ^'^ menjen predstavitvi gradbene hanizacije in materialov, izredn' dobro so bili predstavljeni izola cijski materiali, varstvo in urejafl je okolja, vzdrževanje in izgradni' komtmalne infrastrtikture. Stff kovnjaki so zaradi aktualnih raz mer v Posočju že načeli problem^ tiko potresov. O tem naj bi velil" govorili na prihodnjem sejnu^ Podelili so tudi veliko priznanj i' znakov kakovosti v graditeljstv"^ Prejela ga je tudi Opekarn Ormož. M.T0i fgDNIK - Četrtek, 23. april 1998 15. OD TOD IN TAM pTUJ / RASTLINSKA PROIZVODNJA V KZ PTUJ_ Čas za sklepanie pogodb pl^n rastlinske proizvodnje v Kmetijski zadrugi Ptuj predvide- _ - . . ^j,, da bodo letos njihovi kmetje za trg pridelovali pšenico na 1260 hektarjih, sladkorno peso na 720, rdeče pese planirajo 1450 ton, kumaric 670, paprike 220, feferonov 20, oljaric 140, jgbule 250, zelja 310 in korenčka 30 ton. pogodbe za pšenico so sklenje- jjjže za večje površine od plani- ranih, kljub temu pa je mogoče pogodbo z zadrugo skleniti še jo 1. maja. Pogodba je po- jjembna tudi zaradi tega, ker je jfžava v lanskem letu za vse po- godbene količine pšenice pokri- la stroške organizacije pridela- ve, stroški torej niso bremenili pridelovalcev. Prav tako so že presežene načrtovane površine 22 sladkorno peso, vendar je po- godbe prav tako še možno skle- niti. Za grozdje sklepajo pogod- be izključno s člani zadruge, vzrok za omejitev pa je v jsičenosti slovenskega trga in velikih zalogah vina v kleteh. V zadrugi zatrjujejo, da je do- bro poskrbljeno za semena in reprodukcijski material. Tudi sadike vrtnin bodo pravočasno na voljo, saj jih za potrebe za- druge že nekaj let zagotavlja podjetje Revital iz Kidričevega. Poskrbljeno je tudi za krediti- ranje proizvodnje. Za posamez- ne kmetijske kulture so določeni zneski kreditiranja, ki poteka v obliki dobropisov za reprodukcijski material. Za pri- dobitev kredita ni potrebnih nobenih dodatnih formalnosti razen sklenjene pogodbe z za- drugo. Obrestna mera znaša za člane zadruge 1+8 odstotkov, obresti pa tečejo samo do proda- je pridelka. V tem času še vedno ni mogoče govoriti o odkupni ceni pšenice, saj ima pri tem odločilno besedo država, podob- no je s ceno sladkorne pese. Cena grozdja bo odvisna od led- ne in zalog vina, ki bodo jeseni v kleteh, cena koruze pa od stanja na trgu, ki bo po sporazumih države dokaj liberalen in odvi- sen od svetovnih trendov. Cene pa so v naprej določene pri vrtninah in sedaj je mogoče go- voriti o zajamčenih najnižjih ce- nah kumaric 1. kvalitete 104 to- larje, paprike 56 tolarjev, slad- kih feferonov 76, ostrih fefero- nov 85 in rdeče pese 14 tolarjev za kilogram. _________________ .