116. številka. Posebna izdaja. f Lliblian, i pondeljBk, Zl. maja 1915. XLV1II. (Bio. .Slovenski Narod* velja ▼ Lfvblfaal nt dom dostavljen: eeto teto naprej • • • • K 24 — •ol leta . • .... 12* — citrtleU „ • • • . . fr— M ••••€ m .' • • • m t-- v upravniStvu prejenun: crnio lete naprej - 9 . • K 22"— pol leta „ . ♦ • . . II — cetrt 1cU . • • • • . 550 n* ww«c a • * • • m »90 Dor>W naj »e frank!ra?o. Rokopto se ne mč*)o. 9r*4ml**TOi Kamllova šlica *L S (t pritličju levo^ t»t*toa *L »4. Isftota vmmk <**■ mvećer livzemffl ■ed«l|« ta praialk*. Inserati vHiajo: petenstopna petit vrsta z.i enkrat po 16 vin., za dvakrat pa 14 vinM za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in lahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsla 30 vin. Pri večjih inscrciiah po dogovoru. UptavniStvu naj se p©šiti..fo naročnine, reHamacije, inserati i. t. d, to je administrativne stvari ——— Pa?amcuui žtovilka vmf\m 10 vinari«*. ——— Na pismena namčila brez istodobne vposlatv^ naročnine 34 ne ozira. „Kanama tlafrirna« telaioa ŠL ta, .Slovenski Narod* velfa po poiti: za Avstro-Ogrsko: ćelo 1eto skupaj naprej . K 25-— pol leta „ „ . . . 13-— četrt leta m • • • • 650 na mesec - - » . . 2 30 za Nemlljot ćelo leto naprej ■ . . K !•*— za Ameriko hi vse drage daftoit* ćelo l«to napMf . . . . K tfc,w Vprašan em plede Instratov se na; priloži za odgovor dopisnica ali zaaaa^s,. (toraTolžtvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova mlioa *t 1, ttU>f *t ti. * Italijanski veleposlanik je izročil včeraj, v nedeljo, vojno napoved ter zahteval svoje akredi- tivne listine. — Cesar se obraća z očetovskim manifestom na svoje narode. Dunal, 23. maja. (Kor. urad.) Tekst voine napovedi, ki k> je Izročil 1 ralievi Jtaiijanski poslanik c. in kr. nhtistru c. In kr. hiše In zunanph za-iev, ima sledeče besedilo: DunaJ, 23. maja. Ustrezajoč jkazom NI. Veličanstva kralja, Svo-k&a vzvHerreca vladaria. s: dovoljuje kraljevi italijanski veleposlanik iz-"Očati Vaši ekscelenci gospodu avstro - ogrskemu ministru zunanjih radev sledeče sporočilo: Dne 4. maja so se sporočili c. in tr. vladi važni razlomi, iz katerih iroglaša Italija, zaupajoč v svoje cobm pravo, da ie njena zavezniška X^ooba z Avstro - Ogrsko, ki io je z. in kr. vlada prekr?:Ia, ničeva in odsle? naprej brez učinka ter da je v 'era pogledu zopet dosegla prostost svojega delovanja. Trdno odločena I skrheti z vsemi sredstvu s katerimi razpolaga. za varstvo itaiijanskih pravic in interesov. se ne more od-tegriti kraHeva vlada svoji dolžnosti, storiti proti vsakemu sedaniemu ali bodočemu ogrožaniu v svrho izpol-nttve narodnih aspiracij one korake, ki iih zah^evaio d^godki. Njegovo veličanstvo kralj izjavlja, da se smatra od Jutri caprej v voinera stanju z Avstro - Ogrsko. Podpisani Ima čast, Njegovi eks-celencl gospodu zunanjemu m»nistru obenem sporočiti, da se bodo se da-nes c. in kr. veleposlaniku v Rimu dale na razpo!ago potne listine ni da bi fcil Njegovi eksceler.ci hvaležen, če bi se njemu dostavile njegove listine. Podpisan: Avarna, Cesar svojim narodom. Njega c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je najmi-ostljiveje blagovolilo izdati sledeči Najvišii roko-pis Ju manifest: L jubi grof Sturgkh! Naročam Vam, da v ob-če razglasite priloženi »Mojim narodo m«. Na Dunaju, 23. maja 1915. Franc Jožef, s. r. S t u r g k h, s. r. MOJIM NARODOM! Krali »talijanski Mi Je napoveda! vofno. Zvestobo ie prelomila kraljevna Italijanska svojima zaveznikoma kakor zgodovina ne pozna enakega. Već nego trideset let je trajala *vera, v katerl }e mogla Italija mno-žiH svojo teritorijalno posest in se razevkatf, kakor nikdar ni slutila, te-da) nas je Italija zapustila v uri ne-varnostl in je z razvitimi zastavami prešla v tabor naših sovražnikov. Mi nismo ogrožall Italije, nismo tratili nienega ugleda, nismo se do-taknili njene čast] in njenih interesov; vedno smo zvesto izpolnjevall Svoje zavezniške doižnosti In smo II nudili Svojo zasčito, ko ie §1a na bo-li^če. Storill smo Se več: Ko ]e začela Italija s svojim pohlepnim očesom gledati čez naše meje, sfbo bili od-ločeoi za velike io brtdke irtve, za žrtve, ki so posebno bolele Naše očetovsko srce, samo da obranimo zaveznisko razmerje in mir. Toda pofalepnost Italiie. ki je mislila, da je treba izkoristiti trenutek, se ni dala potolažiti. In t2ko se mora izpolniti usoda. Mogočnemu sovražniku na se-| veru so se Moje armade zmagoslav-no upi rale v desetmesečn: gigantičn) borbi in v najzvestej^em sobo?cvnl-štvu z vojskami Mojega oresvetlega zaveznika. Novi zavratni sovražnik na jugu jim ni nov nasprotnik. Veliki spomini na Novaro, Mortaro, Kustoco in Vis, ki so ponos Moje mladosti, in duh Padeckega, nadvojvode Albrehta in Tegetthoffa, ki še živi v Moji vojni moči na kop-nem in na morju, so mi poroki za to, da borno tuđi proti iugu uspešno branili meje monarhije. Pozdravljam Moje v boju izku-šene zmagonosne čete. Zaupam njim in njihovim voditeljem! Zaupam Svojim narodom, kojih brezprimerni požrtvovalnosti ere Moja najlskre-ne]ša očetovska zahvala. Vsegamogočnega pa prosim, da blagoslovi Naše zastave In vzame Našo pravično stvar v svoje milostno varstvo. ^ Na D u n a j u, dne 23. mala 1915. Franc Jožef s. r. Stiirgkh s. r. 81 Izbrutiu m i Italiio. Udarila je torej usodna ura in vojna Italije proti Avstriji in Nemčiji je gotova stvar. Skoro triintrideset let stara aJijančna pogodba med temi tremi drža\Tami je raztrgana in poteptana. ItaJija je z macchiaveli-tičrnmi izgovori zapustila svoji za-veznici in se združila z njiju sovraž-niki. Plamen, ki divja po Evropi in provzroča toliko gorja, je s tem na-rasel in se razširil in vojne grozote se prikazujeio tuđi že na pragu naše oz)c domovine, na pru.gu slovenske-£a ozemlja. Odkar se je začela sedania sve-tovn.a vojna, je naše duše neprestano mučila bojazen, da poseže prej ali slej tuđi Italija v to vojno in da iz-tegne svoje roke po našem ozemlju, kajti, živeč v sosedstvu, smo bolje kakor drugi videii naraščanje na->piotja italijanskega naroda proti naši državi in smo laglje opazovali vse poiavc v italijanski javnosti. Na pisano alijančno pogodbo, ki ie ob Avstrijo in Nemčijo opirajoči se Italiji omogočila vresničiti mnogo sv»Tiih ciljev, nismo nikoli do-sti dali, ampak smo bili vedno prepricanja ti-stega Trancoskcga državnika, ki je svoj Cas reke!. da Italija sicer rada sklepa politične alijance in prijateljstva, a ;ih vedno smatra samo za provizorične berglje, ki jih brez po-misle-kov proc vrže, če ji tako bolje kaže. V zgodovini je zapisanih mnogo historičnih izrekov o maiovred-nosti pismenih dogovorov in zabe-leženih mnogo slučajev, da so bile raztrgane z naslovesnejšimi pečati opremljene r>godbe. ali tako, kakor sedaj trozvezna pogodba, ta, toliko-Ietna podlaga evropskega miru, ni bila še nobena uničena. Tuđi tišti, ki ne goje utopije, da je pravica pred-sednira pri razsojevanju o nasprotjih med razn^mi državarni, nišo mogli misliti, da se bo Italija tako hladnokrvno odpovedala svojim zavezni-škim dolžnostim. Pri tem si ne smemo prikrivati, da ima italijanska vlada pri svojem postopanju skoro ves narod na svoji "strani. Ali je to usneh skrbnega prepariranja javnosti in posledica sugestivne moči govorov, časopisja in agitacij, ali pa je italijanski narod zopet pre?zel tišti velikanski srd, ki označuje titanske boje v časih Guel-fov in Ghibellinov je v sedanjem položaju popolnoma postranskega pomena. Izkazalo se je, da so bila povse neutemeljena upanja, da je ve-čina italijanskega parlamenta na-sprotna vojni in izkazalo se je, da je bila vera v pomoć Giolittijevega vpliva prazna. Ni nam mar, da bi preiskovali trditve Italije, da sta se Avstrija in Nemčija pregrešili proti trozvezni pogodbi, ker sta začeli vojno brez obveščenja Italije; ni nam mar, v koliko so upravičene pritožbe Italiie, da nima strategično dobrih mej, v koliko ovira avstrijsko dominiranje na Adriji italijanski razvoj, mi vidimo v tej uri Ie eno, da je Italija raz-trgala trozvezno pogodbo in da gre z mečem nad Avstrijo, z očitnim na-menom. vresničiti to, kar se je Ca-vouriu že sanjalo. Vihar te vojne zadene našo slovensko domovino in naše slovensko ljudstvo. Z grozo smo čitali kaj je Italija označila za svoie minimalne zahteve. Primorske dežele so pljuča slovenskega in hrvatskega naroda, tam prebiva eden naiboljših delov slovenstva, tam vdihava naš narod svezi zrak in po teh zemliah šega sedaj Italija, enkrat v imenu narod-nostnega načela, drugič v imenu svoje strategične in pomorske pozicije, tretjič v imenu svoje trgovske eks-panzivnosti. zdaj kot dedinja nekda-niih Benetk. zdaj v imenu starega Rima. Pa to je vse Ie zoprna patetika, kajti nagib je vendar Ie eden: vresničiti imperijalistične težnje Italije in na razvalinah naše monarhije ustvari^ nov rimski imperij. Zavedamo se v polni meri, da gre v tej vojni ne samo za moč in ve-ljavo in za prihodnjost naše države, ampak tuđi za življenje našega nareda. Naša pljuča nam hočejo iztr-gati in razkosati naš narod, računa-ioč. da bi se pri vojevanju del slo-venr-kega prebi\ralstva v kratkem času potopi! v italijanstvu. Ostanek našega naroda, odrezan od morja, bi pa vsled oslabljenosti do skrajno-sti, ne mogel več dolgo kljubovati viharicm življenja, Naše upanje v teh težkih urah je naša armada. ki jo bo naš blagoslov .spremlja! v to težko vojno. Kraj zanimive cerkve v Benet-kah stoji spomenik mogočnega in slavnega srednjeveškega kondotjera Coleona. Njegov obraz je trd in div-je so njegove oči. Toda mi ne veria-inemo. da bi bila današnja italijanska armada podobna Coloenu in njegovim četam. Zato pa trdno upamo, da bo naša armada, če tuđi je v skoro deset mesecih trajajoči svetovni vojni morala prenesti velike težave, in čeprav pojde proti njej sveza in neizrabljena armada. vendar prema-gala vse ovire in ubranila mornar-hijo in ozemlje slovenskega naroda. Časti ti ji vi naš cesar se obraća na svoje narode ter nas vzpodbuja in krepi s trdno zavestjo, nam vliva v srca neomajno zaupanje v silo naše armade. Pri besedah svojega ljubljenega vladarja obnavljajo av-strijski narodi prisego svoje skalno-trdne zvestobe. Mobilizacija v Italiji. Pariz, 23. maja. (Kor. urad.) Agence Havas poroča iz Rima: Kralj ]e odredil splošno mobilizacijo arraade in mornarice kakor tuđi rekviriranje vseh vozil in za prevažanje potrebne živine. OBSEDNO STANJE V ITALIJI. Rim. 23. maja. (Kor. urad.) Po poročilih iz privatnih virov je bilo razglašeno obsedno stanje v provin-cah Sondrio, Brescia, Verona, Vi-cenca, Belluno, Videm, Benetke, Treviso, Padua. Ferraza in Mantua. Ražen tega se ie obredno stanjn razglasilo tuđi nad otoki in občinami ob Jadransški obali kakor tuđi nad vse« mi od vojnega in mornariškega ministra za obrambo sposobno spozniraf trdn.iavami. Promet italiianskih pamikov y Adriii ustavljen. Iz Bazileje poročajo: Italijansko mornariško ministrstvo je ustavilo promet italijanskih ladij v Jadran-skem morju. NA JUŽNI MEJI. Budimpešta, 23. maja. Listi poročajo: Na južni meji ie vse za vojno pripravljeno. Med nasirni četami vlada samozavest in navdušenje. Kor-min je prazen: na cestah nikogar, gostilne, trgovine zaprte, kolodvor zapuščen. V pokrajini vlada tišina, pred viharjem. ITALIJANSKI VOJNI NACRTI, O italijanskih vojnih načrtih razpravljajo razni Švicarki listi. Ženevski »Journal*< hoče vedeti, da bo Italija predvsem pomagala pri Dar-danelah. Na avstrijski meji in pa tuđi v Albaniji pa se bo zadržala defenzivno. Tu jo bodo podpirale tuđi franeoske čete (!). V zadnjih dneh so odšli v Alba-nijo močni transporti italijanskih čet. (»Pester Llovd.«) VARSTVO ITALIJANSKIH DR-2AVLJANOV PREVZAME ŠVICA. Bern, 21. maja. (Kor. urad.) Italija je naprosila Švico, da prevzame varstvo italijanskih interesov v Nemčiji. Zavezni svet je tej prošnji ugodil. POGODBA TROJNEGA SPORAZUMA Z ITALIJO. Rim, 22. maja. (Kor, urad.) »Idea Nazionalev< pravi o pogodbi Italije s trajnim sporazumom, da )q bila pogodba sklenjena 27. aprila. Italija je pristopila londonskemu dogovoru, po katerem ne srne noberi zaveznik skleniti separatnega miru. Italija je dobila sledeče koncesije: Južno Tirolsko do Brenerja, prostost postopanja v Jadran, morju« pridobitev Trsta, Istre in Dalmacije do Narente, priznanje posesti Valone in pravic v Južni Albaniji, udeležbo na pridobitvah v Turčiji v isti meri kakor druge države trojnega sporazuma, korekturo meje na vzhodu Libije kakor tuđi gospodarske koristi za vojne dobe. Med temi gospodar-skimi koristmi, je kar »Idea Naziona-Ie« previdno zamolči, razumeti de-narno nakazilo od strani Anglije, ki prevzame za to kontrolo nad itali-janskim carinstvorr^ Stran 2. .SLOVENSKI NAKOU", dne 24. maja 1^15. 116 stev. SRBIJA IN ITALIJA- Ncue freie Presse« poroča: Srbski tiskovni urad objavila nasled-nji komunike: »Govorice o krizi v ministrstvu so popolnoma brez podlage. Pašiće-va vlada ostane na krmilu. Ni res, da bi se bili Italija in Srbija glede Jadranskega vprašanja sporazumelt, tuđi je neresniČna go-vorica, da je bila Srbija obveščena o sporazumu med tripleentento in Italijo.« Ta srbski uradni komunike ic oči vidno naperjen proti i talijanskim aspiracijam y Jadranskem morju, o katerih pravi »Neue freie Presse*, da ne ogrožajo le Avstrije, celega nem-škega naroda in tuđi Jugoslovanov, temveč tuđi Rusijo, ki ne more ostati ravnodušna, če vidi, da se hoče pohlepna in krivega častižel ja polna velesila vgnezditi za hrbtom balkanskih dežel ter naložiti balkanskim narodom svoj jar em. VOJNA Z ITALIJO IN ŠVICA. Ifakor poročajo švicarski listi, }e italrjanska vlada švicarski vladi sporočila, da bo respektirala ne-vtralnost Švice. Švicarska vlada ima zagotovilo, da smatrati Avstrija in Nemčija Švico kakor dosedaj. tako tuđi v vojni z Italijo, za nedotakljivo. PAPEŽ IN VOJNA NAPOVED ITALIJE. Milanski listi poročaio, da pripravlja papež protest proti domne-vanju, kakor da bi moglo pomeniti odpotovanje treh poslanikov pri Vatikanu, da se je papež odpovedal svojim pravicam ali da bi to dejstvo ustvarilo precedenčen slučaj. Protest pa je tako previdno sestavljen, da ne žali patriotizma Italijanov. Ba-je pripravlja papež tuđi encikliko o vojni Italije proti Avstro - Ogrski. PRED PRELOMOM DIPLOMA-TIĆNIH ODNOŠAJEV. Rim, 22. maja. (Kor. urad.) Po-ročHo »Agenzia Stefani«. — »Tribuna« poroča: Nemški veleposlanik knez Biilo\v je posetil danes popol-dne zunanjega ministra Sonnina ter ostal pri njem tričetrt ure. Sonnino je sprejel tuđi avstro-ogrskega veleposlanika barona Macchia. Z Dunaja poročajo: V soboto proti večeru je konferiral italijanski veleposlanik vojvoda d' Avarna z zu-nanjim ministrom baronom Buri-anom. Neprijeten incident v Beroiinu. Berclin, 21. maja. VVolffov urad poroča: Ko je italijanski veleposlanik snoči zapustil veleposlanisko palačo, je skocil neki podlodrasli fant za av-tomobilom ter je zbil veleposlaniku klobuk z gla^e. ne da bi se veleposlanika dotaknil ali ga morda na kakor -šenkoli način ranil. Neki gospod je mladeniča takoj zagrabil ter ga zasluženo našeškal.. Cim je državni kancelar izvedel za incident, je izra-zil veleposlaniku še isti večer po svojemu pobočniku svoje živahno ob-žalovanje, državni tajnik pa se je pismeno opravičil. Italijanski konzuli na Đavarskem so dobili od veleposlaniŠtva v Beroiinu ukaz, da naj odpotujejo. Turski podaniki zapuščajo Italijo. Lugano, 23. maja. Turski veleposlanik v Rimu pozivlja v Italiji pre-bivajoče turske podanike, da naj se pripravijo zapustiti Italijo. • m RAZPOLO2ENJE ITAUJANSKE JAVNOSTI. Rtm, 21. maja. (Kor. urad.) V stremljenju, tuđi širše ljudske sloje navdati z bojevitostjo, deiuin večina italijanskih časopisov že s tem, da falzificirajo vojno sliko, potrojujejo italijanske vojne moči, dajejo kot predujem lavorike italijanskemu orožju in strategičnemu talentu generalov ter si izmišljujejo revolte v Avstriji in najsmelejše politične zmešnjave. Čeprav so republikanski in radikalni krogi zadovoljni z od-iočitvami takozvanega konzervatio-nega ministra Salandra. se vendar jeze, da se v brzojavki Sonnina veleposlaniku na Dunaju (Zelena knjiga stran 43) dovoljuje Avstro - Ogrski in s tem tuđi Nemčiji popolno svobodo delovanja, če Avstro-Ogr-ska takoj izroči Italije teritorije, ki naj jih odstopi. Upravičeno vidijo ti krogi s tem ovržene vse fraze o idealizmu, pravičnosti in narodnost-nem principu, s katerimi skuša Salandra maskirati pravi značaj italijanske grožnje z vojno in s katerimi naj se z ozirom na Belgijo, Srbijo in Crno goro napravi vojna popularna. Popolnoma po zistemu javnega In privatnega strahovanja, s katerim se je posrećilo, dovesti većino parla-mentarcev, ki so bili še pretekli te-den odločno nasprotni vojnim aven-turam, do ten. da » glasoval ja vojno polnomoč, so pričeli v Rimu loviti onih 75 poslancev. ki so ©dini imeli razum in pogum. da so odklo-nili vojno pooblastilo. Dosedanji voditelji nevtralističnega gibanja, kakor Bertolini, Peano, Schanzer in Cirmeni so hiteli objaviti, da so glasovali za vojno polnomoč. Le 48 so-cialistov si upa javno priznati, da so proti temu glasovali, dočim se ostalih 27 meščanskih poslancev skriva. Tuđi v senatu se je le malo senator-jev pokazalo zveste svojemu dose-danjemu nevtralističnemu prepriča-nju. Seveda je tuđi časopisje opija-njeno in izpreminja svoje naziranje. Nekateri ćasopisi, kakor turinska »Štampa« so se iz sramežljivosti vsled pomanjkanja logične podlage zatekli k željam in rotenjem, naj bo-dočnost pokaže, da so njeni argumenti in skrbi ničeve. Et tu Giolitti! Iz Ženeve poročajo: Sedaj se je spreobrnil tuđi Giolitti. V »Štampi« priobčuje članek, v katerem pozivlja italijanski narod k edinosti ter izreka iskreno željo, da naj bi po teh dogod-kov pokazal, kako hudo se je bil mo-til s svojimi nazori. Švicarski krogi baje sodijo, da sta igrala Giolitti in Salandra dogovorjeno igro. Zopetne manifestacije v Rimu. Rim, 22, maja. (Kor. urad.) Po včerajšnji seji senata je priredila več deset tisoč broječa množica ljudi zopetne manifestracije na Kapitolu in je šla potem na čelu mestni svet z mestno zastavo, pred kvirinal. Kralj v poljskosivi uniformi in kraljica z otroki sta se pokazala na balkanu množici. Kraljica je demonstrantom mahala z žepnim robcem. kralj je po-zdravljal s čepico. Ko je zastopnik mestne^a sveta pokazal na s seboj premešane zastave Tridenta.Trsta in Dalmacije ter pozdravil kralja z »2i-vel«, je mahal kralj s trikolono, ki so mu je izročili. ter zaklical »Evviva Italia!« Množica je šla potem pred vojno ministrstvo in belgijski ko, legij. Demonstracije proti vojni v Itiliji. Rim, 21. maja. (Kor. urad.) »Avanti« konstatira, da so bile ljudske demonstracije proti vojni, ki so jih priredili v vseh krajih, precejšnie in da se še nadaljujejo, čeprav so jih oblasti prepovedale ter jih brzojavna cenzura zamolcuje. Pariz v {talijanskih zastavah. Pariz, 21. maja. (Kor. urad.) Me-sto se je ckrasllo z italijanskimi za-stavami. Tukajšnja italijanska kolonija je ob štrasburskem stebru položila venec. Protiavstrijski izgredi v Italiji. sFremdenblatt« piše: Po poro-čilih c. in kr. zastopstev. v katerih leta omenjajo ćelo vrsto izgredov ita-lijanskega prebivalstva, so naj-markantnejši slučaji od 16. t. m. sle-deči: Dne 13. t. m. so razbili demonstranti s kamenjem okna uradnih prostorov našega generalnega konzulata v Genui. Dne 14. t. m. so bombardirali demonstranti več kakor 10 minut uradne prostore našega konzulata v Barju, razbili vse sipe ter zadeli tuđi naš grb. Isti dan so onesnažili demonstranti grb našega vicekonzulata v Cataniji, v Brindisi-ju pa je insultirala in zasmohovala neka boljša družba gerenta c. in kr. generalnega konzulata. Dne 14. t. m. so se vršili izgredi pred našim vi-cekonzulatom v Molcetti. Demonstranti so bili razobesili pri vice-konzulatu italijansko zastavo ter odnesli avstrijski grb, katerega so vrgli pozneje v morje. 15. t. m. so oblivali v Brindisiju naš grb s crnilom, 16. t. m. so razbili v Anconi okna na našem konzulatu. »Fremdenbiatu pristavlja: Ta dejstva pač ne potrebujejo nobene-ga komentarja. VOJNA SILA ITALIJE, Navedli smo že nekatere podatke o organizaciji italijanske arma-de, ki šteje v slučaju vojne 1,200.000 mož prvega poziva in 2.200.000 mož čine vojske. Mobilna vojska prvega poziva šteje po nacrtu štiri armade, katerih vsaki se pridružuje po ena konjeniška divizija s kolesarskimi stotnijami, mitralješkimi oddelki, dvema jezdičnima baterijama, potem letalsko brodovje, najbrže po pet težkih baterij, brzojavni oddelki itd. Vsega skupaj 12 armadnih zborov s 25 divizijami. Alpinske čete, ki posta-yi}o takoi tuđi svojo mobilno milico in deželnobrambne farmacije, dajo mobilizirane 60 bataljonov in 36 ba-terij (v vojni najbrže 48) za prvo brainbo meje. 32 bataljonov trdnjav-ske in obrežne artiljerije, kakor tuđi ostanek ženijskih čet, ki ne pridejo v vporabo v vojski prvega poziva, tu ne vpoštevamo. SkoraJ tri četrtine redne mobilne aktivne vojake prvc-8a poziva ao ic več tednov pod orožjem. Mobilna milica (deželna bramba), ki se more danes ob moč-nih rekrutnih kontingentih zadnjih let, se^taviti iz 27- do 321etnih ljudi, ima dati četam prvega poziva (ne glede na alpinske čete) po eno divizijo za vsak zbor. Mobilna milica — ne vpostevajoč trdnjavske formacije — se more računati na 350.000 mož, tako da bi štela vojska prvega poziva V2 milijona mož. V vojski je odstotek ljudi, ki pripadajo drugemu pozivu in so se le šest mesecev vežbali; morda pridejo ti deloma naj-prej k nadoniestnim fiirmacijam. Vir za le-te tvori treji razred, ljudje, ki so jim bili — in s tem crni vojski — v miru neposredno pri ti a boru od-kazani. Glasom nabornega zakona obsega Crna vojska 18- do 39ktne (neizvežbane) ljudi; od izvežbanih so med njimi 33- do 391etni. Ta te-ritorialna milica, o kateri se zadnja leta ne objavljajo več podatki, ki so jo pa v zadnjih mesecih z vso silo pripravljali, je v vojni določena za obrežno varstvo, etapno in garnizij-sko službo. Izvežbanih ljudi bi uteg-nila dati približno polovico toliko kakor letniki mobilne armađe, nt-iz-vežbani Črnovojniki pa tvorijo bogat vir za nadomestne svrhe. Ako so dosedania poročila točna, potem so letnike 1S76. do 1880., tore] 36 do 45 let stare ljudi črnovojne pehote vpoklicali \5. maja, tako, da se more večina enot te teritorialne milice ne-mudoma mobilizirati. Kako dalcč so te čete sicer pripravljene, je seveda drugo vprasanje. Šef italijanskega generalnega štaba generallaitnant Cadorna. V zadnjem času imenovani šef generallajt. Luigi Conte Cadorna ]e bil poklican na to mesto sele 10. ju-liia Irr^kega leta. Bil je imenovan na rnesi malo preie umrlega šefa generalnega štaba Pollia. Oenerallaitnant Conte Cadorna je v 65. letu. Roien je bil leta 1850. v Pallanzi v provinciji Novara kot sin generala; obisko-val je pozneje vojasko akademijo ter je bil leta 1868. uvrščen kot častnik v armado. Po večletnem službovanju pri generalnem štabu je bil prideljen kot major k infanteriji. Pozneje je bil zopet prideljen generalnomu štabu, pozneje je poveljeval kot polkov-nik nekemu polku bersaglierijev. 2e leta 1896. je bil zopet dodeljen kot generalnoštabni šef 8. armadnega zbora v Florenci in zopet generalne-mu štabu. Na tem mestu je ostal do leta 1898., ko je bil imenovan za generalnega majorja. Leta 1905. je bil imenovan za generallajtnanta ter je poveljeval najprvo neki diviziji, pozneje pa, <>d leta 1910., pa armadne-mu zboru v Genovi. Že leta 1911. je bil določen generallajtnant Cadorna za armadnega poveljnika in je ostal v tej lastnosti do svojega imenovanja za šefa generalnega štaba. — V Italiji se v mirnih časih ne podeli viš-ii red kakor generallajtnanta, to je feldmaršallajtnant. V vojni se podele višji naslovi in sicer se imenuje tak general »Generale d' esercito«, to je armadni general. Po ustavi ima kralj v miru kakor v vojni naivišje povelje čez ceio armado. V vojni se pa to vrhovno poveljstvo prenese lahko na kakega generala, ki ima potem naslov »Commandante in capo«, to je najvisji poveljnik. Takoiimenovani »designirani armadni poveljnik«, na katerem mestu je bil do lanskega leta tuđi general Cadorna, so v miru pomožni organi vojnega ministrstva in se jih lahko primerja približno z armadnirni inšpektorji v Avstro-Ogrski. Peta vojna z Italijo. Petič stopa naša Avstrija na bo-jišče, da se meri z Italijo. V 67. letih je križala naša armada že štirikrat svoje orožje z rtalijanskim in mnogo slave je vzevetelo avstrijskim pol-kom na italijanskih bojnih poljih. Leta 1848. se je dvignila takrat av-strijska Lombardija in sardinski kralj Karoj Albert »spada d* Italia« — meč Italije«, je podprl insurekcijo s svojo armado. »Plemontezarji« so takrat nastopili proti avstrijskim četam z znatno premočjo, zasedli so Milan, ustanovili v Benetkah repu-bliko — toda sijajni talent očeta Ra-dedkega je kmalu zasijal v novi luči. Po ojačenju svojih čet je udaril avstrijski vojskovodja z vso silo na armado Karola Alherta, jo večkrat po-razil ter pri Custozzi (25. juli ja 1848) sijajno premagal. Karol Albert je bil prisiljen skleniti v avgustu premirje ter prepustiti zavojevano Lombar-dijo zopet Avstrijcem. 2e v zgodnji pomladi leta 1849. se je razbesnela druga vojna, katero je pričcl Karol Albert, zanašajoč se na vsled ogrskih homatij nastalo notranjo oslabelost monarhije. Toda sardinska armada je bila tokrat po* vsem nesrečna, Radecky jo je dva-krat pri Mortaci (21. marca) in pri Novari (23. marca) tako odločno po-razil, da je moral Karol Albert v prilog svojemu sinu Viktoriu Emanu- elu resignirati, da omogoči mir, iz katerega je izšla sardinska kraljevna teritorijalno neoškodovana, ker so se zanjo zavzele zapadne velesile. Od leta 1852. je vodil pijemontsko zunanjo politiko grof Camillo Ca-vour. učitelj in mojster \seh italijan-skih nacijonalističnih aspiracij. Ca-vour je pridobil Napoleona in leta 1858. sta podpisala Napoleon Cavo-ur v kopatišču Plombieres zvezno pogodbo, naperjeno proti Avstriji. Pi-jemontska armada se je pričela mrz-lično pripravljati na novo vojno, revolucionarno gibanje v avstrijsko-italijanskih pokrajinali je prispelo do vrhunca. Tako je stavila Avstrija dne 23. aprila 1859. v Turinu ultimatum, ki je zahteval takoišnjo demobilizacijo. Odgovod je bil nep:ativen in dne 29. aprila so prekoračile avstrij-ske čete sardinsko mejo. Toda očeta Radeckega ni bilo več in armadi je načeloval nesposobni general Gyu-lav. Tuđi se je kmalu pokazala šte-vilna premoć sovražnika: Viktor Emanuel je imel 80.000 mož, Garibal-di je načeloval močnim prostovolj-skim četam, od zapada pa je prikora-Ia francoircu iz Kranja je pred par dnevi ukradel neki tat iz njegovega leži-šča na slami v hlevu. kier je imel de-nar skrit. znesek 90 K. Orožništvu se je posrećilo najti tatu v osebi ne-kega l^letnega, tamkaf zaposlenega fanta. Fama so oddali sodišču. Od ukradenega denarja je bil že 60 K zapravil. Tatvina. Gostilničariu Lovrencu Bohincu na Lescah je ukradel te dni do sedaj se neznan tat iz zaklenjene omare sto kron. Tat je odprl omaro s potnočn ponarejenega ključa. Najdeno truplo. Dne 19. t. m. so potegnili v blizini nekega mlina pri Postojni iz Pivke truplo vtopljenega vojaka. Po pri njem najdeni kore-spondenci je to naibrže $tefan Tru-mer. Vojak je padel najbrže pri lo\u na rake in ribe v vodo. Na progi Zidani most-Zagreb vozi do nadaljne odredbe samo po en vlak in sicer odhaja proti Zagrebu ob 5. zjutraj ter prihaja iz Zagreba ob 1. uri ponoči. Denarnico pogreša neki častnik. Izgubila se mu je y soboto popoldne okrog 4. ure, ko je kupoval pri lini na glavni pošti znamke. V denarnici ^e je nahajalo nekaj denarja, mali ključki in spominki. Naiditeli nai de-rar obdrži, denarnico s ključki in spominki pa nai dene v kuvert ter odpošlje nefrankirano na adreso: Karol Schreibmuller, poste restante, Ljubljana. Razne stvari. * Odbor za nemške begunce te Italije. Pod predsedstvom tajnega svetnika prof. Riesserja se je ustano-vil v Berolinu posebni odbor za pomoć beguncem iz Italije. * 1385.000 vojnih vjetnikov. »Frankfurter Ztg.« poroča: V nem-skih in avstrijskih taboriščih se na-haia desedaj 1,385.000 vojnih vjetnikov in sicei J,017.00 Rusov, 254.000 r-'raneozov. 24.000 Angležev, 4C.000 Belgiicev in 50.000 Srbov. Tak ih šieviik v-ina zgodovina dosedaj se iii poznala * D' Annunzto pri kralju. O spre-šemu d' Annunzia pri kralju v VilH \da poročajo: Kralj je pozdravil pes-nika pri durih parka ter ga sprejel z besedami največje prisrčnosti in ob-cudovanja. Potem je šel kralj s pes-nikom. Ta noće povedati, kaj je kralj z njim govoril. D* Annunzio je bil ze-io dovzet od pogovora. * Ruske grozovitostl. Iz vojno-tiskovnega stana poročajo: V zadnjih bojih na jugovzhodni fronti so Rusi izvršili akt posebne grozovito-sti. V Szipenitzi (Bukovina) so don-ski kozaki židovsko prebivalstvo, ki so ga polovili po okraju, postavili r a svojo lastno fronto ter ga podli pred naše pozicije. * * Smešne dentoastracfle. Prebi-valci v vii Oregoriani v Rimu, kjer sta generalna konzulata Nemčije in Avstro-Ogrske, so priredili smešne patrijotične demonstracije. Postavili so na okna vseh hiš gramofone, ki neprenehoma igrajo Garibaldijevo himno, marseljezo, tripolitiško koračnico in druge vojne pesmi. * MoHtvice italijansklh vojakov. Katoliške organizacije v Italiji so razdelile med vse vojake po en ix-tis vojaške molitve. Na teh listkih je naslikan en italijansk! kavalerist, en infanterist in en bersaljerec, ki gledajo proti Odrešeniku v oblakih. Molitvica vsebuje sledeče: »Glej, Gospod, mi ne gremo z mogočnim proti slabemu. Ne vodijo nas želje po moči v to vojno. Mi nočemo v drugih deželah moriti in požigati, mi hočemo le obdržati svojo zemljo, ki si jo nam Ti dal in ki so jo naši pra-dedi s svojo kr\io resili iz stolet-nega jarma. In če priđe dan boja, te-daj blagoslovi Ti, o Gospod, na.se orožje in našega kralja, potomca ju-nakov in svretnikov in dodeli nam zmago za naše otroke, naše žene in za grob naših očetov.« * Poincarć In njegova mačka. Predsednik franeoske republike je velik prijatelj živali. Posebno pa ljubi mačke, ki jih jemlje s seboj ćelo na, svoja oficijalna potovanja. Njegov prav posebni prijatelj, ki ga mora imeti vedno pri sebi, pa je maček, ki ga je imenoval »Gris - Gris^. Ta maček je krasen eksemplar siame-škega mačjega plemena. In kako ima Poincare tega mačka rad, kaže to, da se ne more od njega ločiti ćelo na svojih opetovanih vožnjah na fronto. Oospodje franeoskega generalnega štaba so bili pred nedavnim precej iznenađeni, ko so videli pri dohodu predsednika zraven njega v avto-mobilu tega mačka, ki je zadovoljno predel vsled dobrega zajtrka, ki ga je ravnokar zaužil in ki mu ga je dal predsednik na svojem lastnem krožniku. * Vojna orhideja. Na cvetlični razstavi v »Horticultural Hali v Londonu, ki se vrši vsako leto, je le-tos vzbujala posebno zanimanje bogata zbirka orhidej, ki jo je razstavil slavni angleški gojilec orhidej I. Gurnev Fowler. Te čudovite cvetli-ce so zavzemale eno ćelo stran velike dvorane in so nudile krasen pogled vsled svoiih raznoličnih oblik in barv. Fovvler je dobil za to zlato kolajno, ki jo podeljuje razstavni odbor. Največje občudovanje pa je vzbujala nova vrsta, ki jo je imenoval Fowler Odomoglossum Mars. Ta vojna orhideja, ki naj zbiralee in po-znavalce orhidej vedno spominja na leto 1915, kaže velik šop rjavordečih cvetov, ki izgledaio kakor ^posušene kaplje krvi«. Ta turobna barva in skero grozen značaj te nove orhideje, sta dovedla Fowlerja do tega, da je imenoval cvetlico Mars. * Odkod barva vojne uniforme. časopis »Heer und Politika pripove-duje, kako je prišlo do sedanje bar-ve uniforme, namreČ »vojno - sive«. Glavni pogoj pri izbiranju nove bar-ve je bil. da bi bilo vojaštvo kolikor megoče malo vidno. Toda, kot vemo, se menja barva pokrajine, po kateri se kreče vojska. Menja se v raznih letnih časih in tuđi v posameznih pasovih. Tako se kažejo krompirišča in žitna polja, kakor je letni čas, ali temnozelena, svetlozelena, ali pa rjavorumena. Bilo je treDa torej iz-brati bar\ro, ki bi se najbolj prilegala vsem tem barvnim razlikam. Rusi imajo rjavkasto barvo, ki je sicer tuđi dobra, a ima napake vsled temniri barv. Kakor se je dognalo s poizku-si, temna barva najbolj udarja v oči. Ko se je iz-birala barva za vojsko, so delali praktične poizkuse z raznimi barvami. Pri tem se je dognalo, da je bilo temno barvo pehote mogoče spoznavati že na razdaljo 5000 me-trov. Vrste pehote so tvorile temne proge, ki so se oštro odbijale od taI. Vojska, ki se premika, se nikdar ne more skriti popolnoma. Tuđi zajca je mogoče opaziti tedaj, ko zbeži. Zato dela, ko leži vojaštvo, primerna barva prave čudeže. Francozi so se v tej vojni pogostokrat pritoževali, da je bilo, kakor bi se bila zemlja stopila nad sovražnim vojaštvom, ko je poleglo po tleh. Barva uniforme se je zato izbrala taka, da so v njej v nekaki obliki vsi barvni toni pokrajine. Sivozelena barva vojnih uniform se težko razločuje od tem-nejše in svetlejše pokrajine. * Urezal se je. Ludvik Gangho-fer, ki slavi kot romancier nemških alpskih kmetov, je postal vojni po-ročevalec. Njegove slike z bojišč se cenijo kot posebno zanesljive in točne. Toda kakor onega poročevalca, ki je sestavil popis bitke pri Gorli-cah iz neke potopisne knjige, tako je zadela tuđi Ganghoferia majhna nezgoda. V »N. Fr. Pr.« je popisal Ganghofer nedavno svoj obisk v strelskih jarkih na vzhodnem boji-šču. Popis je bil prav dober in vsakdo bi bil prepričan, da se je ko-rajini poroćevalec res zabaval % toči sovražnih krogel po strelskih jarkih, ako bi se mu ne bila prigodi-la mala nezgoda,ki je zanj kot za po-znavalca kmečkega življenja posebno mučna. Ganghofer se razgovarja z nekim krepkim, plavolasim kmeČ-kim fantom, ki mu pokaže piško, živo piško v strelskem jarku! »Lepa piska«, pravi Ganghofer, ta vam bo fantje dišala!« Toda fantje s fare od-kimajo zelo odločno z glavo: »O ne; te piske ne pojemo, ona nam zleže vsak dan jajce«. »Kako to,«, se začudi Ganghofer, »da vam leže jajca, za to potrebujete vendar petelina!« — »Seveda, seveda«, pravi fant, »stara babnica tam-le doli ima prav lepega petelina. — Vsako jutro grem ponj.« »Smejati sem se morak, pravi Ganghofer, »ali je piska vsakokrat pri volji?« — Z Ganghoferjem vred se prisrčno smejijo seveda tuđi vsi poznavalci perutninske nature in zlasti tuđi »kmečki fanti-, ki vedo neka], kar je ostalo Ganghoferju pri-krito: da namreč piske ne potrebu-iejo petelinove pomoči, če hočejo jajca leci . . . Ganghofer pozna gotovo ono staro: Warst nit afigstiegen, warst nit oabi gfoln.« * Času primerna spomina. Dne 9. januarja 1878 je umri italijanski kralj Viktor Emanuel II. Takratni nemški prestolonaslednik (poznejsi cesar) Frideriik je hit^l v Rim, da iz-kaže umrlemu kralju zadnjo čast in da pozdravi novega kralja. Po žal-nih svečanostih se je zbralo pred Kvirinalom nad stotisoČ ljudi, da po-zdravijo novega italijanskega kralja l^berta. Kralj Umberto je s pre-lestno kraljico Margerito in z nem-škim prestolonaslednikom stv>pil na balkon. Ovacije so bile velikanske. Tedaj je nemški prestolonaslednik vzel na roke fantička, sina kralja Umberta in kraljice Margerite, in bodoči nemški cesar je poljubil in objel bcxločega italijanskejra kralja. Danes je ta nekdanji fantiček kralj, PvXi istim balkonam pa kliče 100.000 ljudi na vojno proti Nemčiji. — Dne 11. aprila 1900 je v dunajskem dvor-nem gledališču gostovala Eleonora Duše, morda najznamenitejša igral-ka zadnjih petdeset let. Pred predstavo ji je prinesel intendant dvor-nega gledališča baron Plappart v garderobo zlat red najvišje odlikovanje, ki ga more ženska dobiti v Avstriji. Eleonora Duše Je nastopila kot Gioconda v drami tistega d' Annunzia, ki je sedaj glasnik vojne proti Avstriji. — Kraljevska palača v Milanu stoji za stolno cerkvijo. V tej palači je svoje dni stanoval feld-maršal Radeckv. Ko Je leta 184S. nastala v Milanu revolucija, je hotela množica prodreti k tei palači, a vojaštvo je bilo zaprlo pot in ker se ljudstvo ni umaknilo, je oddalo ne-kaj strelov. V nedeljo se je zopet zbrala velikanska množica in hotela iti pred palačo. Pot je bila zopet za-prta z vojaštvom, kateremu je poveli eval polkovnik. Eden voditeljev množice je zaklical: Narod zahteva, da se mu odpre pot. Tedaj je polkovnik salutiral s sabljo in ukaza! svojemu vojaštvu, naj se umakne, da poide ljudstvo pred kraljevsko palačo. * »La destruetioti a jamais«. Belgijski pisatelj Maurice Maeterlinck, eden najznamenitejših umov naše dobe. se je od začetka sedanje vojne ves premenil. Sama besnost govori iz njega. »Pester Lloyd« poroča. da je Maeterlinck dne 7. maja spisal v pariškem »Figaro« članek. v kate-rem pravi: »Že danes se lahko govori o sedanji vojni, kakor da je reše-na stvar in o zmagi, kakor da je že izvojevana. V principu in v regijonih idealne resniČnosti je Nemčija že poražena in sledile bodo te gotovosti tuđi v resnici. Agonija zna trajati še tedne in mesece,kjer je življenj. sila nemških mesojedcev mogočna. A Nemčija je smrtno zadeta. To je gotovo največji zgođovinski dogodek, kar imamo zgodovino in zgodil se je proti postavam zgodovine. Vse je kazalo, da zmaga Nemčija. Francija ni mogla ohraniti suprematije, ki jo ji je pridobil Napoleon. Za Rusijo čas še ni prišel in kazalo se je, da govori usoda za Nemčijo. Zdaj pa se vidi, da je Francija usodo premenila. A to se samo vidi, dokaz še ni doprinešen. Tuđi tišti dan. ko bo vojne konec in zmaga naša, Še ne bo premagana usoda. Sele po zmagi borno morali resnično zmagati. Kadar bo udarila ura miru, se bo sele začel boj proti nevidnemu sovražniku. ki je stokrat nevarnejši od tistega, ki ga imamo danes pred seboj. Če v tišti uri ne borno položaja do skrajnosti izkori-stili, če ne uničimo vojaške sile so-vrainika do zadnje korenine in za vedno, če se že sedaj ne zavarujemo proti temu, da bi bili tedaj usmiljeni in velikodušni, če se ne zavarujemo proti nespametnostim, needinostim in prihodnjim rivalitetam, Če pustimo Nemčiji le eno upanje, da priđe še kdaj na površje in bo še kdaj mogla dihati, potem bo usoda nad nami tri-umfirala in vse naše žrtve so bile za-stooj doprinešene.« — Tako piše isti Maeterlinck pet dni po katastrofi pri Tarnowu in Gorlicah; uničenje za vedno, »destruetion a jamais« ozna-nja v trenotku, ko stt>je milijoni nem-Ških vojakov na franeoskih in belgijskih tleh! * Potopitev »Goliatha«. Torped-ni čoln »Muavenet«, ki je potopil an-glesko oklopno križarko »Goliath«, je bil zgrajen v Schichani ladjedel-nici v Danzigu. Preje je pripadal nemškemu vojnemu brodovju ter se imenoval »S 165»«. Pozneje ga je kupila Turčija s prostovoljnimi r»ri-spevki naroda, čin, ki zagotavlia »Muavenetu« nesmrtno slavo, je rezultat inteligentnega skupnega delo-vanja turskih in nemških mornari-Ških častnikov, ki so bili na krovu »Muaveneta«. V zgođovini vojnih mornaric je to prvi slučaj, da se je torpednemu čolnu posrećilo, potopiti linijsko ladijo. Nalogo, ki jo je imel »Muavenet«, da preplove po-noči z minami nasejani pas, je bila ena izmed najnevarnejših. Ta naloga je bila rešena. Ravnotako tuai druga, še nevarnejša: prepluti ozek prekop, na koncu katerega sta bili dve angleški oklopni križarki cilj po-veliniku »Muaveneta< pri njegovih nevarnih operacijah. Osem angle-ških torpednih rušilcev po dva in dva je v kanalu na vse strani čuvalo. Z razumnim manevriranjem je »Muavenet« premotil čujećnost so-vražnikovo ter prišel na sto metrov daleč od svoje žrtve. Polnoč je bila. Do pol dvanajstih se je »Goliath« udeleževal bombardiranja Dardanel. Zdelo se je, kakor da bi na krovu vse spalo. »Muavenet« se je oočasi pri-bližal *Goliathu<'. Prvi torpedni strel je prekinil nočno tišino. Na lepi Iniijski iadiji je bila opa/ati grozna zmešnjava. Toda pozabili, so z elek-tričniini reflektori] poiskansovražni-ka, ravnotako pri drugem torped-nem strelu. Tretji strel je razstrelil municijsko shrambo >.GoIiatha<^. Ve-likanski plameni so krvavordeče razsvetljevali vse naokoli do konca zaliva Morto. Par minut nato je zopet zavladala temna noč. »Goliath« se je bil potopil. Druga angleška oklopnica je vsled splo-šne osupne-nosti pozabila priti na pomoč. V splošni zmešnjavi je »Muavenet« ušel. Ko so ga začeli angleški tor-pedni rušilci zasledovati, je bil že na varnem. * KHchenerjeva nova vojska. E. liolten - Nielsen je bil prisoten pri vajah in manevrih Kitchenerjeve vrojske na Angleškem ter pripovedu-je sedaj v listu »Politiken^ o svojih opazovanjih: Angleški tren je oko-ren, toda zelo bogat in zato kljub svoji okornosti veča bojno zmož-nost čet. Štabni častniki ne zauživajo alkohola, da dajejo vojakom dober vzgled. Pisec ni videl niti enega pi-janega vojaka. Oprema je izborna. Znaki šarž so skoro nevidni. Častniki nimajo sabel, pač pa imajo vsi častniki do stotnika tornistre. Pri moštvu uporabliajo kolikor mogoče malo jermenov. Zepi so v g^ibah. Pri vajah so markirali strojne puške z bobnom, kar gre izborno in pri čemer se štedi z municijo. Glas je mogoče popolnoma posnemati. Strclski jarki, povprek 5—-6 čevljev globoki, se ne drže več drug drugega, mar-več so za 3—4 može ločeni s prečno steno drug od drugega, pogosto imajo tuđi obliko T. Topove zakrivajo grmičevja. Dolge težke topove vlači po 8 škotskih konj. Konjenica ima večjidel izborne kanadske konje. Tren ima kot vprego velike mezge iz Argentinije, ki so zelo podobni konjem, lahki tren uporablja slabejše mezge, poveljniki stotnij imajo velike ponije. tako da je prav čudno gledati velike ljudi na teh malih živalih. Proti dežju imajo povsod. tuđi na konjih, nepremočne plahte. Za fu-ražo jim služijo pogosto motorna vozila, katerih imaio prav mnogo in od katerih so nekatera tako velika, kakor majhne hiše. Velikih vaj se je udeleževalo po 36.000 mož ter so va-ie napravile prav miren in premiš-ljen vtisk. Zlasti se vežbajo v nasko-ku. Vreče s slamo med visokimi dregovi markirajo sovražnika, ki ga napadajo z bajoneti. Većina infan-terije je oborožena s kratko angle-ško puško sistema Lee - Einfield, ki je tip angleških pušk. Isto orožje imajo tuđi artiljeristi. konjeniki in tren. Konjeniki so tuđi peš prav dobro zvežbani. Vojaških godb je v izobilju. Kamor priđeš, jih srečaš in zlasti v Londonu vzbujaja vedno na-vdušenje. Književnost. — »Carniolia« prinaša v 1. in 2. zvezku VI. letnika to-le vsebino: Dr. Josip Gruden, Šola pri sv. Niko-Iaju in ljubljansko nižje šolstvo po reformacijski dobi. Bergdirektion Idria, Die dritte Okkupation Idrias durch die Franzosen ini Jalire 1809 (Fortsetzung). Dr. Janko Poncbšek, Naše ujede. Referati. Gruden dr. Josip. Zgodovina slovenskega naroda. (Dr. Fr. Kos). — Kovačič prof. Fran, Dominikanski samostan v Ptuju. (G.). Kovačič prof. Fran, Nadžupnija sv. Križa pri Rogaški Slatini. (G.). — Steska Viktor, Ob tristoletnici šent-jakohske cerkve v Ljubljani. (M.). — Stroj Alojzii, Dvestoletnica smrti slovenskega pridigarja o. Ivana Sveto-križkega. t 17. oktobra 1. 1714. (M.). — Mitteilungen des k. k. Archivra-tes. (M.). — Kossmat Fr., Die adria-tisehe Umrandung in der alpinen Faltenregion. (F. S.). — Seiđl Ferd.f Geološki izprehodi po Goriškem. (I. Vesenjak). — Ginzberger Dr. A.. Der Schutz der Pflanzenvvelt in Nie-der()sterreich. (A. P.). — Dr. Janko Slebinger. Bibliografski seznara. Zapiski. Fr. Kotnik, Iz Rohrnieistro* vih zapiskov. — Janko Barlć, Bra-tovščina sv. Barbare v Brdovcu. — Iv. Tušar, Major du Montctov oklic icta 1S09. Društveni vestnik. Društveni odbor za poslovno dobo 1915 do 1917. — Društvenim udom. —• Občni zbor »Muzejskoga društva za Kranjsko«. — Dr. Boris Zarnik. — Zbirka za Valvasorjevo spominsko plošCo. — Novi udje. — Umrli udje. Slike. Ornitologične tab. I.—III. (Velika uharica — Mala uharica. veliki skovik, močvirna uharica — Lapon-ska in koconoga sova). Najnovejša poročila. Angiija je predlagala papežu, naj sa preseli na Angleško. »Pester Lloyd« poroča preko Curiha: Z dobro informirane strani se poroča, da je angleška vlada predlagala papežu, nai se preseli za čas vojne na Angleško. Ponudila mu je istočasno kritie vseh s selitvijo in s poslovanjem na Angleškem združenih stroškov. Papež je angleško ponudbo odklonil. Angleško poročilo. London, II. maja. (Kor. urad.) Reutcrjevo poročilo. General French poroča, da ovira operacije slabo vre-me. Kljub teinu napredujejo Angle-ži uspešno vzhodno in južno od La Qininque Rue. Operacije obstojajo iz veiikega števila bojev za močne točke za prvotno crto sovražnika, Več takih točk je baje že zasedenih/ V Rusiji se bo)e revolucije, Petrograd, 21. maja- (Kor. ur.) Mestni poveljnik je izdal razglas, vi katerem se pod najstrožjo kaznijo prepoveduje obelodanjenje oklicev irt drugih člankov, ki bi lahko vzbujali med prebivalstvam sovraštvo proti vladi. Smrt ruskega admirala. Petrograd, 21. maja. (Kor. ur.> Poveljnik ruskega brodovja v Baltik škem morju, admiral pl. Essen, jei včeraj v bolnišnici v Revalu umri žal pljučnico. DELO NEMŠKIH PODMORSKIH COLNOV. London, 21. maja. (Kor. uradj Llovd poroča iz Brixhama: RibiškaJ Iadja »Sunstar« je izkrcala tu kapita-na franeoskega ribiškega parnikgl »St. Jus« iz Arcachona. Kapitan je poročal, da je bil njegov parnfK včeraj popoldne pri Startpointu ocjj nekega nemškega podmorskega Čol^ na potopljen. Posadka 13 mož je uto-« nila. Rotterdam, 21. maja. (Kor. ur.J >'Rotterdamsche Courant« poroča izj Londona: Ribiški parnik »Cornelian< se je potopil 60 milj od Wyka. Ribn ski parnik »Crimond« iz Aberdeenal je bil 19. maja 50 mili jugozapadna od Fohrskih otokov potopljen od ne-kega podmorskega čolna. Švedski parnik »Indiania«. na poti iz Novega; Jorka v Gotenburg, so pripeljali V Leith. Novi vpoklici v Rusiji. 1 Petrograd, 21. maja. (Kor. ur.)^ Kakor poroča »Rječ«, je izdai can ukaz z dne 2. maja, ki odreja vpo-kiic vseh vojne službe oproščenijj Rusov, kakor tuđi zahteva od pri-padnikov neizvežbanih črnovojni^ kov poseben vojni davek, ki se bo plačeval skozi 18 let in se bo razde-Iil proporcijonalno po dohodkih im bo znašal povnrečno 6 od 2000. *» Italijani so zasegli nemški tovor, »Miinchner Neueste Nachricrw ten« javljajo: Italijanski carinskj urad v Napolu je konfisciral na ne~ kem grškem parniku 2000 ton riža, namenjenega za Nemčijo. Spominjajte se „Rđečega križa". Danasnj* list obsega 4 strani. lzdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskane«. Sredi zmagovitega pohoda naše zmagoslavne armade se obraća država na Vas. V tem veleresnem času zahteva domovina, da naiinemo ^anjo vse moćL Sedaj velja, da porazimo sovražnike in vztrajamo do konca: • Ne le vojaško, ampak tndi Hnaneiieliio! w Pokažite se tega velikega trenutka vređne! PnflnnP vninn imr u ruu|Hđiyiu lujiiu |iuđu]uu! * Kđor ljubi svojo domovino, mora pođpfsati kolikor more! Vsak posameznlk prlde v poštev. Kakor vojak na bojnem polju ne onaaga in vztraja do zadnje kaplje krvi. tako tuđi oni, ki so ostali doma ne smejo omagati, da podpirajo državo v tej velikanski borbi z vsemi svoj im i sredstvi. Kdor podpi^e, skrbi za dobrobit bratov na bojnem polju in okraj&a vojno. Ne bodite malodu^ni, ne bodite bojažljivi, ne skrivajte in ne zakopavajte svojega denarja. Premoženje vsakega posameznika je odvisno od srečnega izida vojne, vojna pa od naše financijelne moći. V zvczi z našimi sijajniin zaveznikom smo podali celemu svetu dokaze nepre-magljive junaske moči. Sovražniki trepetafo, sedaj morate imeti tuđi Ti popolao zaupanje! Podpisujte vojno posojilo!