Ptuj, petek, 13. januarja 2006
letnik LIX • št. 3 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
bai easn n@03aO]šah v^aadnOPh . ki ssoetnOtadeouOeta
Obiščite naš
prenovljen spietni portai
www.tednik.si
Šport Rokomet • Na
krilih Ramšakove in Potočnjakove
Stran 12
Nogomet •
Letonja že podpisal predpogodbo, Đaković in Argentinca še na preizkušnji
Stran 11
.
Foto: Martin Ozmec
Po naših občinah	Po naših občinah	Po naših občinah	Po naših občinah	Reportaže
Markovci • "Dosled-	Sv. Jurij • Brez	Cirkuiane •	Lenart • Bodo	Globoki klanec •
no spoštujemo	občine ne gremo več	Potrkali bodo na vest	ovadili tudi predsed-	Smučarska sezona je
določeno mejo!"	volit!	ministrstva	nika vlade J. Janšo?	odprta
Stran 4	Stran 2	Stran 10	Stran 5	Stran 24
A
JS^
Aktuaino
Ptuj • Klet se seli iz mesta - nova lokacija skrivnost
Stran 3
Turizem Ptuj • V Termah prva lopata februarja, tokrat zares!
Stran 20
9770040197060
Sv. Jurij • Razočarani nad odločitvijo poslancev
Brez občine ne gremo več volit!
Občino Lenart sestavljajo štiri krajevne skupnosti: Voličina, Lenart, Jurovski Dol ali Sv. Jurij in Sv. Trojica. Poslanec mag. Janez Kramberger je na pobudo KS Sv. Trojica in Sv. Jurij vložil zahtevek za ustanovitev samostojnih občin. Poslanci so predlog za občino Sv. Trojica potrdili in zahtevek KS Sv. Jurij pa zavrnili, ker ta nima zdravstvene ambulante in tako ne izpolnjuje pogojev za ustanovitev samostojne občine.
Predsednik KS Sv. Jurij Jože Škrlec komentira, da so krajani strašno razočarani nad odločitvijo poslancev. Na odločitev so se že pritožili na Ustavno sodišče in zbrali že preko 600 podpisov krajanov, ki jih bodo poslali predsedniku državnega zbora in poslanci naj na osnovi podpisov premislijo in izglasujejo razpis referenduma za samostojno občino tudi za KS Sv. Jurij. Jože Škrlec še dodaja: »Naša KS že od leta 1995 stagnira na področju celotne infrastrukture, namesto da bi se vsaj do neke mere enakomerno razvijala. Kar se tiče zdravstvene ambulante, pa lahko rečem, da smo Zdravstveni dom v Lenartu financirale vse KS v občini Lenart in sedaj ga tudi vsi skupaj uporabljamo. Naši krajani pa si lahko osebnega zdravnika izberejo tudi izven Lenarta.
Uvodnik
Zato je zame največja bedarija izgovarjanje poslancev, da v KS nimamo zdravstvene ambulante.«
Odločitev poslancev zdaj presoja Ustavno sodišče; kdaj bo o tem presojalo, J. Škrlec ne ve, saj so do sedaj od njega prejeli samo dopis, da so zadevo prejeli.
»Smo največja KS v občini Lenart. Do leta 1995 smo bili najbolj razvita KS, saj smo do takrat naredili vodovod na celotnem območju in ljudje so za priključek plačevali po 3000 nemških mark. Prvi smo imeli telefonijo. Veliko cest smo modernizirali izključno s sredstvi krajanov,« pravi Jože Škrlec in na vprašanje, ali je vzrok za zahtevek po samostojni občini posledica manjših vlaganj občine Lenart v njihovo KS, odgovarja: »Mi več vlagamo v občino Lenart iz naših sredstev, kot jih dobi-
Čudni časi, čuden svet
Direktor javnega podjetja Vodovod iz Kruševca na Hrvaškem Zoran Pa-unovič je pri pripravi nove sistematizacije delovnih mest ugotovil, da je ena od delavk na bolniškem dopustu že skoraj 31 let, in sicer od 14. junija 1975. Doslej v podjetju še niso sprožili postopka za preiskavo, za kaj gre in ali je delavka sploh še živa. "Morda ni lepo reči, toda ta ženska bi v 31 letih, če je res bolna, že umrla, "je dejal Paunovič. Poleg omenjenega primera je direktor odkril še, da od 300 zaposlenih kar sto nima zahtevane strokovne izobrazbe, od 46 vodovodnih inštalaterjev pa jih ima dovoljenje za opravljanje dela le šest. Zanimivost je po Jutarnjem listu povzela slovenska tiskovna agencija.
Zgodba bi se gotovo lahko zgodila in morda se tudi zares prav ta trenutek dogaja v kakšnem Račjem Dolu tudi pri nas. Najprej nas pošteno nasmeje, potem pa obvezno sproži tudi kup vprašanj. Predvsem: Kako je to mogoče? Zares živimo v vedno bolj bizarnem svetu. Odnosi med ljudmi postajajo vedno večja umetnost, ki jo brez terapije zmorejo le redki, medsebojna komunikacija pa že kar nedosegljiva vrednota. Ob poplavi novic je vedno manj vsebine, ki je vredna, da je objavljena. Ljudje postajamo vedno bolj revni. Revni na duhu, revni na duši, in če hočemo priznati ali ne, pogosto tudi v materialnih dobrinah. Prepričana sem, da za otroke še nikoli ni bilo toliko možnosti, da razvijejo svoje talente, najbrž pa še nikoli ni bilo tako komplicirano biti otrok. Globalizacija in mediji so povezali svet, mi pa še vedno ne razumemo moža, sosede preko ceste, ne opazimo, da sodelavca ni v službo že celih 31 let. V ljudeh je vedno več praznine, otopelosti ter vedno manj empatije in senzibilnosti za sočloveka. V času, ko se posredujejo ideje, daje dosegljivo in uresničljivo prav vse, od večne mladosti do produkcije lastnih klonov, se bo izkazalo za največji človekov izziv - ostati človek.
viki klemenčič ivanuša
Predsednik KS Sv. Jurij Jože Škrlec
mo nazaj, saj občina na našem območju pobira razne takse, nadomestilo za stavbna zemljišča itd. Primerne porabe, ki jo dobi občina Lenart za našo KS, pa sploh ne dobimo. To je žalostno, šolo in vrtec gradimo že deset let. Ministrstvo za šolstvo in šport je lani izdalo odločbo o sofinanciranju šole in vrtca v višini 85 milijonov tolarjev, ampak kljub temu se do sedaj v občini ni nič spre-
menilo. Zaradi tega hočemo svojo občino, da bomo imeli lasten denar.«
Razdružitvi občine Lenart nasprotuje tudi župan mag. Ivan Vogrin. Jože Škrlec njegovo odločitev komentira: »On nasprotuje in ima neko vizijo, da se v Evropi občine združujejo. Seveda se občine v Evropi združujejo, kjer je že razvita lokalna infrastruktura in je tam čisto vseeno, kakšne občine imajo. Pri nas je drugače, saj komaj pričenjamo razvoj. Zaradi nasprotovanja razdružitvi občine bo moral prevzeti tudi odgovornost za njegovo početje, saj s tem dela največjo škodo krajevnim skupnostim zunaj mesta Lenart. Pri Sv. Juriju od občine Lenart ne dobimo toliko, da bi lahko vzdrževali narejeno infrastrukturo. To je sramota, saj še pri nas živijo ljudje v blatu in nimajo gramo-
Sedem (ne)pomembnih dni
Upor ali ^
To nedeljo so se nad Dražgo-šami zbrali težki
_ temni oblaki
in hribovje nad Železniki so prepletale številne meglice. Snega je bilo pol metra in več. Vse je spominjalo na čas pred 64 leti, ko je tod v prvih dneh leta 1942 potekala ena izmed najbolj znamenitih partizanskih bitk in ko se je zgodil eden izmed najbolj krvavih in nepojmljivih okupatorskih zločinov na slovenskih tleh v času druge svetovne vojne. Tudi tokrat je bilo veliko ponosa in veliko simbolike. Več kot šesttisočglava množica, ki se je točno opoldne zbrala na osrednji slovesnosti, je po svoje tudi letos simbolizirala svojevrstno moč in voljo slovenskega človeka. Tako kot so bile Dražgoše 1942 prepričljivo znamenje in potrdilo, da Slovencev ni mogoče kar tako okupirati, potlačiti in uničiti, so bile tokratne Dražgoše ponoven dokaz, da se rod, ki odhaja in generacija, ki prihaja enako zavedata vrednot, zaradi katerih je potekala dražgoška bitka in zaradi katerih so padle dražgoške žrtve: pripadnosti domovini, svoji zemlji. Ta zavest in takšna ljubezen pa pomenita tudi pripravljenost na žrtvovanje, na žrtve, na boj, na odpor proti vsem, ki so in ki bi kdajkoli ogrožali svobodo. Zato ni naključje, da je uspeh vsakoletne
ziranih cest do hiš. Vrtec je v katastrofalnem stanju - in nič. Občina praktično zunanje kraje, razen Voličine, zapostavlja, pa ne glede na to, kaj župan govori. Naj pride iz DZ komisija in pregleda ter se na lastne oči prepriča, kako živimo in koliko denarja dobimo v te kraje.«
Kaj bodo storili, če ne bodo uspeli z lastno občino? »Nihče ne bo šel na volišče, ker nam je čisto
vseeno, ali volimo koga ali ne. V občinskem svetu smo v manjšini in svetniki ne morejo nič narediti, zato je vseeno, ali jih imamo ali ne. Tudi župana ne bomo volili. Nikogar ne bomo volili, dokler ne bomo samostojna občina. Ali pa se bomo pričeli pogovarjati s tujimi občinami izven naše države, s katerimi se bomo združili,« pravi Jože Škrlec. ^
Zmago Šalamun
Sveti Jurij
dražgoške proslave - ne glede na trenutne vremenske ali politične razmere - vselej že vnaprej zagotovljen. Prav tako kot ne more nihče s še tako skonstruiranimi in »teoretično« podprtimi tezami zmanjševali ali celo problematizirati pomena upora in odpora, kar se - žal - tudi kar vztrajno poskuša.
Enciklopedija Slovenije piše, da se je v Dražgošah »v noči na 1. januar 1942 nastanil Cankarjev bataljon. Prirejal je shode in pojasnjeval osvobodilni program. Od 9. do 11. januarja pa so v Dražgošah potekali boji Cankarjevega partizanskega bataljona z Nemci. V dveh dneh je nemški okupator ustrelil 41 moških, druge prebivalce pa je izgnal in naselje požgal, februarja pa razstrelil še hišne zidove«. Tako Enciklopedija. Kratko in hladno. V resnici pa so se takrat v Dražgošah dogajale osebne in kolektivne tragedije, prepletale so se zgodbe obupa in upanja, okupator je pokazal svoj pravi obraz in prave namene.
Prav je, da so Dražgoše vseslovenski praznik, dan spomina in ponosa, nekakšno vseslovensko spontano romanje ljudi dobre volje, ne glede na njihova siceršnja politična ali druga opre-deljenja. Dražgoše so odprte za vse, ki so pripravljeni priznati in spoštovati bistvo ljudskega upora in odpora proti okupatorju in
narodnoosvobodilnega boja. V zadnjih letih so se v Dražgošah zvrstili številni govorniki različnih političnih barv resda z različnimi političnimi poudarki, ki so jih marsikdaj povzročale in zahtevale tudi vsakokratne dejanske politične razmere v Sloveniji. Predsednik krajevne skupnosti, ki je to nedeljo pozdravljal udeležence dražgoške proslave, ima v bistvu seveda prav, ko poziva, naj se Dražgoše ne zlorabljajo za takšne ali drugačne politične potrebe in pretirano politizacijo. Toda, kaj je politika? Kaj je politična zloraba? Ali ni svojevrstna zloraba tudi to, je svoj govor povezal zgolj s trpljenjem in tragedijo vaščanov, domačinov, ne pa tudi s partizanskim bojem?
Na proslavi so bili vidno zastopani predstavniki posameznih strank, ne samo tako imenovanih levih, hkrati pa je bila zaznavno opazna odsotnost nekaterih drugih _ Nekateri so že na proslavi takratnemu slavnostnemu govorniku Jelku Kacinu, predsedniku LDS in evropskemu poslancu, zamerili preveliko pole-mičnost z drugo politično opcijo in z »drugače mislečimi«.
Glede tega bi se seveda dalo podrobneje razpravljati, predvsem tudi o povodih in vzrokih za takšen njegov nastop. Tudi o posledicah takšnega ravnanja. Eno je vsekakor jasno: dokler se bo na Slovenskem kar naprej na različne načine poskušalo manipulirati s preteklostjo in še zlasti vprašanji, ki so povezana z narodnoosvobodilnim bojem, dokler ne bo zares prave volje vseh, da priznajo dejstva, zasluge in napake, tako dolgo bo vse to v
takšni ali drugačni obliki nujno ohranjevalo tudi Dražgoše. Hočem reči: ko gre za posamezna načelna vprašanja, se polemike in jasnega opredeljevanja ne bi smeli izogibati.
Ena izmed teh, ki se nekako vsiljuje kot nekakšna nova »resnica« o Dražgošah oziroma o osvobodilnem boju nasploh, je tako domneva ali celo trditev, ki poskuša kriminalizirati partizane in na nek način opravičevati okupatorje in njihove domače sodelavce. Po teh »teorijah« naj bi bil celoten odpor nekako nepotreben, ker je zahteval preveč žrtev. Za številne smrti med civilnim prebivalstvom naj bi bilo krivo partizansko »izzivanje« okupatorjev, partizani in ne zločinstvo in genocidno divjanje okupatorjev in domačih izdajalcev naj bi bili skratka po nekaterih takšnih interpretacijah krivi za številne talce in druge žrtve _
Spodbujanje in zagovarjanje logike »čakanja« na osvoboditev s strani drugih predstavlja svojevrsten defetizem in svojevrstno kapitalstvo, ki seveda ni primerljivo s siceršnjim značajem (in ravnanjem) večinskega dela Slovencev in na srečo tudi nima kakšnega širšega kroga ljudi, ki bi se nad takšno narodovo pozicijo navduševali.
Slovenci smo lahko upravičeno ponosni na Dražgoše in na številne druge partizanske bitke in žrtve, ki kažejo, da smo se znali upreti in bojevati za svojo svobodo že tedaj, ko so bili marsikje po Evropi in po svetu še zelo zmedeni in predvsem preplašeni - v bistvu neodločni.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiraimk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: ZS
Foto: ZS
Ptujska klet • Proizvodnja vina se seli iz Ptuja
Nova lokacija ostaja skrivnost
»O preselitvi proizvodnje smo resno začeli razmišljati že pred leti, hkrati z uresničevanjem našega razvojnega koncepta in vizije poslovanja,« komentira dokončno odločitev in sklenjen kupoprodajni posel za prodajo celotnega stavbnega kompleksa na Vodnikovi ulici direktor Ptujske kleti Andrej Sajko. Kupec nepremičnine je Hypo leasing, pogodba pa je bila sklenjena tik pred novim letom.
Glaser zanika Čelanovo izjavo o znani lokaciji
Čeprav je direktor Ptujske kleti Andrej Sajko stoodstotno zatrdil, da lokacija za izgradnjo nove vinske kleti še ni znana in da še vedno tehtajo različne variante na širšem J)tujskem območju, pa je župan ptujske občine Štefan Čelan očitno bolje poučen o izbiri zemljišča. Isti dan, kot je informacije za naš časopis podal Sajko, je namreč župan javno izjavil, da lokacija nikakor ni neznanka, saj naj bi bilo jasno, da se že oz. se bo novi objekt ptujske kleti gradil ob Zagrebški cesti. Po govoricah (o tem sicer Štefan Čelan ni govoril) naj bi se nova klet gradila nekje ob perutninski klavnici.
Ali je šlo zgolj za »kratek stik« v komunikaciji med vodstvom Ptujske kleti oz. PP in občinskim prvim možem, smo povprašali generalnega direktorja in predsednika uprave PP Romana Glaserja: »Dejstvo je, da lokacija novogradnje ni znana in da se nikakor še nič ne gradi. Zelo sem presenečen nad takšno izjavo župana in ne vem, od kod mu tovrstne informacije. Tega podatka gotovo ni mogel dobiti ne od mene ne od gospoda Sajka. Nov, sodoben in tehnološko popolnoma moderniziran objekt s predelavo, polnilnico in skladiščem vina se gotovo ne bo gradil kjerkoli ob Zagrebški cesti, še manj v neposredni bližini naše klavnice. Na tej lokaciji ni prostora za takšno vinsko klet, tudi lokacija kot taka nam za te namene ne bi odgovarjala. Definitivno se sploh nikoli ni niti razmišljalo o tej lokaciji!«
Zemljišče za novogradnjo je last PP
Katera zemljišča so v ožjem krogu izbora za novogradnjo, pa tudi Glaser ni hotel povedati: »Pod drobnogledom so sicer zemljišča, katerih lastnik je PP, čeprav tudi kakšna druga možnost ni izključena. Krog zanimivih možnosti je širok 30 kilometrov, če gledamo s središča Ptuja. Skoraj 100-odstoten pa sem, da se zemljišče ne bo kupovalo!«
Zaenkrat je po besedah Glaserja v igri štiri ali pet lokacij, ki se ocenjujejo, izbrana pa naj bi bila javnosti predstavljena aprila letos.
Zakaj konkretno je izbira lokacije tako strogo varovana skrivnost, pa je Glaser pojasnil tako: »Zdi se nam neodgovorno govoriti o tem, če še sami ne vemo točno, kje nova klet bo. Brez smisla pa je v tem trenutku razburjati javnost oziroma vzbujati upe nekomu, potem pa tam projekta ne bi izvedli. Naša doktrina je pač takšna: 'Najprej skoči, potem reči hop!' To je pač stvar naše poslovne politike!«
Roman Glaser pa je na naše vprašanje, ali je med zanimivimi lokacijami, ki jih je omenjal kot potencialne za izgradnjo nove kleti, morda kakšno Perutninino zemljišče na območju mestne občine Ptuj, zatrdil: »Niti ena od lokacij, ki so v igri, ni v občini Ptuj!«
SM
»Pravzaprav smo o tem razmišljali že prej, smo pa čakali pravi trenutek. Naša vizija razvoja in dela ni srednjeročna, omejena z naslednjimi petimi leti, ampak gledamo v obdobje naslednjih 50 ali več let. Pogoji na trgu se temeljito spreminjajo že danes, tudi sam vinski trg doživlja korenite spremembe. Osnovni problem vinske predelovalne branže pri nas je problem produktivnosti in ekonomike. Nujno potrebno je racionalizirati stroške na vseh ravneh poslovanja, naša klet pa je danes še vedno čisto klasična klet. To je sicer lahko zelo romantično, toda zgolj romantika je danes veliko premalo za preživetje, kaj šele za uspeh. Če hočemo biti konkurenčni na domačem in drugih trgih z ostalimi ponudniki, se moramo racionalizirati.«
Preselitev nujna zaradi več razlogov
Sajko kot enega zelo pomembnih razlogov za nujnost preselitev proizvodnje poudarja tudi problem logistike in širjenja mesta: »Problematična je postala ne samo logistična povezava v mestu kot takem, ampak tudi logistika znotraj proizvodnih prostorov; v sami kleti je neracionalna. V mestu imamo namreč kar tri kleti za skladiščenje vina, kar nikakor ni ekonomično, saj zahteva več delovne sile, osnovnih sredstev in nenazadnje tudi transportnih stroškov, vse to pa vpliva tako na kvaliteto kot na ceno vina. Poleg tega imamo še eno klet v Zavrču. To bomo sicer obdržali, čeprav je
Novi lastnik stavbnega kompleksa na Vodnikovi ulici je podjetje Hypo leasing, ki se zadnje čase na Ptuju pojavlja kot investitor v vseh velikih (nepremičninskih) projektih ^
možna manjša sprememba sedanje namembnosti. Obstaja opcija, da bomo enkrat v prihodnosti morda to klet namenili za skladiščenje arhivskih vin, vendar je možnosti še več. Dodatna težava oz. dejstvo je tudi to, da je bila lokacija proizvodnje in kleti ob izgradnji pravzaprav na robu mesta, danes pa se je s širjenjem urbanistične sredine znašla praktično v samem mestnem jedru.«
Haloze ali Slovenske gorice?
Čeprav je torej, kot pravi Andrej Sajko, razmišljanje o preselitvi trajalo kar dolgo, pa so se konkretne poteze začele vleči šele pred kratkim: »Iskali smo ugodnega partnerja. Interesentov je bilo seveda več, kot najbolj optimalen pa se je izkazal Hypo leasing. To podjetje je kupec zgolj nepremičnine, ne pa tudi opreme, ki jo bomo selili na novo lokacijo in jo tudi posodobili. Trenutno je namreč naša proizvodna linija še vedno polavtomatska, v novozgrajenem objektu, kamor bomo preselili celotno opremo, pa jo bomo posodobili tako, da bo popolnoma avtomatizirana.«
Nova lokacija ostaja neznanka, kot zatrjuje Sajko, pa bo gotovo izbrana na območju ptujske upravne enote. Pod drobnogledom je kar nekaj zanimivih parcel, pogovori in dogovori so v teku, kje so te variantne lokacije, pa Sajko ne želi javno povedati: »Gre za območje Haloz in Slovenskih goric, bolj konkretnih informacij pa resnično ne morem po-
dati, saj bo pred dokončno izbiro potrebno upoštevati številne argumente za in proti ter izbrati najboljšo opcijo z vidika nadaljnjega optimalnega razvoja vinogradništva, pri čemer bodo gotovo pomembno vlogo igrale tudi transportne poti in nenazadnje tudi turizem. Tam, kjer vinogradništvo nima dolgoročne perspektive kleti oz. proizvodnje, gotovo nima smisla graditi. Klet torej želimo postaviti čim bližje vinogradnikom, s čimer se zmanjšujejo stroški logistike, pridobiva pa se tudi na kvaliteti prevzetega grozdja.«
Jeseni 2007 prevzem grozdja na novi lokaciji
V teh dneh se sicer že aktivno pripravlja idejni osnutek novogradnje. Ta naj bi zajemala nekje od 2000 do 3000 kvadratnih metrov pokritih površin (sedanji prostori na Ptuju merijo 5000 kvadratnih metrov) s skladiščnimi prostori vred. Nova klet bo sledila sodo-
bnim trendom po zgledu podobnih objektov v Italiji, Franciji in Avstriji. »Po izračunih bo kupnina za sedanjo lokacijo v Ptuju zadostovala za pokritje vseh stroškov, se pavi nakupa zemljišča, dokumentacije, novogradnje in opreme. Približno dve tretjini kupnine naj bi šlo za izgradnjo, tretjina pa za dokup oz. posodobitev tehnološke linije. Kredit torej ne bo potreben.«
Izselitev oz. preselitev na novo lokacijo naj bi se v dogovoru s kupcem zgodila v roku slabih dveh let: »Takšna je tudi naša želja. To pomeni, da bomo letos jeseni gotovo še prevzemali grozdje na znani lokaciji na Vodnikovi, drugo leto, torej jeseni 2007, pa naj bi se to dogajalo že na novi lokaciji.«
Kakšne namene ima Hypo leasing s kupljeno nepremičnino, (še) ni znano. Očitno pa je tej bančni skupini Ptuj več kot interesantno mesto za investicije, saj se kot lastnik, sofinancer ali lizingoda-jalec pojavlja v čisto vseh velikih projektih, povezanimi z nepremičninami _
SM
Direktor Ptujske kleti Andrej Sajko: »Po načrtih naj bi v novi kleti prvič prevzeli grozdje jeseni 2007, kje pa bo izbrana lokacija za novogradnjo, zaenkrat še ne morem povedati.«
Foto: SM
Markovci • Zupan Franc Kekec o meji z občino Videm
"Markovčani dosledno spoštujemo
mejo, ki jo je določil državni zbor!"
Po nekajmesečnem sporu in vse bolj vročih prerekanjih glede meje med občinama Markovci in Videm so v markovski občini, kjer so do sedaj poskušali ostati mirni in preudarni, ogorčeni zaradi novega, še nižjega udarca iz nasprotne strani, saj je na zadnji lanski seji sveta eden od videmskih svetnikov Markovčanom očital, da so kot Hrvati v odnosu do slovenske meje. To, milo rečeno, neprimerno trditev pa so tudi zapisali na že tolikokrat na silo odstranjeno tablo dobrodošlice pod markovskim jezom.
"Mi, ki smo tožena stranka dosledno spoštujemo vse zakone in uradno zapisane meje, ki jih je država določila in potrdila že dvakrat, žal pa se tega ne držijo v občini Videm, saj so v vseh dosedanjih uradnih izjavah in napisanih člankih v glavnem brez osnove blatili dobro ime in ugled naše občine," je ogorčen župan občine Markovci Franc Kekec.
"To, kar počno Videmčani, presega meje razumnosti, zaradi klevet in žalitev pa seveda škodi tudi ugledu občine Markovci. Žal se tako dogaja, ko človeška zavist in želja po denarju postaneta cilj in ko vse podkrepi še demagogija nekaterih lokalnih kvazi veljakov, ki so očitno polni pohlepa.
Ob tem pa me zelo moti, da nam kljub naši uradni pisni zahtevi Videmčani še niso razkrili nobenega uradnega dokumenta, s katerim bi lahko upravičevali svoje mejne zahteve in svoje vandalsko početje. Kako bi se torej o meji sploh lahko pogajali, ko pa argumentirane dokumente, ki pričajo o meji, javno oznanjamo le Markovčani in so tudi vsem na vpogled," pojasnjuje župan Kekec.
Lahko izvemo, na katere argumentirane dokumente mislite na videm-ski in na vaši strani?
"Žal je edini dokument na Občini Videm, za katerega smo sami uspeli izvedeti in iz katerega po nam znanih podatkih oni uveljavljajo svoje zahteve, le Leksikon Dravske banovine iz leta 1937, v katerem je med drugim zapisano: "Občina Sveti Vid se razprostira v glavnem na ravnini Spodnjega Ptujskega polja, na levem bregu reke Drave in na obeh straneh banovinske ceste Ptuj-Mure-tinci."
Če se že naslanjajo na ta neuradni pisni vir, ne vem, zakaj ne obelodanijo tudi tega, da je v nadaljevanju istega dokumenta ob opisu Šturmovcev lepo zapisano: "Šturmovec leži na prodnati ravnini ob Studenčnici in ob dravskem rokavu vzhodno od Pobrežja." Še leta 1703 je Drava tekla v smeri tega rokava, zato Videmčane javno sprašujem, kateri tok Drave bi pravzaprav radi vzeli za svojo mejo. Drava je namreč skozi zgodovino ves čas spreminjala svoj tok, njena struga pa je bila po zapisanih virih včasih tik pod samim krajem Videm."
Kakšni pa so vaši pisni argumenti, iz katerih uradnih dokumentov črpate vaše trditve o meji?
"Naj ponovno pojasnim, da obstaja uradni dokument - karta katastrskih občin, s katero je seveda povezano tudi lastništvo zemljišč. V tej karti je uradno in nazorno zapisano ter tudi vrisano, da je v občini Videm leta 1994, ko sta nastali občini Ptuj in Videm, ostal tudi del zemljišč z območja k. o. Zabovci in k. o. Markovci. Absurdno je, da so predlog sedanje uradno veljavne meje, ki se je mi seveda držimo, v državnem zboru predlagali celo Videm-čani sami. Čeprav menimo, da je meja, ki je takrat nastala, na nek način do nas krivična, predvsem do takratne mestne četrti Markovci, saj je del omenjenih k. o. Zabovci in Markovci ostal v občini Videm, smo leta 1998, ko smo Markovci postali samostojna občina, državnemu zboru to isto mejo predlagali v potrditev. In čeprav je sedaj veljavno uradno mejo državni zbor že dvakrat potrdil, je Videm-čani očitno ne spoštujejo.
Naj ob tem spomnim še na to, da je nekdanja krajevna skupnost Markovci pred letom 1991 zgradila cesto vse do mostu čez Studenčnico, sedanja občina Markovci pa je leta 2001 našim kmetom v Šturmovcih pomagala gra-mozirati in planirati ceste, ker njihova uradno matična občina Videm tega ni hotela storiti.
O meji pa zgovorno pričajo tudi druga zgodovinska dejstva. V kroniki župnije Sv. Marko je tedanji župnik lepo in čitljivo zapisal, da je mar-kovska župnija vse do 2. julija 1819 ohranila svoj obseg, v katerega so med naselji našteti tudi Šturmovci z 29 hišami in 123 dušami. Takrat so zelo majhen del Šturmovcev, s tremi hišami in 13 dušami, pripisali k župniji Sv. Vida, vendar je tedanji vidovski župnik Franc Knechtl - tako je zapisano - moral vsakemu župniku pri Sv. Marku leto za letom plačevati odškodnino 1 goldinar in 30 kron. Iz te kronike je jasno razvidno, da so le majhen del naselja Štur-movci, na novo preimenovan Spodnji Šturmovci, s takratnimi 13 prebivalci odstopili župniji Sv. Vida. Spodnji Šturmovci pa so bili vseskozi z Markovci povezani tudi z brodom, ki je bil tudi v Za-bovcih in Novi vasi, zgradili in uporabljali pa so ga le Mar-
kovčani in ne Videmčani.
Zgovoren in verodostojen je tudi podatek, da so ob nastanku akumulacijskega jezera za HE Formin daleč največ zemljišč izgubili prav markovski občani, ki morajo prenašati tudi največ negativnih vplivov in poslabšanih klimatskih sprememb, saj so njihova naselja tik ob jezeru."
Nad nerazumljivim in predvsem neargumentiranim početjem občine Videm je ogorčena tudi direktorica markovske občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko, ki je opozorila tudi na netočno izrisan zemljevid na stavbi osnovne šole v Vidmu:
"Tudi ogromen zemljevid
OBČINA VIDEM ^
Kjer se Dravsko polje vzvatovi v haloške griče
Foto: M. Ozmec
Velik zemljevid na zidu OS Videm, na katerem je meja z rdečimi črticami zarisana tik ob zgornjem robu jezera.
Foto: M. Ozmec
Zupan Franc Kekec: "Spoštujemo mejo, ki jo je določil državni zbor."
Foto: M. Ozmec
Direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko: "Tudi zemljevid na šoli je napačen in zavajajoč."
na stavbi videmske šole je napačen in zavajajoč. Meje svoje občine so namreč zarisali globoko v notranjost markovske občine. Morda je le pleskarija zanesla roko s čopičem preveč na desno, mogoče je pihal močan veter ali pa je preveč potegnil magnet na markovskem jezeru.
Da bi dobili odgovore na zastavljena vprašanja, smo videmsko Občino prijazno zaprosili, da nam povedo, kateri uradni dokument je bil podlaga za izris takšne napačne oziroma zavajajoče karte na stavbi njihove šole. Pa so nam odgovorili, da bi razkritje teh podatkov škodovalo javnemu interesu, še težje, če z njo postreže lokalna oblast. Zaradi nejasnega odgovora in v želji, da bi vendarle dobili pravi odgovor na to, iz katerega uradnega dokumenta izhaja videmsko prepričanje o meji, smo se pritožili pooblaščenki za dostop do informacij javnega značaja Nataši Pirc Musar. Ta nas je ta teden v
Foto: M. Ozmec
Zemljevid občine Markovci iz prostorskoureditvenega načrta -meje občine so vijoličaste barve. Levo sta vidni k. o. Markovci in k. o. Zabovci, katerih del je od leta 1094 v občini Videm.
pisnem pojasnilu obvestila, da v nadaljnjem postopku videmsko "odločbo" šteje za nično. Po sklepu pooblaš-čenke mora sedaj videmska občina v 15 dneh postopek ponovno speljati, oziroma naši občini omogočiti vpogled v zahtevane dokumente, ki naj bi določali mejo med občinama.
Zemljevid, ki je že od pam-tiveka pomemben dokument, ne glede na to, kje je narisan, na videmski osnovni šoli zavaja vsakogar, ki se po njem orientira, razen če seveda ni namen Videmčanov posnemati Kolumba, ki je po pomoti odkril markovsko jezero, pardon, Ameriko. Zanašajoč se na zemljevid so zavedeni popotniki, turisti in naključni mimoidoči, predvsem pa tudi vsi domači prebivalci, saj bi lahko kdo še utonil v markovskem jezeru, misleč, da se nahaja na varnem domačem terenu.
Če bi bila ponarejena karta izrisana na občinski stavbi, bi morda to upravičeval rek, da je politika pač umazana, toda, da je umazana tudi hiša učenosti, s tem se mnogi pač ne moremo sprijazniti. Vsaj osnovnošolski mladini bi morali postreči z resničnimi in verodostojnimi podatki. Če pravega oziroma resničnega zemljevida ni mogoče kupiti v vaški trgovini, se ga zagotovo dobi na ptujski geodetski upravi ali na občinski upravi sosednje občine. Le iz takega zemljevida bi se smeli učiti zemljepisa otroci, če je že za odrasle občane to nepomembno."
Naj ob koncu dodamo domnevno ugotovitev, da
bi občini Markovci obdr-žanje sedanje, v državnem zboru dvakrat potrjene in uradno določene meje morda lahko nekoliko "koristilo" tudi iz finančnega, ne le moralno-pravnega vidika, saj bi zaradi kon-cesnine, ki jo po novem plačujejo Dravske elektrarne Maribor za energetsko izrabo vode, zaradi manjših lastnih virov lahko postali upravičeni do finančne izravnave, ki jo državni zbor solidarnostno preliva v manj razvite, oziroma tiste občine, ki z lastnimi prihodki ne morejo pokriti stroškov primarne porabe.
Občina Videm pa, če bi seveda obveljala njena, oziroma nova meja, ne bi s finančnega vidika pridobila skoraj ničesar. Morda le nekaj denarja od omenjene koncesnine DEM, kajti nadomestila za stavbno zemljišče, ki so ga do nedavnega plačevale prav tako DEM vsem, ki so zaradi objektov hidroelektrarne bili kakorkoli oškodovani, je država že ukinila. Prav omenjena koncesnina pa bi Videm-čane lahko pripeljala do tega, da bi zaradi višjih lastnih prihodkov izgubili del finančne izravnave. Koristi torej nobene, le dokazovanje tega, kdo ima v resnici prav. Kakorkoli že, pomiriti bo treba strasti in napihovanja s katerekoli strani ter trezno počakati na uradno odločitev upravnega sodišča.
M. Ozmec
Slovenija • Pričeli pogajanja o socialnem sporazumu
Sindikati zahtevajo za glavnega
pogajalca ministra Drobnica
Na prvem letošnjem sestanku socialnih partnerjev, ki je potekal v ponedeljek, 9. januarja, v Ljubljani, je minister za razvoj Jože P. Damijan zatrdil, da bodo pogajanja o novem socialnem sporazumu za obdobje 2006 do 2009 potekala na temelju izhodišč, ki jih je pripravila vlada.
Vladna stran po trditvah ministra Damijana pri tem zagotavlja, da ostajajo izhodišča, ki sicer vsebujejo tudi s strani sindikatov nesprejemljivo enotno davčno stopnjo, odprta, vendar pogajanj ne more biti, če neka stran že na samem začetku zavrača pogajanja o določenem vprašanju.
»Vladna stran je izjemno odprta, v tem dialogu bo sodelovala zelo partnersko in konstruktivno, pogovarjamo se lahko o vseh vprašanjih in upamo, da bodo lahko tudi ostali socialni partnerji pripravljeni na pogovore o vseh vprašanjih,« je ob tem poudaril minister Damijan.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič je izrazil presenečenje nad reakcijo vladne delegacije, ki ni rekla zadnje besede okoli tega, kdo bo vodja pogajalske skupine s strani vlade, kajti sindikati na tem mestu pričakujejo ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča, ki je najbolj kom-petenten, ministrska raven pa mora po njegovem biti zagotovljena tudi zaradi narave dialoga in zahtevnosti kompromisa za pogajalsko mizo.
Tudi predsednik konfederacije novih sindikatov Slo-
venije - Neodvisnot Drago Lombar je izrazil pričakovanje, da bo glavni vladin pogajalec minister za delo, ki ga je vlada v decembru za to tudi imenovala, vendar naj bi se on temu izogibal.
Enakega mnenja je tudi predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rast-ko Plohl, ki pa je ob tem opozoril še na past, ki se po njegovem mnenju skriva v predlagani enotni davčni stopnji vladinih reform:
»Opozoriti moram, da se pod tem imenom razumeta dve zadevi, in sicer davek na dodano vrednost - DDV, torej davek na kupljeno blago in storitve, ter plačilo davka oziroma akontacije ali predujma na prejemke, torej na plače pri dohodninski napovedi, Predlagatelji, torej reformisti, so uporabljali enako ime za obe vrsti davkov, in to je enotna davčna stopnja 20 %, kar je povzročilo nemalo zmede, če se oseba prvotno ni pozanimala, za katero od dveh naštetih vrst davka gre,
Sedaj se DDV, oziroma davek na dodano vrednost, plačuje, kot sem že omenil, na kupljeno blago in storitve v dveh višinah, to je 8,5 % na hrano ter podobne osnovne zadeve in 20 % na drugo blago in storitve, Predlagatelji so imeli tudi pri dvigu DDV
Foto: M. Ozmec
Predsednik ZSS Dušan Semolič: »Vladino pogajalsko skupino mora voditi minister za delo.«
dve opciji, in sicer prva je, da se DDV dvigne z 8,5 % na 9,5 %, druga opcija pa, da se 8,5 % DDV dvigne in izenači na skupnih 20 %,
V kolikor bi se uvedla enotna davčna stopnja, to je enotni DDV v višini 20 %, ki je izrednega pomena za
občane, bi se njihovo življenje podražilo po sledečem izračunu - formule, ki pa ni za vsakega enak do tolarja, temveč se razlikuje celo od dveh, ki imata enake plače, a različno trošita in imata različno materialno zaledje, to je lastno proizvodnjo
Foto: M. Ozmec
Predsednik Svobodnih sindikatov Rastko Plohl: »V enotni davčni stopnji se skriva past.«
dela hrane, Izračun si lahko napravi po tej formuli vsak zase,«
In kakšen naj bi bil ta izračun po vašem mnenju?
»Skupni mesečni družinski neto prejemek se razdeli na dva dela, in sicer na prehrambeni del, ki je sedaj obdavčen z 8,5 % DDV, in drugi del življenjskih stroškov, ki je obdavčen z 20 % DDV, Če bi se davčna stopnja poenotila na enotnih 20 % DDV, bi se kupna moč povprečnega občana, oziroma družine, zmanjšala za 11,5 % pri nakupu prehrane, Naveden procent pri podražitvi nakupa prehrane pa dobimo tako, da od predlaganih novih 20 % odštejemo dosedanjih 8,5 % in dobimo razliko 11,5 %, za kolikor se bi podražil mesečni proračun za prehrano družine,
Izračun podražitve skupnih življenjskih potreb, oziroma realni padec kupne moči brez obljubljene socialne pomoči, transferjev in olajšav, izgleda pri drugi opciji za povprečno družino tako, Če so mesečni prejemki neto 250,000 tolarjev, izdatki za prehrano 100,000 tolarjev, ostali mesečni izdatki pa 150,000 tolarjev, je ostanek ničen, Proračunska luknja bi pri plačilu za hrano (100,000 tolarjev x 11,5
%) mesečno znašala minus 11,500 tolarjev, kar pomeni letno 138,000 tolarjev manjka, oziroma izgubo enega dobrega mesečnega dohodka, In prav za toliko bi se poslabšal standard povprečnega občana, pri čemer so bogatini izvzeti, saj bi ti na račun ostalih še bolj bogateli,
Skrbi nas, kajti najbolj bi bil prizadet mestni delavski razred, ki šteje tudi srednji sloj in ki nima svojega zaledja, to je predelave lastne hrane, Filozofija Neodvisnih sindikatov Slovenije je ta, da tudi najnižji zaslužijo za svoje preživetje brez miloščine in je potrebno sprejeti tak model, ki bo to omogočil in ki je možen, le če je volja za to,«
Kakorkoli že, po mnenju sindikatov je prvi pogoj za izboljšanje splošnega stanja v državi predvsem zmanjšanje javno finančnih izdatkov, s čimer bi se zagotovo zmanjšala potreba po visokih davkih. Socialni partnerji naj bi se znova sestali na pogajanjih o socialnem sporazumu v ponedeljek, 16. januarja, poznavalci pa menijo, da prvih konkretnih rezultatov pogajanj ne bo pred aprilom,
M. Ozmec
Lenart • Vrteškim zapletom še ni konca
Bodo ovadili tudi Janšo?
Člani civilne pobude Lenarta, člani občinskega odbora SNS in Zelenih Slovenije so na predsednika vlade Janeza Janša naslovili pismo, v katerem ga sprašujejo, kako je z uveljavitvijo členov Ustave RS in veljavne zakonodaje s področja predšolske vzgoje in šolstva v primeru lenarškega vrtca. Predsednika vlade pozivajo, naj odstavi lenar-škega župana, v nasprotnem primeru bodo pravico poiskali na evropskem sodišču in ovadili državo Slovenijo, predsednika vlade in župana Vogrina.
Omenjeni v pismu Janezu Janši sporočajo, da so ga 14, oktobra lani, ob obisku njegovega urada, izčrpno in v pisni obliki seznanili z grobimi kršitvami, ki jih že dalj časa počne, brez posledic, lenarški župan mag, Ivan Vogrin, Posebej ga opozarjajo na kršenje veljavne zakonodaje, ustave in na kršenje Konvencije o otrokovih pravicah, ki jo je podpisala tudi
RS, V nadaljevanju so zapisali, da so nezakonito ravnanje lenarškega župana javno obsodili minister dr, Milan Zver, varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek in mnogi ravnatelji vrtcev iz tega dela Slovenije in dodajajo, da niso zadovoljni z njegovim odgovorom, ki so ga prejeli po lanskem obisku,
»Glede sankcij za tako grobo kršenje najvišje zakono-
daje države s strani visokega uradnika, ki bi moral v prvi vrsti skrbeti za zakonitost in enakost vseh državljanov pred zakonom, pa v vašem odgovoru ni navedenega ničesar, Da se take »zaščite« zaveda celo župan Lenarta, dokazuje njegova izjava, da ne misli odpraviti teh kršitev, saj ne krši s tem ničesar, Od sodišča pa tako pričakuje zanj pozitivno rešitev, Zato
smo v Civilni pobudi Lenarta, OO Zelenih Lenarta ter OO SNS Lenarta prepričani, da bodo sodni mlini, če bo do tega sploh prišlo, mleli tako dolgo, da županu poteče sedanji mandat pa morda še kakšen, Določene spremembe glede organiziranja varstva v Občini Lenart so že storjene in so tudi v celoti v nasprotju z zakonodajo in pristojnostmi lokalne
skupnosti, a so še vedno v veljavi, in tako menimo, da bo tudi s temi kriteriji,
Zato vas, spoštovani predsednik, pozivamo, da poskrbite, saj je to v vaši pristojnosti, da po političnem postopku župana naše občine razrešite te javno politične funkcije, ki je tako vam kot lokalni skupnosti v sramoto, Če dopustite takim ljudem, da vladajo in odločajo s taki-
mi nameni nam državljanom RS, potem ste tudi vi sokrivi za kršenje zakonov, Ustave RS ter drugih mednarodnih listin in tem posameznikom dajete podporo in zaščito,
Da bi preprečili takim županom, kot je g, Vogrin, še nadaljnje opravljanje tako visoke javne državne funkcije, bomo, v kolikor ne boste poskrbeli za čim hitrejšo razrešitev vi, spoštovani predsednik vlade, vložili zaščito kršenih pravic pri evropskem tozadevnem sodišču ter ovadili državo Slovenijo, vas kot predsednika vlade ter župana občine Lenart,« so v pismu Janši zapisali le-narški predstavniki,
Nasprotniki župana od predsednika vlade zahtevajo odgovor do konca januarja, saj po tem roku nameravajo pričeti postopek pred mednarodnim sodiščem,
Zmago Šalamun
6 .Šío/mýb'TEDNIK
Po naših občinah
petek • 13. januarja 2006
Ptuj • Veterani vojne za Slovenijo ne mirujejo
Priprave na 15-letnico osamosvojitve
Na razširjenem sestanku predsedstva ptujskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo so se v sredo, 21. decembra, v osrednji točki dogovorili o pripravah na praznovanje 15-letnice slovenske osamosvojitve v letošnjem letu, v okviru katerega bodo poleg osrednje prireditve pripravili tudi spominsko razstavo ter izdali jubilejni zbornik.
Kot je v sejni sobi v prostorih ptujske mestne hiše povedal predsednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenije Ptuj Stane Žitnik, bodo letošnjo 15-letnico osamosvojitve Slovenije dostojno obeležili, saj so dogodki na širšem ptujskem območju leta 1991 zaznamovali celovitost prizadevanj vseh struktur v celotnem
prostoru takratne Občine Ptuj. Ob jubileju načrtujejo izdajo spominskega zbornika ter osrednjo proslavo z razstavo dokumentov, fotografij in predmetov iz leta 1991, ki so bili pomembni pri osamosvojitvenih težnjah in borbi na Ptujskem.
Glavni nosilec osrednje regijske proslave ob 15-letnici osamosvojitve, ki naj bi bila
Foto. M. Ozmec
Člani predsedstva območnega odbora veteranov vojne za Slovenijo so se v razširjeni sestavi dogovorili o letošnji proslavi 15-letnice samostojnosti.
predvidoma 26. junija, bo mestna občina Ptuj. Načrtujejo, da bo slavnostna prireditev potekala v prostorih nekdanje ptujske vojašnice, kjer naj bi v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj pripravili tudi pregledno razstavo v besedi in sliki o odločilnih dogodkih izpred 15 let na širšem ptujskem območju, o čemer bodo izdali tudi poseben spominski zbornik. V okviru omenjenega jubileja pa načrtujejo tudi postavitev in odkritje dveh spominskih obeležij, in sicer na Destrniku ter v nekdanji vojašnici, kajti na obeh lokacijah so se leta 1991 dogajali ključni osamosvojitveni dogodki, pomembni za širšo ptujsko regijo.
Določili so že tudi uredniški odbor za pripravo spominskega zbornika, ki ga poleg članov predsedstva območnega odbora veteranov vojne za Slovenijo sestavljajo še predstavniki iz Mestne
občine Ptuj, Pokrajinskega muzeja, Zgodovinskega arhiva ter Radia in Tednika Ptuj, za glavnega nosilca in koordinatorja priprav za izdajo zbornika pa so določili mag. Janeza Merca. Dogovorili so se že tudi za okvirno vsebino spominskega zbornika, ki naj bi vseboval zapise, fotografije in dokumente iz vseh pomembnih dogodkov na širšem ptujskem območju v letu 1991, pa tudi del obdobja sprememb pred osamosvojitvenimi dogodki in po njih, oziroma vojni za samostojno Slovenijo. V želji za čimbolj kompleksno in verodostojno informacijo tistega časa pa so k sodelovanju povabili tudi župane, strokovne službe, organizacije, društva in posameznike, ki so sooblikovali takratni čas, kajti zavedajo se dejstva, da se dogodek, ki se ne zapiše, enostavno pač ne zgodi.
M. Ozmec
Zavrč • Priprava pomembnih lokacijskih načrtov
Mejni prehod še ni legaliziran
V občini Zavrč so v četrtek, 5. januarja, pripravili delovni pogovor o pripravi planskih dokumentov za izdelavo lokacijske dokumentacije za izgradnjo poslovno-obrtne cone in mejni prehod Zavrč, saj slednji še vedno ni legaliziran.
Na pogovoru, ki je potekal v prostorih završke poročne dvorane, je sodelovalo okoli 30 Zavrčanov; poleg članov občinskega odbora za gospodarstvo ter predstavnikov občinske uprave predvsem vsi lastniki zemljišč ob meji z območja Prodnice. Z okvirno vsebino obeh omenjenih planskih dokumentov sta jih uvodoma seznanila završki župan Miran Vuk ter dosedanji predstojnik skupne občinske uprave Stane Napast. Oba sta poudarila, da je glav-
ni namen delovnega sestanka predvsem ugotoviti dejstvo, ali lastniki podpirajo izdelavo lokacijskih načrtov in kakšne so ob tem njihove poglavitne želje ali morebitne zahteve.
Bodoča poslovno obrtna cona občine Zavrč naj bi nastala na 2,56 ha velikem zemljišču tik ob mejnem prehodu v Zavrču, ki je trenutno v kmetijski rabi in katerega lastniki so v glavnem fizične osebe. Iz pogovora je bilo jasno razbrati, da prisotni lastniki soglasno podpirajo izdelavo
obeh lokacijskih načrtov tako za poslovno-obrtno cono kot za mejni prehod Zavrč.
V občini Zavrč se tako že pripravljajo na naslednji korak, to je na izvedbo prve prostorske konference, ki naj bi jo organizirali še konec tega meseca ali v začetku februarja. Kmalu zatem naj bi pripravili še drugo prostorsko konferenco, pred sprejemom lokacijskega načrta pa bodo sredi leta pripravili še javno razgrnitev idejnega plana, medtem ko je sama
Mejni prehod v Zavrču je še vedno nelegaliziran.
Foto: M. Ozmec
izdelava lokacijskega načrta predvidena do konca poletnih mesecev letošnjega leta.
Sedaj naj bi na osnovni tega očitno uspelega posveta in podpore vseh lastnikov zemljišč ter na osnovi določil Zakona o urejanju prostora v občini Zavrč sprejeli lokacijski načrt za poslovno-obrtno cono Zavrč, v dogovoru z državo in njenimi organi pa še lokacijski načrt za sam mejni prehod v Zavrču. Kot je povedal župan Miran Vuk, predvidevajo v poslovno-obrtni coni predvsem izgradnjo proizvodno-obrtnih obratov ter obratovalnic, oziroma raznih trgovin in obrtne proizvodnje dejavnosti, ki bo ustrezala potrebam mejnega prehoda in potrošnikov na )beh straneh meja.
Dejstvo je, da sedanji mejni prehod v Zavrču še ni legaliziran, zato ga je treba urediti po vseh zahtevah države in Evropske unije, pred pripravo lokacijskega načrta se bodo zato o njegovi vsebini podrobneje dogovorili in uskladili tudi z državnimi organi in institucijami. Vsekakor pa v občini Zavrč po županovih besedah pristopajo k izdelavi obeh lokacijskih načrtov z veliko mero optimizma, saj pri tem pričakujejo tudi državna in evropska sredstva.
M. Ozmec
Od tod in tam
Juršinci • Seja občinskega sveta
V ponedeljek, 9. januarja, so se na 29. redni seji sestali svetniki občine Juršinci. Največ časa so namenili obravnavi proračuna. Predlagani osnutek znaša 385 milijonov tolarjev, od tega bodo dobrih 45 odstotkov namenili za investicije. Največja investicija bo adaptacija šolske kuhinje, jedilnice in starega dela šole - ocenjena je na 53 milijonov tolarjev. Del sredstev za obnovo bo prispevalo tudi ministrstvo za šolstvo in šport. Dobrih 50 milijonov tolarjev bo namenjenih za ureditev pločnika skozi Jur-šince, ureditev parkirnih prostorov in javne razsvetljave. Predvidevajo pa tudi modernizacijo lokalne ceste in ureditev lekarne v centru Juršincev. Z lekarno bodo tako zagotavljali občanom kompletno zdravstveno oskrbo, saj je lani v Juršincih zdravstveno ambulanto odprl zasebnik. Obravnavo pravilnika o sofinanciranju programov društev na področju kulturne dejavnosti v občini in predlog pravilnika za vrednotenje športnih programov v občini so umaknili z dnevnega reda in ju bodo obravnavali na naslednji seji čez štirinajst dni, ko bodo obravnavali tudi predlog letošnjega proračuna.
Zmago Šalamun
Sv. Andraž • Odprli stalno razstavo
mZSTMA IKl(iUHENTAH.Nm FOTOCHAÍIJ ĆUNOV DRUŠTVA UPOKOJENCtï
Društvo upokojencev Sv. Andraž-Vitomarci je leta 2004 in 2005 ob občinskem prazniku pripravilo razstavo fotografij z naslovom Kako smo živeli nekoč. V začetku letošnjega leta pa so v društvenih prostorih odprli stalno foto razstavo. Fotografije so poverjeniki društva med člani zbirali že nekaj časa. Zbirka je predstavljena na 45 velikih in čez 20 manjših fotografijah, ki prikazujejo pomembne dogodke v občini. Najstarejše so iz leta 1905 in prikazujejo življenjske utrinke tistega časa, delo, običaje in oblačila, pa tudi starejše hiše. Zbirko bodo še dopolnjevali. Razstavo si je možno ogledati po predhodni najavi pri predsedniku društva Ediju Kupčiču, ki vam bo ob fotografijah povedal marsikaj zanimivega o zgodovini kraja, o kulturni dediščini, vinogradniško-sadjarski poti po občini in o Vinsko turistični cesti VTC 13, ki poteka tudi po občini Sv. Andraž. Dosegljiv je na telefonski številki 02/757 20 31.
Zmago Šalamun
Popravek
v torkovi številki Štajerskega tednika smo pri članku z naslovom Pogodba je kakovostnejša objavili napačno fotografijo. Objavljena fotografija je bila s tiskovne konference podjetja Tondach, na pravi fotografiji (ki jo objavljamo sedaj) pa sta Milan Antolin in Jože Štrakl (desno) ob podpisu podjetniške kolektivne pogodbe.
Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
Zahvala
V besedi nesreča se skriva sreča, le videti jo moramo
Spoštovani bralci, v naši družini smo v dogodkih, ki so se nam zgodili v predprazničnih dneh zdaj že prejšnjega leta, smeli prepoznati iz besede nesreča - sreča, saj so nam jo dali možnost spoznati ljudje, ki so nam v trenutku priskočili na pomoč.
Nekdo je napisal, da je življenje vredno svojega imena takrat, ko služi tudi drugim ljudem. Kajti ljudje še poznamo nesebično pomoč, ko jo drugi potrebujemo. To vam z vso srčnostjo smemo potrditi iz lastnih izkušenj, saj nam je bila dana v najtežjih trenutkih. Čeprav je beseda hvala vse premalo za vso pomoč, ki smo je bili deležni, materialno, finančno in duhovno, se še enkrat zahvaljujemo za požrtvovalno in nesebično pomoč gasilcem PGD Grajena in Ptuj, pogrebnemu podjetju, g. župniku in kirurškemu oddelku bolnišnice Ptuj.
Iskrena hvala, vsem svojcem, sosedom, prijateljem, sodelavcem in vsem, ki ste nam pomagali na kakršen koli način.
Vsem iz srca hvala, družina Vučina - Vrabl
Foto: ZS
Dornava • Dobrodelni koncert za vrtec bo!
Vrela kaša okoli mačka
Malo bolj prikrito, lokalni javnosti pa vendarle dobro znano, je nekajmesečno dogajanje okoli dornavske-ga vrtca, konkretneje pravzaprav okoli dobrodelnega koncerta, ki ga načrtujejo starši vrteških otrok.
Kot kaže po vseh peripe-tijah, ki so kar nekajkrat postavile izvedbo koncerta pod vprašaj, zdaj kaže, da slednji vendarle bo, in sicer naslednji petek v večnamenski športni dvorani v Gorišnici. Vzrok za negotovost izvedbe koncerta pa ni ležal v nepripravljenosti iniciativnega odbora staršev, pač pa v nekako čudnih pogledih in na koncu celo v potezah obeh vpletenih županov, tako dornavskega kot gorišniškega. Pred dobrim tednom pa se je (bogve zakaj) vse skupaj dobro končalo - za starše seveda.
Da z dotrajano opremo v vrtcu starši otrok nikakor niso več zadovoljni in da bi občina morala nekaj proračunskega denarja nameniti za obnovo le-te ter za izboljšanje bivanjskih pogojev malčkov, je bilo slišati že lani poleti. Glas so starši povzdignili potem še na enem izmed sestankov in dali vedeti, da tako ne bo šlo naprej in da s svojim zahtevkom mislijo zelo resno. Prisluhniti jim je morala tudi občina oziroma župan Franc Šegula, kar je rezultiralo v obnovi dotrajane vodovodne instalacije, menjavi pip, ki so puščale in v adaptaciji sanitarij. Kasneje je občina financirala še zame-
Dornavski vrtec po prepričanju staršev »vpije« po nujni in temeljiti obnovi, zato bodo, ker občina nima planiranih sredstev za te namene, organizirali dobrodelni koncert.
njavo preprog in nakup nekaj novih igral. S tem pa, po prepričanju staršev, zadeva nikakor ne more biti rešena, saj naj bi šlo bolj za »kapljico v morje«. Po lanskem skupnem sestanku z županom Šegulo jim je ta povedal, da na celovito in temeljito obnovo vr-teške stavbe v kratkoročnem
obdobju ne morejo računati, saj denarja za to v proračunu občine ni in ga tudi ni pričakovati v naslednjih dveh letih. Zagotovil pa je, da bo občina v tem času poskrbela za redno vzdrževanje opreme in objekta, kolikor bo to pač največ omogočal občinski proračun. Razlog, da bi
se lahko kaj bolj konkretnega začelo dogajati z obnovo vrtca šele čez dve ali tri leta, je po pojasnilu župana Šegule tudi ali predvsem v možnosti državnega sofinanciranja, ker pa je državni proračun za naslednji dve leti že sprejet, je torej v tem času nemogoče kandidirati za finančna sred-
stva iz državne blagajne. Poleg tega dejstva pa je potrebno vedeti še nekaj; namreč da mora občina, če hoče na državno sofinancersko listo vzgojno-varstvenih ustanov, čimprej pripraviti in na pristojno ministrstvo poslati ustrezen idejni projekt, saj zgolj morebitna kandidatura čez dve leti brez tega ne bo uspešna. Župan je pripravo idejnega osnutka za domači vrtec na osnovi vprašanja enega od svetnikov že potrdil na decembrski seji občinskega sveta.
Iniciativni odbor staršev, ki ga vodi Andreja Terbuc Mun-da, pa si želi slabe bivalne pogoje otrok v dornavskem vrtcu izboljšati čimprej, zato so se že jeseni odločili za pripravo dobrodelnega koncerta, katerega izkupiček nameravajo porabiti za nakup manjkajoče ali uničene opreme. Zamisel so predstavili tudi svojemu županu, ki pa nad predlogom ni bil videti najbolj navdušen. Po njegovem mnenju, kot ga je bilo razumeti, naj bi se z zbranim denarjem izboljšalo pogoje le otrokom v vrtcu (teh je v Dornavi zdaj 52), ne pa tudi številnim ostalim, ki so v varstvu doma in če že gre za takšen namen, bi bilo bolje, če bi starši vrteških otrok sami prispevali po nekaj tisočakov za nakup potrebne opreme.
Povsem neuradno in izza ozadja pa je bilo slišati namigovanja, da naj ne bi bila primerna izbira lokacije koncerta v dvorani v sosednji občini. Koncert za domači vrtec se vendar ne spodobi organizirati v drugi občini! Toda žal Dornava nima primerno
velike dvorane oz. tako velike, ki bi lahko sprejela več sto obiskovalcev. Tako se je nekaj časa po Dornavi šušljalo, da bodo iniciatorji s koncertom počakali na toplejše vreme, potem pa ga pripravili v domači občini na prostem, morda pred dvorcem. Toda iz tega ni bilo nič. Decembra je odbor staršev jasno povedal, da bo koncert organiziran 20. januarja v gorišniški dvorani, kot je bilo napovedano že na začetku. Vse naj bi bilo že dogovorjeno, pripravljeni so bili že plakati, reklame itd., potem pa so se zagreti starši znašli pred novo oviro. Takoj po novem letu naj bi jim namreč gorišniški župan Jožef Kokot sporočil, da za brezplačni najem dvorane potrebuje podpis dornavskega župana na pogodbi, sicer bo treba plačati določeno najemno cifro, ki naj bi znašala okoli 200 tisočakov. Ker podpisa domačega župana odbor staršev v tako kratkem času ni mogel pridobiti, so za prvi januarski petek razmišljali o pripravi tiskovne konference, na kateri so želeli javno sporočiti, zaradi kakšnih razlogov napovedani dobrodelni koncert odpade.
Potem pa se je v dveh dneh spet vse obrnilo na glavo. Očitno je bilo njihovo »razmišljanje« o tiskovni konferenci s pojasnitvijo razlogov za odpoved zelo glasno in še preden se je res zgodila, je bilo naenkrat vse rešeno: dvorana v Gorišnici jim je na razpolago, koncert torej bo. Če se v nekaj prihodnjih dneh slučajno spet kaj ne zaplete ^
SM
Praznujmo Oplovo skupaj!
Opel. Nove ideje, boljši avtomobili.
.O...10	' =
p-etfdei/itf Sf^té/Kk
nedeljo 15
^Mici As«
Praznuj'mo praznik prihrankov skupaj'! Bodite hitri, sklenite pogodbo o nakupu vozila in ne zamudite fantastične ponudbe:
OPLOVO
24-urnl prihranki!

samo 24 ur - od petka, 13. januarja od 12.00 do sobote, 14. januarja do 12.00
samo zato, ker je Opel ena izmed najbolj prodajanih avtomobilskih znamk v letu 2005 v Sloveniji
prihranki, ki jih boste še dolgo pomnili - do 1.400.000 SIT
plus obvezno in kasko zavarovanje ter registracija za prvo leto
LJUBLJANA IN OKOLICA:
AVTOTEHNA VIS, Ljubljana, 01/ 581 85 31
A^OTEHNA VIS in KOSEC, Domžale, 01/ 721 60 92
A^OHIŠA ZALAR, Velike Lašče, 01/ 788 19 99
A^OTEHNA VIS in MAHKOVIC
Sava pri Litiji, 01/ 897 48 88
A^OTEHNA VIS in OMAHEN Grosuplje, 01/ 786 09 14 A^OTEHNA VIS in URBAS, Rakek, 01/ 705 17 25
A^OHIŠA MOSTE, Ljubljana, 01/ 520 02 00 A^OHIŠA RUDNIK, Ljubljana, 01/ 280 50 50 A^OTEHNA VIS in SEVER, Vrhnika, 01/ 750 63 30 SERVIS TROBEC, Ljubljana, 01/ 423 25 35 PREKMURJE:
A^OHIŠA KOLMANIČ & DOKL, Murska Sobota, 02/ 530 46 50
PRIMORSKA:
SAWAL, Nova Gorica, 05/ 330 63 33 SAWAL, Postojna, 05/ 726 44 44 ISTRA A^O, Koper, 05/ 668 23 00 AVTOCENTER TAVČAR, Sežana, 05/ 730 14 40 ISTRA AVTO in KALISTER, Jelšane, 05/ 788 60 09
GORENJSKA:
AT VIS, PE Kranj, 04/ 281 71 77 AVTOTEHNA VIS in PIŠEK, Škofia Loka, 04/ 502 40 11 POSAVJE:
AVTOCENTER RANN, Brežice, 07/ 499 23 13 DOLENJSKA:
AVTOHIŠA ADRIA, Novo Mesto, 07/ 393 44 75
ŠTAJERSKA, KOROŠKA:
AVTO CENTER CELEIA, Celje, 03/ 425 46 00
A^O CENTER CELEIA PE JAKOPEC,
Velenje, 03/ 897 14 60
AVTOHIŠA HVALEC,
Kidričevo, 02/ 796 33 33
A^OHIŠA KOLMANIČ & Co.,
Maribor, 02/ 450 29 50
AVTOHIŠA KOLMANIČ & Co., podružnica KRAUTBERGER d.o.o. Radlje ob Dravi, 02/ 888 04 40 AVTOHIŠA KOLMANIČ & Co., PE Studenci, tel: 02/ 421 23 00 AVTOHIŠA ODAR, Slovenj Gradec, 02/ 882 95 25
Največji prihranek velja za Vectro Platinum s petimi vrati. Ponudba velja pod posebnimi pogoji prodaje za omejeno količino vozil pri finančnem lizingu preko podjetja Summit Leasing v sodelovanju z Zavarovalnico Maribor, in se ne kombinira z nobeno drugo komercialno ponudbo. Kasko ponudba vključuje odbitno franšizo, ki je odvisna od modela. Za podrobnejše informacije se obrnite na pooblaščenega trgovca z vozili Opel. Povprečna poraba goriva za vse modele: od 4,4 do 10,7l/100 km. Emisije CO^ za vse modele: od 119 do 250 g/km.
www.opel.si
Ormož • Pogovor z Marto Peršak, dobitnico zlatega priznanja Občine Ormož
Ce imaš ljudi rad, jim rad pomagaš
Marta Peršak je poseben in dragocen človek. Vse svoje življenje se ukvarja z reševanjem težav drugih ljudi. Najprej po službeni dolžnosti, kasneje pa tudi vedno več v prostem času. Kjer drugi niso vedeli naprej, je ona našla pot. Opremljena z močno voljo in brez dlake na jeziku je marsikomu spremenila življenje na bolje.
Ob vseh humanitarnih dejavnostih, ki jih opravlja, dobi sogovornik občutek, da za njo dan nima 24 ur, da živi v drugi dimenziji. Treba je namreč povedati, da je tudi njen dom izbrano urejen in z ljubeznijo negovan, bohotne rože in odličen sadni kruh pa bi ji zavidala vsaka gospodinja. Vsak dan je na tekočem z aktualnimi dogodki. S pomočjo družine pa obdeluje tudi vinograd in stekleniči lastno vino.
Kje se je začela vaša pot?
Izhajam iz Velikega Bre-brovnika, doma nas je bilo deset otrok. Bila sem peti otrok in v dobi odraščanja je šel vsako leto eden v svet, vsak si je izbral svoj poklic. Jaz sem se odločila za poklic babice. Bilo je težko in ni bilo možnosti, kot danes. Za sprejemni izpit sem se pripravljala tako, da domači niso vedeli, saj bi me radi še kakšno leto obdržali doma, da bi pazila na mlajše brate in sestre. Opravila sem izpit, dobila sem torbo, kolo in gremo na delo. Moj prvi teren so bili Ivanjkovci. To je bil začetek mojega življenja. Bila sem brez vsega. Nekaj časa sem stanovala pri Svetinjah, po rojstvu prvega otroka pa sem se leta 1963 preselila v Ormož.
Babica nekoč ni bila le pomočnica pri porodu, bila je mnogo več in zelo cenjena. Kako so nekoč potekali porodi?
Nekoč so kmečke ženske rojevale doma. Povsod je bila revščina, najprej ko sem prišla k hiši sem morala poiskati čiste rjuhe, če so jih imeli, si prinesti vodo iz vodnjaka in žensko pripraviti na porod. Porod se je lahko tudi zavlekel. Včasih so ženske rojevale tudi po dan ali dva. Imeli smo nekaj pripomočkov, injekcije in kapljice, drugače pa smo bili prepuščeni svoji iznajdljivosti. Prvi otrok, ki sem mu pomagala na svet, je bil fantek. Čeprav je bila revščina, je bilo rojstvo otroka vedno veseli dogodek. Po porodu sem še skuhala kosilo, ki smo ga skupaj, kot družina, pojedli. Ljudje so me imeli radi, babica je bila v kraju cenjena. Dela je bilo veliko in rada sem ga opravljala. Prisiljen si bil delati več, kot je bilo v delovniku predpisano.
Še vedno se rada spomnim rojstva dvojčkov na Kaj-žarju. Povsod je ležal visok sneg, temperatura pa je bila 10 stopinj pod ničlo. Porodnico in otroka je bilo treba
Marta Peršak, dobitnica zlatega priznanja Občine Ormož
nekako spraviti k Miklavžu, od koder bi jih rešilec odpeljal v bolnico. Takrat ni bilo termoforjev, zato smo s toplo vodo napolnili steklenice in jih ovili okrog novorojenčkov. Sama sem nesla torbo in dva otroka, šest moških pa porodnico na lestvi. Danes sta dvojčka stara 40 let.
Največkrat so si domači želeli samo, da bi bil otrok zdrav, bile pa so tudi žalostne zgodbe, predvsem ko so se otroci rodili nezaželeni. V času rojevanja se je otroku določilo ime, včasih so vprašali mene, kako naj dajo otroku ime, pogledali smo po koledarju, nekaj deklic pa je dobilo tudi ime Marta, po meni.
Babica je bila šele vaš prvi poklic. Ko so začele ženske rojevati po bolnicah, se je marsikaj spremenilo?
Po letu 1970 so začele ženske rojevati v bolnišnicah, zato sem delovala v patronaži, kar je tudi težek poklic. Takrat se je delalo z dojenčki, ostarelimi, bolnimi, delali so se prevezi. Vse je bilo treba obiti s kolesom ali peš. Takrat so mi dodelili teren v Podgorcih, kar je bilo malo lažje, saj je kraj bolj ravninski kot Ivanjkovci. Leta 1979 sem se javila na razpis v TSO in opravljala delo v obratni ambulanti. Prišla sem na gradbišče s čez 1000 gradbeniki. Zdravnik je prišel v ambulanto vsak dan le za dve uri, vse ostalo sem delala sama. Leta 1991 sem se upokojila. Upokojitev je bila zame velik šok, mislila sem, da nihče ne bo preživel brez mene, nisem se mogla sprijazniti, da me nihče več ne rabi, da nikomur nisem potrebna, da je to zadnja postaja.
Aktivna upokojenka - prostovoljka
Na srečo vas to pesimistično vzdušje ni dolgo držalo. Hitro ste spoznali, da lahko marsikaj naredite zase in za druge, da še to zdaleč ni konec ampak začetek?
Dela je veliko! Na Rdečem križu že osmo leto vsak petek delam meritve holesterola, sladkorja in krvnega tlaka. Zato je ob petkih zjutraj na RK živahno, prava naša mala ambulanta. Pridejo znanci, prinesejo s seboj zdravila, merilce. Redno prihaja gospod, ki je star čez 95 let, spoštujem njegova leta. In pravi, da vsak dan začne z jabolkom. Skupaj rešujemo različne probleme, RK ima vedno razumevanje zame in dobro sodelujemo.
Kot prostovoljka delam tudi v Domu starejših. Lani sem imela dve predavanji, sicer pa se pogovarjamo, vedno so me veseli, ko pridem. Ljudje me radi kličejo tudi po telefonu, ni dneva, da ne bi kdo poklical s kakšno težavo. Dobro sodelujem tudi s centrom za socialno delo.
Že skoraj 4 leta deluje tudi društvo za osteoporozo, ki ima 150 članov. Zelo smo aktivni vendar je pri vsem delu izjemno pomembno, kakšne sodelavce, spremljevalce imaš, če ste tim, lahko delate dobro, eden sam ne zmore. Pripravljamo kuharske tečaje, dan zdravja v toplicah, srečanja ob dnevu osteoporoze.
Sodelujem tudi pri SOS telefonu Sopotnik, ki ga ob sobotah prevzamemo prostovoljke iz Ormoža, ki delu-
»V ljudeh je vedno več praznine ^ Vedno več ljudi je v težavah.«
jemo pod imenom Čriček. Trenutno nam v Ormožu primanjkuje kadra, radi bi pritegnili tudi več mladih. V decembru sem dežurala za božič in novo leto. V 4 urah je bilo po 14 klicev. Klicali so mladi in osamljeni; ljudje vedno bolj obupujejo, treba jim je povedati, da četudi si sam, nisi osamljen, če je tvoja notranjost polna. V ljudeh je vedno več praznine. Važno je, da jih nekdo posluša. Če imaš rad ljudi, ni težko delati z njimi. Hitro je treba reagirati, če ti nekdo nekaj zaupa, te kaj prosi, ne moreš mu reči, »ja, čez kakšen dan ali dva bomo to rešili«. Treba se je potruditi na vseh področjih in poiskati pomoč. Včasih se zatečem tudi k županu Trofeniku, nikoli me ni odklonil, če ne drugače, mi je pomagal z nasveti, da smo lahko organizirali različne reči.
Se vam zdi, da je materialna in moralna kriza med ljudmi vedno večja?
Vedno več ljudi je v težavah. Pred prazniki sem vozila pakete Rdečega križa od hiše do hiše in kako hvaležnost sem doživela, da so dobili vsaj tisto malenkost. Ljudje so v krizi, treba jim je pomagati, če nimaš drugega, pa s prijazno besedo, da ga usmeriš na kakšen naslov, kjer mu lahko pomagajo naprej. V občini je vedno več starejših ljudi. V domu vsi nimajo prostora. Obiskujem jih, jim stisnem roko, poklepetam. Vedno manj pa je ljudi, ki bi bili pripravljeni prostovoljno delati. Pravijo, da se to ne splača. Zdravstveni delavci smo bili le redko kdaj deležni pohvale in spodbude. V osebno zadovoljstvo pa mi je, ko srečujem ljudi izpred 20 let in se me še danes spomnijo. Jaz se vseh ne, koliko različnih zgodb je to! Žal mi je, da nisem pisala dnevnika še v času doktorja Čarfa, ki sem ga služila devet let.
Sodelovali ste tudi pri osamosvojitveni vojni, kakšni so vaši spomini nanjo?
Bila sem 14 let referent za saniteto v TO. Pri osamosvojitvi je bil veliki prispevek občinskega štaba, ki pa se danes ne ceni tako, kot bi bilo treba. Tisti, ki smo sodelovali, nosimo to v sebi, jaz sem na to ponosna. Od aprila smo vedeli, kaj se dogaja in da se bo nekaj zgodilo. Ljudje so bili v tistem času prepuščeni sami sebi, zato smo morali organizirati veliko reči. Nismo se zavedali problemov, kakšne
bi lahko bile posledice. Bila sem edina ženska in sem danes veteranka vojne za Slovenijo. Spominov je za celo knjigo.
Priznanje kot spodbuda za nadaljnje delo
Čas in dogodki, ki ste jim bili priča, so vas kalili. Danes poveste vsakemu, kar mu gre?
Včasih se je treba malo skregati. Vedno sem imela oster jezik, treba je bilo biti odločen, praksa naredi človeka. Vedno sem bila direktna. Nikogar se nisem bala in za mene so bili vsi enaki, nisem delala razlik med ljudmi. Nisem pa marala, da mi ljudje lažejo, še danes sem dober psiholog in človeka hitro preberem. Zadnje čase se bolj malo smejem, nekoč pa sem vse obrnila na humoren način. Skozi humor sem povedala tudi tisto, kar nisem mogla direktno.
Vaš prispevek za dobro drugih je neprecenljiv. Vam je ostalo dovolj časa še za družino?
Nisem zanemarila družine, vedno je bila na prvem mestu. Bili smo malo skupaj, ampak vedno ko je bilo treba. Oba sinova sta končala šolanje v rednem roku. Bila sem strog vzgojitelj, kar mi še danes očitajo, ampak mi ni žal. Dobro vzdušje smo imeli in danes se sprašujem, kako mi je to uspelo. Sin Stojan je kriminalist v Ljubljani, sin Boštjan pa je fizik v Mariboru. Imam pet vnukov, sami moški, najmlajši, Videk, ima pet let. Ko pridejo vsi domov, je naenkrat tako živahno, da jim zamešam imena in se jezijo. Zanimivi so, tako različni in hitro rastejo, za praznike so bili vsi pri meni. Zelo rada jih imam.
Kako ste doživeli izraz spoštovanja in zahvale, ki vam jo je namenila lokalna skupnost v obliki priznanja?
Presenečena sem bila, da mi je nekdo nekaj dal, da bi ocenil moje delo. Najprej mi ni bilo všeč, ker se na občinskem svetu o kandidatih za priznanja vodijo čudne debate in mislila sem si, »zakaj bi me tam po zobeh vlačili«. Podelitev pa je bila svečana, bila sem v središču pozornosti. Priznanje je prišlo ob pravem času, ker je spodbuda za nadaljnje delo, razmišljala sem namreč, da bi se letos umaknila. Zelo sem ponosna in hvaležna.
viki klemenčič ivanuša
Foto: vki
Foto: vk
Ptuj • Nove možnosti izobraževanja na Kmetijski šoli
Nova pot do poklica za odrasle
V Sloveniji je bil leta 2000 sprejet zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, ki je pravna podlaga za uvajanje sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Pridobitev poklica na ta način v Sloveniji še ni popolnoma zaživela, so pa bili narejeni že prvi koraki oz. prva preverjanja in potrjevanja ter izdani prvi certifikati.
Tednikova knjigarnica
Sistem omogoča formalno potrditev neformalnega, naključnega in izkušenj-skega učenja, torej učenja, ki ni bilo pridobljeno v formalnem izobraževanju, ampak na druge načine, kot na primer: z delovnimi in življenjskimi izkušnjami, s samostojnim učenjem, z učenjem ob neformalnem druženju, z učenjem z ljubiteljskimi dejavnostmi in podobnim.
Poklicna kvalifikacija je delovna poklicna oziroma strokovna usposobljenost, ki je potrebna za učinkovito opravljanje poklica ali določenih del v okviru poklica. Nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) je mogoče pridobiti na različne načine: z doseženo poklicno ali strokovno izobrazbo, po delih izobraževalnih programov ali modulih (na podlagi več ustreznih NPK lahko kandidat postopno pridobi poklicno izobrazbo) in v postopku preverjanja ter potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Prav zadnji način pridobitve NPK je za odrasle najbolj zanimiv, saj nudi prav brezposelnim in ljudem brez ustrezne izobrazbe večjo možnost za zaposlitev. Statistični podatki kažejo nizko kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, zlasti pa brezposelnih. Iskalci zaposlitve brez izobrazbe so v mnogo slabšem položaju v primerjavi z iskalci, ki imajo poklic, kar pome-
ni manjšo konkurenčnost in mobilnost na trgu dela. Sistem NPK pa omogoča pridobitev poklica tudi za tiste dejavnosti, za katere do sedaj ni bilo ustreznega izobraževalnega programa in torej pridobitev poklica sploh ni bila možna.
Sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij odpira novo pot do poklicnih kvalifikacij, torej poklicev, ki se izkazujejo z javno veljavnimi listinami - certifikati.
Certifikat je javna listina, ki izkazuje poklicno kvalifikacijo oz. poklic, ne izkazuje pa stopnje izobrazbe. Prav zaradi te listine se sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij velikokrat imenuje tudi certifikatni sistem. Na certifikatu je viden imetnik certifikata, pridobljena poklicna kvalifikacija, koda kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti, izvajalec preverjanja in potrjevanja nacionalne poklicne kvalifikacije in poklicne kompetence oz. dela, ki jih kandidat obvlada.
Kako do certifikata o nacionalni poklicni kvalifikaciji?
Osnova za preverjanje in potrjevanje NPK je katalog standardov strokovnih znanj in spretnost, ki določa potrebna znanja in spretnosti za pridobitev nacionalne poklicne kva-
lifikacije, pomembna sestavina kataloga pa so tudi posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi pridobiti poklicno kvalifikacijo. Ti pogoji so lahko ustrezna smer ali stopnja predhodne izobrazbe, posebne psihofizične sposobnosti in delovne izkušnje. Na področju kmetijstva in živilstva je mogoče pridobiti certifikat za naslednje poklice: čebelar/čebelarka, predelovalec/predelovalka sadja, vinogradnik/vino-gradnica, sadjar/sadjarka, živinorejec/živinorejka, poljedelec/poljedelka, zelenjadar/zelenjadarica, izdelovalec/izdelovalka kruhov iz krušne peči, iz-delovalec/izdelovalka potic iz krušne peči, predelo-valec/predelovalka mesa, predelovalec/predelovalka mleka. Za NPK čebelar/ čebelarka, predelovalec/predelovalka sadja, vinogradnik/vinograd-nica, sadjar/sadjarka, živinorejec/živinorejka, poljedelec/poljedelka, zelenjadar/zelenjadari-ca je izvajalka preverjanja in potrjevanja tudi Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj, prav tako kandidatom omogočimo tudi pripravo na preverjanje in potrjevanje, pa tudi ustrezna strokovna izobraževanja z vsebinami, ki jih opredeljuje katalog strokovnih znanj in spretnosti.
Nacionalne poklicne
kvalifikacije bodo pridobili tudi redni dijaki z doseženo poklicno oziroma strokovno izobrazbo ob zaključku šolanja v določenih prenovljenih programih, kjer bo vsebina predmetov primerljiva s katalogi znanj za določene poklicne kvalifikacije.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je izbralo izvajalce preverjanja ene ali več poklicnih kvalifikacij, za kar so potrebni materialni in kadrovski pogoji. Kandidat, ki želi pridobiti NPK, se prijavi v postopek pri izvajalcu, ki mora razpisati na leto vsaj dva roka za preverjanje in potrjevanje NPK. Izvajalec lahko predhodno izvaja tudi izobraževanje, ki se navezuje na katalog standardov za posamezno poklicno kvalifikacijo, vsekakor pa mora na različne načine informirati javnost o možnostih pridobitve določene NPK. Po prijavi v postopek se kandidatu omogoči svetovanje. Svetovalec, ki je ustrezno usposobljen, lahko svetuje kandidatu ustreznejšo poklicno kvalifikacijo, ponavadi pa je kandidat že odločen, katero poklicno kvalifikacijo želi pridobiti. V tem primeru svetovalec kandidatu pomaga oblikovati osebno mapo ali port-folijo. Portfolijo je mapa, v kateri so zbrana različna dokazila o kandidatu, ki se navezujejo na katalog standardov strokovnih znanj in
Krokar
Bil je tožen čas polnočen, ko sem vrtal strt, nemočen
v marsikakšno redko, nenavadno knjigo, nauk star -
kinkal sem, kar podre-maval, ko nekdo je po-tolkaval,
rahlo v dver je potrkaval, potrkaval kar in kar.
»Gost«, zamrmral sem, »potrkaval bi na vrata kar in kar
- slišim samo tak
udar.«
Ah, spomini so mi živi na december, mesec sivi, ko ogorek vsak minljivi s tal je bil kot grozna stvar. Želel sem si, da svit sine, a zaman iskal načine, da me s knjigo žalost mine - mine do Lenore me žar -do Lenore z imenom angelskim, razdajajoče žar -tu ne bo je več nikdar.
Iz škrlatnega zastora me je svilnat šum nabora zbegal, dregal z grozo me, ki ni me še obšla nikdar; bitje srca sem ustavljal in tako sem stal, ponavljal: »Gost bo, ki se je pripravljal, da pri meni bo vendar -pozen gost, ki se pripravljal je, da z mano bo vendar; v tem je pač edina stvar.«
Brž se spet mi duh je znašel in že nisem več odlašal, rekel sem:« Gospod, gospa, res ne zamerite nikar; sem pač malo podremaval, nekdo pa je potolkaval, lahno v dver je potrkaval, potrkaval kar in kar, komaj vedel sem, da čujem« - vtem sem dver odprl kar
- mrak je bil edina stvar.
Edgar Allan Poe
Okrušek pesmi, ki me navdušuje. Stari mojstri, stare knjige: dovolj jih je, pa če ne izide nobena knjiga več. Niti ne pomišljam, kakšen je prevod Andreja Arka. Pesem leže v srce z mislijo na december, na knjige pozabe, na žalosti, ki minejo ^ In tako lepo, domače zveni potolkavanje in podremavanje ter ritem pesmi. Kar in kar. Tu ne bo več nikdar. In dveri, ki se odpirajo in zapirajo in vzbujajo vse mogoče asociacije. Nekoč povsem bela knjiga, kjer se zlati napis zbirke Lirika, mi postaja bolj in bolj bralna družica. Morda je čas, spoštovani bralci knjigarnice, da tudi sami pobrskate med knjigami, ki ste jih nekoč prebrali ali odložili. Ne pehajte se le za najnovejšimi uspešnicami, ampak poskusite stara branja. Velikokrat boste presenečeni, ko boste zgodbe ali pesmi doživljali povsem drugače kot pri prvem branju.
Liljana Klemenčič
spretnosti. Možna dokazila v portfoliju so: življenjepis, potrdila oz. spričevala o formalnem izobraževanju, pregled dosedanjih zaposlitev, potrdila o udeležbi na usposabljanjih, referenčna pisma, članki, priznanja, izdelki ali fotografije izdelkov, video posnetki itd. Svetovalec kandidata spodbuja, da zbere čim več dokazil, izloči pa dokazila, ki niso ustrezna, o svojih srečanjih s kandidatom pa vodi tudi zapisnik.
Izvajalec imenuje tričlansko komisijo za preverjanje in potrjevanje NPK. Njena prva naloga je presojanje dokazil v portfoliju. Člani komisije lahko iz dokazil ocenijo, da kandidat z dokazili obvlada določena znanja iz kataloga znanj; v
tem primeru mora pri preverjanju dokazovati znanje samo iz preostalih vsebin. Če potrdil ni ali niso ustrezna, mora kandidat opravljati preverjanje iz celotnega kataloga znanj in spretnosti, lahko pa z dokazili dokazuje znanja za celoten katalog znanj in spretnosti, v tem primeru preverjanje ni potrebno.
Metode preverjanja in potrjevanja NPK so: razgovor ali intervju, pisno preverjanje, demonstracija, storitev, izdelava izdelka, opazovanje na delovnem mestu _ Po uspešno opravljenem preverjanju in potrjevanju znanja izda izvajalec kandidatu v osmih dneh javno veljavno listino ali certifikat. Dušan Meznarič, Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj
Foto: OM
10 .Šíaimýb'TEDNIK
Po naših občinah
petek • 13. januarja 2006
Cirkulane • Društvo za grad Borl
Potrkali bodo na vest ministrstva in lokalnih politikov
»Trenutno sicer še poteka postopek registracije društva, ki je bilo ustanovljeno 19. decembra lani. Ustanovnih članov je 23, vsi zainteresirani pa se lahko kadarkoli včlanijo,« pravi predsednik novoustanovljenega društva za grad Borl Martin Prašnički.
O dokončnem programu dela se bo izvršilni odbor društva, kot je povedal Prašnički, dogovoril še pred iztekom januarja, pobuda za samo ustanovitev tovrstnega društva pa se je porodila na eni izmed sej uredniškega odbora v času nastajanja zbornika Cirkulane - svet Belanov: »Ravno ob nastajanju te knjige se je pokazalo, da je imel grad Borl v preteklosti mnogo slavnejšo vlogo, kot jo ima danes. Od njegove prve omembe v pisnih virih je točno leta 2005 minilo 750 let, zato je bil trenutek toliko bolj primeren za ustanovitev društva, katerega poslanstvo bo 'povrniti gradu Borl ugled in dostojanstvo'. Vzrokov za ustanovitev je seveda več, prednjači pa dejstvo, da je grad trenutno zanemarjen, na razpolago vsakomur, ki si zamisli, da bo v njem kaj počel in da se država, ki je lastnica gradu, nikakor ne more odločiti, da bi to stanje spremenila. Z izjavami, da bo vsak hip razpisala natečaj za zbiranje ponudb za upravljavca in morebitnega investitorja v obnovo, samo pomirja ljudi, ki jih zanima, kaj bo ukrenila. V resnici pa ni razpisa in ne kakršnihkoli otipljivih ukrepov.
Odločitev se odlaga iz leta v leto, razlogi pa niso nikomur pojasnjeni,« pojasnjuje Martin Prašnički in dodaja: »Društvo ima namen državi predočiti, kakšna škoda nastaja z odlaganjem rešitve, po drugi strani pa bo skušalo soodločati pri izbiri bodočega upravljavca ter tako uveljavljati pričakovanja domačinov, ki želijo, da bi v obnovljenem gradu izvajali določene gospodarske in kulturne aktivnosti.«
Že za prvo leto delovanja so si v društvu zastavili smel program in cilje: »V tem letu bi po naši oceni moralo priti do izbire upravljavca in soinvestitorja v obnovo gradu. Društvo bo v tem času promoviralo potrebo po obnovi, vzpodbujalo državne uradnike, da bodo razumeli, zakaj naj ima Borl določeno prednost in da bodo stali za svojimi obljubami. Prav tako se bomo kot društvo povezali s sorodnimi društvi v Sloveniji in v tujini, da bi si na ta način nabrali izkušenj, kako to počnejo drugi, ter da bi se povezali v mrežo podobnih društev, bodisi s ciljem, da nastopimo v kakšnih skupnih evropskih projektih, bodisi da ustvarimo pogoje za vključitev
Člani organov društva so: Izvršilni odbor:
MiraJerenec, Danica Ranfl, Jožef Klinc, Janez Jurgec, Stanko Dernikovič, Jernej Golc in Martin Prašnički. Nadzorni odbor: Diana Bohak - Sabath, Zvonko Bratušek in Branko Majhen
obnovljenega gradu Borl v turistično verigo gradov. S tem bi privabili v Haloze več turistov in na ta način pripomogli k dodatnim gospodarskim dejavnostim našega kraja.«
Ena pomembnejših nalog v prvem letu delovanja Društva za grad Borl bo po besedah Prašničkega gotovo tudi zbiranje podatkov in dokumentov, s katerimi bodo čim bolj nazorno in objektivno predstavljali ta zgodovinski objekt javnosti in strokovnim službam lastnika, torej ministrstva za kulturo.
»Prav tako želimo podžgati domače prebivalstvo, da se do gradu ne bo obnašalo kot do brloga osovražene zemljiške gospode, ki je že davno ni več, ampak bo videlo v gradu nove, velike priložnosti za jutri, pa tudi objekt upravičenega po-
Za lepšo prihodnost največjega haloškega grajskega mogotca se bo poslej z vsemi silami borilo (tudi) Društvo za grad Borl.
nosa, ki si ga grad s tako slavno preteklostjo zasluži!«
Društvo se že v tem času, v prvih korakih svojega dela, dogovarja za obisk na ministrstvu za kulturo RS: »Pristojnim ljudem bi radi predstavili dejansko (žalostno) stanje na gradu
Borl, pa tudi nekaj naših predlogov za rešitev. Predvsem pa bi radi pospešili postopek za javni razpis za upravljavca gradu. Na vest trkamo tudi lokalnim politikom, da naj uvidijo probleme na terenu in ne le v parlamentarnih in vladnih so-
banah,« zaključuje predsednik društva.
Zainteresirani ljubitelji gradu Borl pa se lahko včlanijo v društvo, če pokličejo Halo, d. o. o., v Cirkulanah na telefonsko številko: 02 795 32 00.
SM
Podlehnik • Zadeva »Rodni Vrh« se premika
»
Čakamo na pogodbo!
«
Potem ko smo lansko jesen v našem časopisu kar nekaj prostora namenili vprašanju upravljanja in bodoče namembnosti bivše osnovne šole na Rodnem Vrhu v Podlehniku, se bo morda zdaj vendarle nekaj premaknilo z mrtve točke.
Za osvežitev spomina: na eni izmed nadvse zanimivih in povsem svojstvenih pod-lehniških sej občinskega sveta v lanskem letu se je med svetniki ob vprašanju ureditve socialnih stanovanj, ki jih občina nima, porodila ideja, da bi morda bila za kaj takega primerna opuščena stavba nekdanje osnovne šole na Rodnem Vrhu. Izkazalo pa se je, da je omenjena stavba po najemni pogodbi v upravljanju OO LDS Ptuj in da bi bilo potrebno za njeno ureditev najprej prekiniti najemno pogodbo. To pa se je pokazalo za dokaj trd oreh, saj je direktor oz. tajnik občinske uprave Miran Krajnc zatrjeval, da se ptujsko vodstvo na njihovo pošto ne odziva oz. da jim je pošta vrnjena. Po drugi strani je tajnik ptujske
Stavba na Rodnem Vrhu naj bi vendarle v kratkem času prišla nazaj v upravljanje podlehniške ob- LDS Emil Mesarič zatrjeval, da čine; kaj si bo občina z njo začela, pa še ni znano.	s strani Podlehnika nikoli ni
bilo nobene pošte in da se nikoli nihče ni oglasil z željo po prekinitvi najemne pogodbe. Edini pogovor v tej smeri naj bi med Mesaričem in podleh-niškim županom Vekoslavom Fricem tekel še v času, ko ni bila urejena delitvena bilanca med občinama in zato takrat ni bilo možno ničesar narediti. Po tistem naj bi v zvezi s to stavbo zavladala tišina.
Kljub Mesaričevemu zatrjevanju, da s Podlehnika ni nobenega »glasu«, je Krajnc ponavljal, da se ne odzivajo v ptujskem LDS. In ker je pač obstajala možnost, da v pod-lehniški občinski upravi nimajo pravega naslova sedeža LDS v Ptuju, je Mesarič v enem od izvodov našega časopisa posredoval tako točen naslov kot celo svojo številko mobitela, da ja ne bi bilo več razloga za morebitni »kratek stik« med obema zainteresiranima stranema. In glej ga zlomka, potem se je res zgodilo srečanje in celo dogovor! Župan Vekoslav Fric je na zadnji decembrski seji svetnike že opomnil, da naj kar hitro razmislijo, kaj bodo storili z zgradbo v Rodnem Vrhu, saj bo kmalu v občinskih rokah.
Novico je potrdil tudi Emil Mesarič: »Res je, da je končno prišlo do srečanja in dogovo-
ra. Prvi stik z nami je navezal podlehniški svetnik Novak, nato pa smo se pogovarjali še z gospodom Krajncem in županom Fricem. Kot sem že večkrat povedal, naša stranka ne zahteva vračila nobenih vloženih sredstev ali kakršnekoli (finančne) oblike odškodnine, prav tako pa tudi s podlehni-ške strani ni nobenih takšnih zahtev. Po skupnem dogovoru se bo stavba v upravljanje občini Podlehnik predala takoj po podpisu ustrezne pogodbe, ki jo bodo pripravili v podleh-niškem občinskem vodstvu. To na kratko pomeni, da takoj, ko bodo prišli s to pogodbo do nas in ji bomo skupaj podpisali, stavba prehaja v upravljanje občini. Kdaj nam bodo potrebno pogodbo prinesli, pa ne morem reči, saj je to v njihovih rokah.«
Nekaj se bo torej vendarle zgodilo, upati je, da čimprej. Predlog, ki ga je bilo slišati na zadnji podlehniški seji, češ da bi se v to stavbo lahko preselila občina s svojimi službami, pa je v tem času že padel v vodo. Podlehniška občinska ekipa namreč že nekaj debelih dni (od novega leta) kraljuje v no-vourejenih prostorih na podstrešju zdravstvenega doma.
SM
Foto: SM
Rokomet
Na krilih Ramšakove in Potočnjakove do zmage Stran 12
Strelstvo
Zmaga z dvojnim rekordom Majdi Raušl
Stran 12
Mirko Vindiš
Tudi z Lewisom, Bubko, Johnsonom ...
Stran 13
Judo
Lovorika za najboljše domačinom
Stran 13
Namizni tenis
Tudi Ptujčani na vele-turnirju v Velenju
Stran 14 Mali nogomet Zaplet zaradi sodniških napak na Toyota turnirju Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Piše: Jože Mohorič
Futsal
Nogomet kot športna panoga z največjim številom udeležencev ima v zimskem času omejene možnosti predstavljanja širši javnosti, saj so igrišča (vsaj v naših krajih) večinoma prekrita s snežno odejo. Zato se kar nekaj nogometašev v tem času »preseli« na parkete dvoran in igrajo t. i. futsal - mali nogomet.
Območje Spodnjega Podravja je po tem še posebej znano, saj poleg lig, ki jih organizira MNZ Ptuj (26 ekip), delujejo še posamezne občinske lige v Ormožu, Vidmu in Lenartu. K temu moramo seveda dodati še prvoliga-ško ekipo Tomaža in nekaj ekip, ki nastopajo v 2. SFL - vzhod (Cerkvenjak, Benedikt, Slovenske gorice, Mala Nedelja). Da bi dopolnili malonogometni zemljevid, moramo dodati še vsaj dve ekipi, ki sta (in še vedno) uspešno zastopali naše kraje: Poetovio Mila Ptuj in Vitomarci Petlja. Predvsem prvi so pod vodstvom Fredija Kmetca dosegali izjemne uspehe in so si ustvarili visok renome, ki ga uspešno vzdržujejo še danes (na najmočnejšem turnirju v Sloveniji so decembra v Mariboru osvojili drugo mesto, takoj za Ljutomerčani, pod vodstvom našega sodelavca Mihe Šoštariča). Ekipa iz Vitomarcev je nekaj let prav tako uspešno nastopala v 1. SLMN, treniral jih je bivši selektor reprezentance Darko Križman, za organizacijske zadeve pa je večinoma skrbel Darko Rojs.
Prav Fredi Kmetec je bil prvi pobudnik humanitarne akcije Nogometaši za Sonček, ki bo danes doživela že tretjo ponovitev. Z njo so organizatorji zagotovo zadeli v polno, saj je uspešno povezala šport in humanitarnost, ob igrišče pa privabila poleg stalnih obiskovalcev tudi takšne, ki se sicer ne udeležujejo športnih prireditev. Organizatorji obljubljajo tudi letos atraktivne nastope, saj bosta poleg ekip Drave, Aluminija, Zavrča, Stojncev, Poetovia in Športnih novic v ekshibicijski tekmi nastopili ekipi, ki ju bosta sestavila Damjan Gajser in Stanko Glažar.
Akcija, kije vredna podpore in posnemanja!
tednik
im na imlomm mcíu!
RADIOPTUJ
fui d^ietcc
www.radio-ptuj.si^
E-mail: sport@radio-tednik.si
Športnik leta
Vaš izbor najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja
Ob že tradicionalnem izboru športnika leta na Ptuju, v organizaciji Športnega zavoda Ptuj, bomo 26. januarja razglasili tudi najboljšega oz. najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja po izboru Štajerskega tednika, Radia Ptuj in Športnih novic.
Tokrat boste vi, bralci Štajerskega tednika in Športnih novic in poslušalci Radia Ptuj (v sobotni oddaji od 20. ure dalje, lahko tudi preko SMS-ov), izbrali najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja. Sodelujete tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasujete lahko za kateregakoli športnika (moško ekipo) in
športnico (žensko ekipo) iz Spodnjega Podravja (Ptuj, Ormož, Kidričevo, Slovenska Bistrica, Ljutomer ...). Skupno število vseh glasov bo dalo končnega zmagovalca v obeh konkurencah.
Lahko vam že namignemo, da so v dosedanjem glasovanju največ glasov dobili Nina Kolarič (atletika), Mina Markovič (plezanje), Marko Bezjak (rokomet), NK Drava, NK Zavrč, Lea Murko, Jože Šimenko (oba judo), Dejan Zavec (boks), Mladen Dabano-vič (nogomet) ... Komu pa boste svoj glas namenili vi?
v
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8«98,S<I04,3
ŠPORTNIK LETA - SPODNJEGA PODRAVJA - 200S
ŠPORTNICA (EKIPA) LETA:_
ŠPORTNIK (EKIPA) LETA: _
Ime in priimek: _
Naslov: _
Poštna številka, kraj:_
IZPOLNJEN KUPON POŠUITE NA NASLOV: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ
RADIO-TEDNIK PTUJ V SODELOVANJU S ŠPORTNIMI NOVICAMI. ^ŠPORTNENOVICE
Nogomet • NK Drava
Letonja že podpisal predpogodbo, Đa-kovič in dva Argentinca na preizkušnji
Nogometaši ptujske Drave so v ponedeljek začeli priprave na nadaljevanje prvenstva v 1. SNL. Šesto mesto in relativno majhen zaostanek za Mariborom Pivovarno Laško, Primorjem in Nafto je takšen, da bi se lahko ob morebitnem nadaljevanju uspešne serije iz jeseni hitro povzpeli na prvenstveni razpredelnici. Prvenstvo se bo začelo prej kot v prejšnjih sezonah in bo zelo naporno, saj bo potrebno nadoknaditi tri jesenske kroge, ki so odpadli zaradi zasneženih igrišč. Potrebno se bo zelo dobro pripraviti, saj bodo tudi tekmeci želeli iz spomladanskega dela iztisniti kar največ. V nekaterih medijih smo lahko prebrali, s kom in kako se bodo klubi okrepili in kdo bo zapustil njihove vrste. Tudi pri Dravi je prišlo do precejšnjih sprememb v igralskem mozaiku, kaj pa bo to prineslo v prvenstvu, bomo seveda šele videli. Nihče ni nezamenljiv, zagotovo pa je potrebno trdo delati.
Ptujski strateg Milko Đu-rovski je v jeseni z napadalno formacijo in nekaj rošadami
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave bodo prvi del priprav opravili na Mestnem stadionu na Ptuju.
v ekipi dosegel želeni cilj, saj je v šestih krogih dosegel štiri zmage, en remi in en poraz. To je ponovno dvignilo nogometno temperaturo na Ptuju, saj samo pozitivni rezultat, razburljive in atraktivne igre
Mali nogomet
Nogometaši za Sonček
Atraktivni nasprotniki in zanimiva ekshibicij-ska tekma med izbranci Damjana Gajserja in Stanka Glažarja z nekaterimi znanimi imeni iz sveta športa, politike in gospodarstva
Klub malega nogometa Mila Poetovio Petlja Ptuj organizira tradicionalni dobrodelni turnir v malem nogometu - NOGOMETAŠI ZA SONČEK.
Turnir bo odigran v petek, 13. januarja, v športni dvorani Center, s pri-četkom ob 17. uri.
Seznam ekip po skupinah:
Skupina A: NK Stojnci, NK Aluminij, KMN Poetovio Petlja
Skupina B: NK Drava, NK Zavrč, Športne novice
Program prireditve:
A: 17.00: NK Stojnci - NK Aluminij
B: 17.35: NK Drava - NK Zavrč
A: 18.10: NK Stojnci - KMN Poetovio Petlja
B: 18.45: NK Drava - Športne novice
A: 19.20: NK Aluminij - KMN Poetovio Petlja
B: 19.55: NK Zavrč - Športne novice
20.30: ekshibicijska tekma med ekipama, ki ju bosta izbrala Stanko Glažar in Damjan Gajser (Milko Đurovski, Robert Furjan, dr. Štefan Čelan, Marjan Pongrac, Mirko Vindiš, Vekoslav Fric, Simon Starček ...)
21.00: finale: zmagovalec A : zmagovalec B
Prostovoljni prispevki v okviru vstopnine bodo v celoti namenjeni Sončku - društvu za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož. Ljubitelji športa, vabljeni, skupaj bomo dosegli več!
JM
polnijo tribune. Drava pa je z uspešnim zaključkom še enkrat dokazala, da je mesto višje na prvenstveni razpredelnici, da imajo dober igralski potencial ter da se lahko kosajo z vsemi klubi v elitnem slovenskem nogometnem prostoru.
Očitno je, da v ptujskem prvoligašu ne bodo več nakupovali igralcev na lepe oči in imena. Najprej je potrebno biti dober v bivšem klubu, nato še na preizkusu in po pozitivni oceni vodstva lahko pride do angažiranja. Če bi dodali k temu še temeljit zdravniški pregled, potem bi se v tem segmentu že lahko primerjali z razvitimi evropskimi državami. S prihodom nekdaj odličnega nogometaša Damjana Gajserja za športnega direktorja Drave se marsikaj spreminja na bolje tudi v organizaciji kluba. Ni vse odvisno samo od stroke in igralcev, ampak tudi od splošne urejenosti kluba.
Kljub nizkim temperaturam, snegu itd. so ptujski profesionalci pričeli vadbo na prostem. Vadijo dvakrat dnevno. Ta del treninga je namenjen predvsem dobri fizični pripravi in pridobivanju moči. Po besedah Damjana Gajserja naj bi Ptujčani prvi del priprav opravili na Ptuju, potem pa naj bi konec odpotovali na priprave v Španijo.
Na treningih Drave je opaziti mlada Roka Letonjo (Zavrč) in Nenada Đakoviča (Ma-lečnik) ter dva Argentinca, ki sta na Ptuju na preizkušnji. Gre za 20-letnega Lucasa Horvata, ki je bil registriran za ljubljanski Factor, ter 19-letnega Javierja Grbca, ki je igral za drugoligaša v Argentini. Če bosta zadovoljila, bi lahko postala člana Drave. Pri vseh štirih pa je skupni imenovalec mladost in talentira-nost. Treningom Drave se je priključil Viktor Trenevski, ki je imel nekaj težav glede urejanja vizumov. Na treningih s povečano zavzetostjo trenira tudi Matjaž Lunder, ki ga je selektor Brane Oblak vpokli-cal v reprezentanco do 23 let, ki bo od 23. januarja naprej nastopila na turnirju na Portugalskem. »Priprave so pač naporne, brez tega enostavno ne gre. Če želiš v prvenstvu dobro igrati, potem je to neizbežno. Sploh ne dvomim, da se ne bi dobro pripravili in potem na pomlad nadaljevali naše uspešne serije iz jesenskega dela prvenstva. Kar se pa reprezentance tiče, bi dejal to, da mi je v veliko čast, saj sem že drugič vpoklican v njo. Če že grem na ta turnir, si seveda želim tudi kaj igrati. Verjamem pa, da bom dobil priložnost,« je dejal reprezentant Drave Matjaž Lunder.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. A SRL - ženske
Na krilih Ramšakove in Potočnjakove do nove zmage
1. A SRL - ženske
Izida 11. kroga: Loka kava
-	Krim Mercator 17:38 (8:21), Mercator Tenzor Ptuj - Celeia Žalec 40:33 (17:16), Celjske mesnine - Burja 55:17 (24:4), Izola - Kočevje Anubis 25:24 (12:13), Inna Dolgun SVIŠ
-	Europrodukt Brežice 34:29 (13:11), Burja - Olimpija PLK 18:24 (7:12).
1.	KRIM MERCATOR 11 11 0 0 22
2.	CELJSKE MESNINE 11 7 1 3 15
3.	OLIMPIJA PLK 11 7 1 3 15
4.	INNA DOLGUN SVIŠ 11 7 1 3 15
5.	CELEIA ŽALEC 11 7 0 4 14
6.	MERC. TEN. PTUJ 11 6 1 4 13
7.	KOČEVJE ANUBIS 11 5 0 6 10
8.	LOKA KAVA KSI 11 4 2 5 10
9.	EUROPR. BREŽICE 11 3 1 7 7
10.	IZOLA
11.	MAKS
12.	BURJA
11	2 1 8 5 10 2 0 8 4
12	1 0 11 2
Mercator Tenzor Ptuj - Celeia Žalec 40:33 (17:16)
Mercator Tenzor Ptuj:
Raišič, Majcen, Šijanec 5 (1), Prapotnik, Ramšak 10, Strm-šek 5, Lazarev, Kalan 2, Po-točnjak 7, Murko 4, Kelenc, Jaušovec, Hameršak, Derčar 7. Trener: Neno Potočnjak.
V zelo pomembnem srečanju za priključek k ekipam prve peterice so ptujske ro-kometašice gostile močno in čvrsto ekipo Celeia Žalec.
Nastopile so brez reprezen-tantke Ciore in Brumnove; ta odsotnost se je nekoliko poznala v igri domačih. Gostje so na začetku povedle s tremi zadetki prednosti (2:5) in to vodstvo držale do 17. minute, ko so Ptujčanke najprej izenačile in nato povedle z zadetkom reprezentantke Martine Strmšek (10:9). Do konca prvega polčasa sta bila igra in rezultat izenačena, ekipi sta se izmenjevali v vodstvu. Za minimalno prednost domačih pred odhodom na odmor pa je poskrbela Martina Strmšek šest sekund pred koncem prvega polčasa.
Na začetku drugega pol-
Rokomet • RK Gorišnica
Gorišničani začeli s pripravami
Po prvem delu prvenstva v 1. B slovenski moški rokometni ligi so rokometaši Gorišnice v dokaj nezavidljivem položaju in se nahajajo v zelo nevarnih vodah glede obstanka v tej konkurenci. Razlogi pa ležijo v tem, da je ekipa močno spremenjena, predvsem pomlajena. Vsekakor pa se pozna odsotnost glavnega kreatorja igre Dejana Ivančiča, ki je prestopil k sosedom iz Velike Nedelje, pa tudi neigranje Igorja Ivan-čiča, ki pa se bo v drugem delu prvenstva priključil ekipi in bo vsekakor dobrodošla domača okrepitev. Ima tudi veliko izkušenj. Gorišničani niso igrali tako slabo, vendar pa so mlade ekipe podvržene velikim nihanjem. Enajst krogov v drugem delu
prvenstva ponuja možnosti, da se nekatere stvari uredijo in da se poizkuša izboriti obstanek kakšen krog pred koncem prvenstva. Trener Gorišnice Marjan Valenko nam je dejal naslednje: »Mi smo priprave pričeli tretjega januarja. Delamo na telesni pripravljenosti in kombinaciji dela z žogo. Vsi se zavedamo, da moramo v drugem delu prvenstva zaigrati bolje in osvajati točke. Do pričet-ka drugega dela prvenstva bomo odigrali do sedem pripravljalnih srečanj in skušali kar najbolje pripravljeni pričakati pričetek drugega dela prvenstva. Priključil se nam je Igor Ivančič, medtem ko se bomo s Simonom Buzeti-jem poizkušali dogovoriti za nadaljnje sodelovanje.«
Prijateljska tekma: Gorišnica - Drava Ptuj 39:24 (17:9)
GORIŠNICA: T. Valenko, Šterbal, Kelenc 1, Golob, Štorman 1, Horvat, Žuran 3, Ivančič 10, Zorli 1, Lozinšek 3, Sok 7, Vincek 2, Halilovič 9, M. Valenko 2, Pisar. Trener: Marjan Valenko.
DRAVA PTUJ: Bezjak, Opre-šnik 6, Bračič 4, Kotar 2, Pre-dikaka 5, Ferk 6, Planinc 1, Sok, Štumberger. Trener: Miran Muhič.
V okviru priprav na nadaljevanje prvenstva so roko-metaši Gorišnice v svojem prvem srečanju gostili ekipo ptujske Drave. Domači so bili boljši nasprotnik in so brez večjih težav premagali borbene nasprotnike iz Ptuja.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Igralci Gorišnica (rumeni dres) bodo morali za zagotovitev obstanka v 1. B SRL v drugem delu prvenstva pokazati vso svoje znanje.
Mini rokomet • RŠ Ptuj
Zmaga in poraz z Veliko Nedeljo
Izkupiček rokometne šole Ptuj je bil prejšnjo nedeljo v športni dvorani Center polovičen. Zmago so zabeležili mlajši dečki B, medtem ko so izgubili mlajši dečki A. Letniki 1994 oziroma mlajši dečki B so premagali vrstnike iz Velike Nedelje z rezultatom 19:14 (10:9). Tekma je bila ves čas
zelo borbena in 30 minut tudi zelo izenačena. Ob koncu pa so ptujski mini rokometaši zaigrali odlično in si priigrali zmago s petimi zadetki razlike. Drugo tekmo so mlajši dečki A - letnik 1993 - odigrali po svojih najboljših močeh, vendar so bili gostje iz Velike Nedelje boljši in so zmagali z izidom 15:23 (8:9). Pri tej generacije je viden precejšen napredek, saj igrajo pod vodstvom Marka Kaca iz tekme v tekmo bolje.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Bernarda Ramšak (modri dres) je odigrala ključno vlogo pri pomembni zmagi Ptujčank z ekipo Cele-ie Žalca; dosegla je kar 10 zadetkov.
časa so domačinke povedle z dvema zadetkoma prednosti in za devet minut ostale brez reprezentantke Mojce Derčar, ki ji je bila nudena pomoč zaradi poškodbe arkade. V 41. minuti se je Mojca vrnila na igrišče in šele v tej minuti dosegla svoj prvi zadetek. Vodstvo ptujskih trgovk je do 47. minute znašalo največ tri zadetke prednosti. Žalčanke so v 47. minuti z za-
detkom Špele Cerar izenačile na 27:27 in izgledalo je, da bo domača barka potonila. To se ni zgodilo, saj je sledilo nekaj dobrih obramb Raišičeve in strelska rapsodija Bernarde Ramšak, ki je samo v drugem polčasu do 56. minute dosegla devet zadetkov! Tako je bila pot ptujskih rokometašic do zmage odprta in praktično stvar tehnike, kako srečanje zmagovito pripeljati do kon-
ca. Žalčanke so v zadnjih petnajstih minutah delovale zelo utrujeno in niso imele prave priložnosti za preobrat, tako da je zmaga domačih povsem zaslužena. V prvem polčasu je pri domačih izstopala mlada reprezentantka Sanja Po-točnjak s sedmimi zadetki, v drugem pa vsekakor Bernarda Ramšak s skupno desetimi doseženimi zadetki.
Danilo Klajnšek
Strelstvo • 10. Skirca Borisa Paternosta
Zmaga z dvojnim rekordom Majdi Raušl
V nedeljo je v Trzinu potekala jubilejna 10. Skirca Borisa Paternosta, ki je v letošnjem letu presegla vsa pričakovanja. Na ogromnem strelišču, pod balonom za teniška igrišča, je bilo postavljenih kar 57 elektronskih tarč (največ v Sloveniji), na katerih so se zvrstili strelci iz Italije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske in Slovenije.
Med članicami je z dvema rekordnima dosežkoma slavila Ptujčanka Majda Raušl, ki je v kvalifikacijah dosegla 370 krogov in se v finale uvrstila kot druga, kjer ji pa tekmice niso mogle slediti in je na koncu zmagala s prednostjo 4,6 kroga in tako postavila rekord ženskega finala z 98,8 kroga in skupnim rekordnim seštevkom 468,8 kroga! Pri članih s pištolo se je odlično odrezal tudi juršinski mladinec Simon Simonič, ki je po kvalifikacijah vodil s 572 krogi, vendar je na koncu po razburljivem finalu moral premoč priznati srečnejšemu Italijanu Giuseppeju Giordanu, ki je zmagal z neverjetno-minimalno razliko 0,1 kroga! Dobra nastopa sta uspela tudi Aleksandru Ciglariču s 564 krogi in finalom 99,8 kroga na 4. mestu in Boštjanu Simoniču s 566 krogi in finalom 94,8 kroga na 5. mestu. Med ostalimi strelci iz Spodnjega Podrav-ja se je na 13. mesto uvrstil Ludvik Pšajd s 557 krogi, na 18. mesto Matija Potočnik s 554 krogi, na 19. mesto Rok Pučko s 553 krogi, na 35. mesto Robert Šimen-
Foto: Simeon Gonc
Strelca, ki sta zaznamovala jubilejno tekmovanje s pištolo - zmagovalka in dvojna rekorderka Majda Raušl in drugouvrščeni Simon Simonič
ko s 539 krogi, na 38. mesto Jurček Lamot s 537 krogi, na 52. mesto Simeon Gonc s 526 krogi in na 66. mesto Teodor Pevec s 464 krogi. V ekipnem seštevku je ekipa SD Juršinci, v postavi Simo-nič, Pučko in Pšajd, dosegla 1682 krogov in zasedla odlično 2. mesto. Ptujčani so v postavi Potočnik, Šimenko in Gonc dosegli 1619 krogov in zasedli 12. mesto.
Pri članih s puško je po pričakovanjih zmagal Madžar Peter Sidi s fantastičnim rezultatom 598 krogov kvalifikacij in finalom 104,6 kroga.
Dobri nastopi so uspeli tudi ormoški falangi v zasedbi Tadej Horvat s 579 krogi na 28. mestu, Boris Hergu-la s 575 krogi na 41. mestu, Stiven Vočanec s 568 krogi na 63. mestu in Ptujčanu Teodorju Pevcu s 561 krogi na 75. mestu. V kombinaciji puške in pištole je zmagal Kranjčan Jure Frelih s 1122 krogi. Dobro sta se odrezala tudi Aleksander Ciglarič s 1103 krogi na 4. mestu in Teodor Pevec s 1025 krogi na 19. mestu.
Simeon Gonc
Mirko Vindiš, najuspešnejši ptujski športnik
Tudi z Lewisom, Bubko, Johnsonom .
■■
Najuspešnejši ptujski športnik vseh časov je zagotovo atlet Mirko Vindiš, ki ga verjetno ni potrebno posebej predstavljati. Kot tekač na najdaljši razdalji, maratonu, se je dakrat udeležil olimpijskih iger, prav tako je nastopal na mnogih velikih tekmovanjih, izvrstnim rezultatom pa ni ne konca ne kraja. Zaradi tega je kar desetkrat prejel laskavi naslov najboljšega športnika Ptuja v osemdesetih in devetdesetih letih, na prireditvah pa je bilo že kar precej dolgočasno, saj so mnogi vzdihovali: "Pa ne spet Mirko Vindiš!" Za tiste čase sam pravi: "Ta naslov mi je vsekakor prinesel zadovoljstvo, dobil sem potrditev za vsakodnevno garanje na treningih. Če pogledam nazaj, mislim, da sem ogromno dosegel, čeprav bi se še marsikaj dalo izboljšati, nekaj stvari bi drugače naredil."
V športu se je znašel povsem naključno, ko se je s sestro, ki je atletiko trenirala, kot sedemnajstletnik udeležil občinskega krosa. Osvojil je tretje mesto in se uvrstil v občinsko reprezentanco za kros časnika Delo. Na njem je osvojil 12. mesto, nato pa začel redno trenirati pri Francu Ivančiču, s katerim sta sodelovala deset let. "Pred tem nisem nikoli tekal z namenom trenirati. Bolj takrat, ko se mi je mudilo v šolo, smo pa s prijatelji dosti igrali nogomet," se spominja Vindiš, ki prihaja iz
Mirko Vindiš s tremi zlatimi medaljami z lanskih OI za veterane
Ljubstave v občini Videm. Že naslednje leto je na tem krosu zmagal, njegova športna pot pa se je zatem začela strmo vzpenjati, saj je že naslednje leto, 1982, postal član takrat jugoslovanske reprezentance, ko je debitiral na balkanskih igrah v Atenah: "Rezultata se točno ne spomnim, mislim, da sem bil osemnajsti. Treniral sem ogromno, vložil veliko vo-
lje in časa. Rezultati v atletiki pač ne pridejo sami od sebe. Tudi če sem bil član reprezentance, sem se moral dokazovati, saj sem za odhod na velika tekmovanja moral doseči časovno normo. Vsak korak sem moral natrenirati, saj na koncu ostaneš le ti in ura," pravi sedaj 42-letni Vindiš.
Najrajši se spominja olimpijskih iger, prvega maratona
Judo • Pokal Pohorsega bataljona 2006
Lovorika za najboljše domačinom
Slovenska Bistrica, 7. in 8. 1. 2006. V organizaciji Judo kluba Impol je potekal že 37. mednarodni turnir za pokal Pohorskega bataljona, na katerem je nastopalo v dvodnevnih obračunih nekaj nad 280 judoistov in judoistk iz 40 klubov in štirih držav. V soboto so tekmovali judoisti in judoistke iz mlajših starostnih kategorij, kjer prihajajo v ospredje nekateri novi mlajši tekmovalci, v nedeljo pa so stopili na blazine tudi člani. Številni gledalci so prišli na svoj račun predvsem v nedeljo, ko so spremljali zelo atraktivna srečanja v članski konkurenci.
Največ razloga za veselje so
imeli po pričakovanju domačini, ki so ponovno prepričljivo osvojili ekipno prvo mesto v skupnem seštevku točk. Največji del so prispevali prav mlajši judoist, saj so prvo mesto osvojili tako pri mlajših kot pri starejših dečkih ter pri kadetih. Judoisti Judo kluba Drava iz Ptuja so osvojili štiri medalje, največji uspeh je dosegel Rok Tajhman, ki je v najkonkurenčnejši kategoriji do 73 kg s tremi dobljenimi dvoboji osvojil 3. mesto. V polfinalu je bil od njega boljši zmagovalec Sašo Jereb.
REZULTATI:
STAREJŠE DEKLICE: do
52 kg: 3 Tanja Kociper (JK Gorišnica); do 63 kg: 1. Anja
Rok Tajhman, Andrej Cuš in Jože Simenko (JK Drava Ptuj)
Petek (JK Gorišnica).
STAREJŠI DEČKI: do 38 kg: 1 Matej Studenčnik, 5. Žiga Rakuša (oba JK Impol); do 42 kg: 3. Marcel Rak (JK Impol): do 46 kg: 3 Matjaž Škerget (JK Drava Ptuj), 5. Matej Škerlak (JK Impol); do 55 kg: 5. Tilen Vidovič (JK Drava Ptuj); do 66 kg: 2. Ni-klas Mravlje, 3. Denis Napast (oba JK Impol); do 73 kg: 2. Jani Špes (JK Impol); nad 73 kg: 5. Vito Janič (JK Impol).
KADETI: do 50 kg: 1. Aljaž Korant, 5. Klemen Vrhovnik (oba JK Impol); do 55 kg: 2. Alen Pulko, 5. Žiga Pristovnik (oba JK Impol); do 60 kg: 3. Božo Skela, 5. Alen Zupanič (oba JK Impol); do 66 kg: 3. Rene Brdnik (JK Impol); do 73 kg: 5. Simon Kojc (JK Go-rišnica); do 81 kg: 2. Andrej Čuš (JK Drava Ptuj); nad 90 kg: 5. Nejc Kučan (JK Impol).
ČLANI: do 60 kg: 1. Matjaž Trbovc (JK Sankaku); do 66 kg: 1. Rok Drakšič (JK Sanka-ku); do 73 kg: 1. Sašo Jereb (JK Olimpija), 3. Rok Tajhman (JK Drava Ptuj); do 81 kg: 1. Tomislav Marjanovič (Hrvaška); do 90 kg: 1. Jan Gregor (Slovaška), 3 Grega Greif (JK Impol); do 100 kg: 1. Zoltan Palkovacs (Slovaška), 2. Primož Ferjan (JK Impol), 3. Jože Šimenko (JK Drava Ptuj); nad 100 kg: 1. Matjaž Ceraj (JK Impol).
Sebi Kolednik
v New Yorku ter svetovnega prvenstva v Rimu: "Na teh tekmovanjih res vidiš najboljše športnike, ki pišejo svetovno zgodovino. Le čakanje v vrsti za hrano z imeni, kot so Carl Lewis, Sergej Bubka in Ben Johnson je res nekaj, kar mi bo ostalo v spominu za celo življenje."
Svoje navijače in oboževalce pa je imel tudi sam, Ptuj-čani so ga dostikrat spremljali na večjih tekmovanjih: "Včasih so me moji navijači spremljali na bližnjih tekmovanjih. Pobudnica je bila sedaj že pokojna Marija Jauševec, ki je organizirala avtobusne prevoze. Sedaj me starejši še prepoznajo, mlajši manj, težav z oboževalci nisem imel nikoli. Le včasih sem na primer v trgovini čez polico slišal, glej, to je Mirko Vindiš. Na žalost pa priznam, da so moje rezultate bolj cenili drugod po Sloveniji kot na Ptuju."
Leteči Haložan' še vedno teče za rekreacijo, čeprav se je od treningov poslovil pred tremi leti. "Včasih sem moral trenirati, ne glede na vremenske pogoje, danes tečem, kolikor mi dopušča čas. Brez teka pač ne morem." Lani se je ponovno udeležil olimpijskih iger, tokrat za veterane v Edmontonu v Kanadi. Osvojil je tri zlate medalje v cestnem teku, malem maratonu in krosu. Lahko morda pričakujemo še enajsti naslov?
Uroš Gramc
Kickboks
Mali nogomet • 1. SLMN
Tomaž si zeli obstati v 1. futsal ligi
Malonogometaši Tomaža so po vrnitvi v 1. slovensko malonogometno ligo v jesenskem delu obtičali na dnu desetčlanske lige. Zmaga proti Nazarjam na Hardeku, remija proti koprskemu Bronxu na Hardeku ter proti Extremu v Ribnici, šest porazov, pet točk, menjava trenerja Rajka Zemljiča je izkupiček oz. bilanca igralcev Tomaža po prvem delu. Zanimivo, da je bil Tomaž zelo blizu točk(e) proti letos »nedotakljivim« Zagorjanom (poraz 4:5), ki so v devetih srečanjih tudi devetkrat zmagali. Blizu zmagi so bili še na domačem srečanju proti Bronxu in v gosteh v Ribnici. Ta srečanja so dokaz, da malonogome-taši Tomaža zmorejo in tudi bodo ob pravem pristopu na vsakem srečanju zbrali dovolj točk za letošnji edini cilj - obstanek v ligi.
»Naša edina želja v nadaljevanju prvenstva je obstanek v ligi. Pod vodstvom novega trenerja Dušana Ba-biča smo se dobro pripravili in upam, da bomo trdo delo kronali že danes na srečanju proti močnemu Dobovcu. Naši gostje so sicer favoriti, ampak tudi favoriti zmeraj ne zmagujejo, še posebej ne na parketu športne dvorane na Hardeku. Z zmago bi v nadaljevanju nekoliko lažje zadihali, seveda na drugi
Znani medobčinski prvaki
V Kickboxing centru
Ptuj je v zadnjih dneh lanskega leta pred starši in prijatelji tega športa potekal zadnji od treh turnirjev medobčinskega prvenstva v disciplini semi kontakt za dečke, deklice, mladinke, mladince, članice in člane. Turnir je vzorno organiziral Klub borilnih veščin Ptuj pod vodstvom glavnega trenerja Vladimirja Sitarja.
Na treh turnirjih v letu 2005 je sodelovalo 75 tekmovalk in tekmovalcev. Sodili so domači sodniki Franc Slodnjak, Marjan Šibila, Edvard Šte-gar in Milan Breg.
Rezultati:
DEČKI: do 125 cm: 1. Vid OSTROŠKO, 2. Benjamin ŠO-
ŠTARIČ, 3. Jan MURATA; do 135 cm: 1. Tilen ABRAHAM, 2. Gašper MLAKAR, 3. Marsel VESELIČ in Michel KOŠARAC; do 145 cm: 1. Luka VINDIŠ, 2. Matic KOVAČIČ, 3. Leon LAJH in Matej MORAVEC; do 155 cm: 1. Filip JANŽEKOVIČ, 2. Matej PINTARIČ, 3. Patrik MATIQI; do 165 cm: 1. Boštjan ZELKO, 2. Bernardo VER-ŠIČ, 3. Mitja BRATUŠEK; nad 165 cm: 1. Alen GOLOB, 2. Se-bastjan KORENJAK, 3. Nikolaj KLASINC.
DEKLICE: do 140 cm: 1. Tjaša BRATUŠEK, 2. Jasna BRATUŠEK; nad 140 cm: 1. Urška ZAJC, 2. Tamara MAJCEN.
MLADINCI: do 55 kg: 1.
Foto: UK
Zvonko Gašparič, KMN Tomaž
strani podobno razmišljajo v Rogaški Slatini, saj tudi Do-bovec potrebuje zmago, da obdrži drugo mesto,« nam je pred začetkom spomladanskega dela prvenstva povedal kapetan Zvonko Gašparič.
Pri Tomažu se je nekaj šuš-ljalo o morebitnih okrepitvah (Kurnik, Krampelj), vendar bo Tomaž sezono nadaljeval v nespremenjeni zasedbi. Proti Dobovcu ne bo nastopil zaradi parnih kartonov mladi Gregor Miklašič. Tradicija pravi, da je ekipa Tomaža zmeraj zablestela v drugih delih prvenstva. Ali bo tako tudi tokrat ali pa Tomaž spet čaka padec v »nezanimivo« drugo ligo.
Uroš Krstič
Matic BEDENIK, 2. Denis ŠAMPRL, 3. Bernardo VER-ŠIČ; do 65 kg: 1. Izidor JANŽEKOVIČ.
MLADINKE: do 55 kg: 1. Desa REPIČ, 2. Adriana KO-REZ, 3. Urška ZAJC; nad 55 kg: 1. Tina JANŽEL.
Medobčinski prvaki med člani in članicami so postali:
ČLANI: do 65 kg: 1. Aleksander KOLEDNIK; do 75 kg: 1. Matej ŠAMPRL; nad 75 kg: 1. Aleš SKLEDAR.
ČLANICE: do 55 kg: 1. Sabina KOLEDNIK; nad 55 kg: 1. Suzana SUŠNIK.
Po tekmovanju so zmagovalci po seštevku treh turnirjev prejeli diplome in medalje. S tem se je končalo leto za športnike v kikboksu in Upravni odbor kluba ter trenerji so na koncu vsem voščili uspešno novo leto 2006.
Franc Slodnjak
Mlajši tekmovalci in trenerji s priznanji in medaljami
Foto: Franc Slodnjak
Foto: UG
Foto: SK
14 .Šmimib'TEDNIK
Šport, šport mladih
petek • 13. januarja 2006
Padalstvo
Začetek sezone v Avstriji
Minulo sezono so padalci in padalke AK Ptuj uspešno končali. Nastopili so na številnih tekmovanjih, med drugim pa tudi v tekmovanju za evropski padalski pokal, kjer so bili praktično edini amaterji med profesionalci. Najbolj viden rezultat v skupnem seštevku je dosegla Petra Podgoršek, ki je na koncu osvojila tretje mesto ter bila enakovredna tekmica najboljšim evropskim padalkam
Šolski šport
in tudi naši znani tekmovalki Ireni Avbelj. Vidno uvrstitev med posamezniki je dosegel tudi Aleksander Čuš, ki je bil na koncu šestnajsti, ekipa AK Ptuj pa je z devetim mestom zaokrožila uspeh. V letu 2006 ptujske padalce in padalke čaka najmanj šest tekem za evropski pokal kakor tudi nekaj drugih tekmovanj. Seveda si želijo, da bi vsaj ponovili rezultate iz minulega leta. V močni in zelo
izenačeni konkurenci pa bo to težko doseči.
Ta vikend pa se bodo ptujski padalci v Avstriji udeležili tradicionalnega, že desetega Winter cupa. Za AK Ptuj bodo nastopili: Boris Janžekovič, sicer lanskoletni zmagovalec tega tekmovanja, in Tomaž Korpar, Tonček Gregorič ter Sergej Pukšič. Ekipa je precej pomlajena in bo v konkurenci petnajstih ekip poizkušala
narediti kar največ. Dejstvo pa je, da si bodo mladi fantje pridobili prepotrebne izkušnje. Zaradi bolezni bosta doma ostala Gorazd Vindiš in Milan Jurič, zaradi vojaških obveznosti Peter Balta, zaradi študijskih obveznosti pa Aleksander Čuš. Kot sodniki na tem tekmovanju pa bodo sodelovali: Zlatko Čuš, Stanko Čuš in Miro Vindiš.
To tekmovanje pa bo nekako test in priprava za državno prvenstvo v para-skiju, ki bo 18. in 19. februarja potekalo na Kobli (skoki na cilj in dva veleslaloma).
Danilo Klajnšek
Mladi Ormožani držijo primat v šolskem rokometu
Področno prvenstvo OŠ v nogometu za starejše učenke letnik 1991 in ml.
Organizator: Športni zavod Ptuj, izvajalec: OŠ Poljča-ne, vodja tekmovanja: Miran Voglar, športni pedagog.
Rezultati:
OŠ Poljčane - OŠ Destrnik-Trnovska vas 0:5, OŠ Destrnik-Trnovska vas - OŠ Cirkovce 4:0, OŠ Cirkovce - OŠ Poljčane 1:2.
Vrstni red: 1. OŠ Destrnik-
Trnovska vas, 2. OŠ Poljčane, 3. OŠ Cirkovce
V polfinale državnega prvenstva se je uvrstila prvouvrščena ekipa OŠ Destrnik-Trnovska vas.
Področno prvenstvo OŠ v rokometu za starejše učenke
Kolektivnost prinesla uspeh Ormožankam
Oplotnica - V finalni tekmi, ki je bila zgolj prestižnega pomena, so bile Ormožanke boljše od svojih sosed iz Velike Nedelje. Dejavnik njihovega uspeha je vsekakor ekipno delo na igrišču in zunaj njega. Za njihovo igro jim lahko prisodimo najvišjo oceno, prav tako pa organizatorju Športnemu zavodu Ptuj in izvajalcu OŠ Oplotnica pri Slov. Bistrici.
Izidi: Oplotnica - Velika Nedelja 7:14, Ljudski vrt - Velika Nedelja 9:10, Oplotnica - Ljudski vrt 7:7, Ormož - Cirkovce 5:4.
Zmagovalna malonogometna ekipa deklet OS Destrnik-Trnovska vas
Rokometna ekipa OŠ Ormož je osvojila 1. mesto na področnem prvenstvu osnovnih šol
Za 3. mesto: Ljudski vrt - Cir-kovce 11:5 Za 1. mesto: Velika Nedelja
-	Ormož 5:9
Področno prvenstvo OŠ v rokometu za starejše učence
Ormož premočan tekmec
Velika Nedelja - Dogajanje v dvorani je obeležila igra, ki je temeljila na kvalitetni in športni ravni, za kar gredo zasluge predvsem številnim igralcem rokometnih klubov. Posebej veseli odnos do igre, ki je odsev borbenosti, velike želje in nepopustljivosti do konca tekmovanja.
Obetavni rokometaši Ormoža so pokazali, da so premočan tekmec za ostale udeležence tega prvenstva. Odigrali so igro, v kateri so osnovne vrednote učinkovitost, hitrost in zavidljiva tehnična raven.
Tekma za tretje mesto med Vel. Nedeljo in Ljudskim vrtom je potekala povsem po okusu prvih, kajti razlika je konstantno naraščala in prednost se do konca ni bistveno zmanjšala. Rezultati: Velika Nedelja
-	Oplotnica 17:7, Sp. Polskava
-	Ljudski vrt 10:10, Oplotnica
-	Gorišnica 8:17, Ormož - Sp. Polskava 22:5, Gorišnica - Velika Nedelja 13:9, Ljudski vrt
-	Ormož 11:22.
Za 3. mesto Velika Nedelja
-	Ljudski vrt 19:10
Za 1. mesto Ormož - Goriš-nica 15:12
Ivo Kornik
Namizni tenis
Tudi Ptujčani v Velenju
Prihajajoči teden bo velik praznik za igralce in igralke namiznega tenisa ter s tem vseh ljubiteljev namiznega tenisa. V Velenju bo potekal namiznote-niški turnir - 7. odprto prvenstvo Slovenije. Organizatorji so pripravili zelo bogat nagradni sklad, ki znaša 100.000 ameriških dolarjev, kar ta turnir uvršča med najprestižnejše v svetu. Tako ljubitelji tega športa v Rdeči dvorani v Velenju pričakujejo veliko mojstrov. Žal je bilo nekaj odpovedi, vendar to ne zmanjšuje vrednosti turnirja.
V Velenju pa bodo prisotni tudi igralci in igralke iz ptujske-
ga namiznoteniškega kluba. V članski konkurenci bo nastopil Bojan Pavič, med fanti do 21 let bosta nastopila Danilo Piljak in Urban Ovčar, pri dekletih do 21 let pa Vesna Terbuc in Vesna Rojko. V mlajši konkurenci se bo pričelo tekmovanje po skupinah že v sredo, nato pa bo sledilo razigravanje. Članski turnir pa se bo pričel v petek. Vsekakor pa bo predvsem za mlade igralce in igralke dobrodošlo tekmovanje. Pomembno bo predvsem nabiranje izkušenj na tako velikih, kvalitetnih turnirjih.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
ZLMN Ormož
Skupina A
Rezultati 5. in 6. kroga: Kog
SK Računalništvo - Nova Slovenija 3:10, Avtoservis Zidarič - Invest 3:8, Svetinje - Mihovci Center 1:8, Trgovišče Plečko - Mladost Miklavž II 2:6, Carrera Optyl - Bar Texas 4:4, Mihovci Center - Borec 8:3, Trgovišče Plečko - Svetinje 5:5, Bar Texas - Mladost Miklavž II 2:3, Kog SK Računalništvo - Invest 1:5.
9.	BAR TEXAS 5 0 2 3 16:26 2
10.	TRGOVIŠČE 5 0 2 3 10:19 1
11.	BOREC 5 0 1 4 8:42 1
Skupina B
Rezultati 4. kroga: Zidarstvo Čurin - Mladost Miklavž 3:2, Tomaž - Mlada Slovenija 3:6, Avtošola Prednost - KOŠ 3:1, Kog - Črni ribič 4:3, Joker - Mladost Miklavž 2:2, Tomaž - KOŠ 5:14.
1.	INVEST	5
2.	MIHOVCI CEN.	6
3.	N. SLOVENIJA	4
4.	CARRERA OPT.	5
5.	AVTOS. ZIDARIČ	5
6.	MLADOST M. II	6
7.	SVETINJE	6
8.	KOG SK R.	6
5	0	0	41:15 15
4	1	1	34:18 13
4	0	0	31:4 12
3	2	0	26:11 11
3	0	2	23:21
2	1	3	22:29
1	3	2	16:26
1	0	5	13:29
1.	JOKER IV.
2.	BELCONT
3.	ZID. ČURIN
4.	MLADOST M.
5.PREDNOST
6.	KOŠ
7.	ČRNI RIBIČ
8.	MLADA SLOVEN. 4
9.	KOG	4
10.	TOMAŽ 5
3 1 0 3 0 0 27:4 3 0 1 20:18
16:9 10 9
9 8 7
2 0 3 22:20 6 6 3 3 0
UK
2 2 1 23:12 2 1 1 14:13
2	0	2	18:17
1	0	3	15:20
1	0	3	7:16
0	0	5	11:44
Mali nogomet
Zaplet zaradi sodniških napak
5. turnir Toyote
Rezultati (nastopilo je 24 ekip): Četrtfinale: Snoopy Kli. - Mark 69 3:2, Bar Saš - Jure Hajdina 4:0, Poetovio - Albin promotion 1:0, Carli Nazarje - Meteorplast 5:4 (po izvajanju 6-metrovk).
Polfinale: Snoopy Kli. - Bar Saš 1:2, Poetovio - Carli Nazarje 4:2.
Za 3. mesto: Snoopy Kli. - Carli Nazarje 1:3
Za 1. mesto: Bar Saš - Poetovio 0:5 (ekipa Bar Saš je 2. minuti pred koncem finala pri rezultatu 2:1 za Poetovio zapustila igrišče).
Naj igralec: Franc Fridl (Poetovio); naj strelec: Davorin Šnofl (Poetovio); naj vratar: Boštjan Pod-pečan (Carli Nazarje)	(ik)
Poetovio - zmagovalna ekipa 5. turnirja Toyote; njihovi nasprotniki v finalu so dve minuti pred koncem tekme zaradi nerazumljivih sodniških odločitev zapustili igrišče. Morda bi lahko organizatorji to preprečili z doslednim upoštevanjem pravil malega nogometa (akumulirani prekrški).
Športni napovednik
ROKOMET
1. A SRL ŽENSKE
PARI 12. KROGA: ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Europrodukt Brežice ( ŠD Center v soboto ob 19.00), Inna Dolgun - Kočevje Anubis, Burja - Polje, Olimpija - Celeia Žalec, Celjske mesnine - Olimpija.
MALI NOGOMET
1. SLMN
PARI 10. KROGA, PETEK, 13. 1.: Tomaž - Dobovec (19.30), Gip Beton MTO - ŠD Extreme, Nazarje Glin IPP - Puntar; V SOBOTO, 14.
1.:	Oplast Kobarid - Tomi Press Bronx, Slovenica Ag. Kravos - Svea Lesna Litija.
LIGE MNZ PTUJ
NEDELJA - 15. 1.: 13.30 Juršinci - Rim, 14.10 Skorba - Ge-rečja vas, 14.50 Podgorci - ZOO Trans Lancova vas, 15.30 Klub ptujskih študentov - Kozminci, 16.10 Draženci - Bar Cheers Cyber cafe, 16.50 ŠD As - Zimica, 17.30 Ptujska Gora - Podlehnik, 18.10 Majolka - Bar Saš Buldog.
DK
ZLMN Ormož
Razpored za soboto, 14. januarja 2006: Zidarstvo Čurin - Tomaž (11.20), Kog - Mladost Miklavž (12.20), Joker Ivanjkovci - Belcont (13.10), Mlada Slovenija - KOŠ (14.00), Carrera Optyl - Nova Slovenija (14.50), Avtošola Prednost - Belcont (15.40), Invest - Trgovišče Plečko (16.30), Borec - Kog SK Računalništvo (17.20), Bar Texas - Nova Slovenija (18.10), Joker Ivanjkovci - Črni ribič (19.00), Carrera Optyl - Svetinje (19.50), Mihovci Center - Avtoservis Zidarič (20.40).
UK
2.	ZIMSKI MEDNARODNI TURNIR ZA SELEKCIJE U-12
Nogometna šola Poli Drava Ptuj organizira 2. zimski mednarodni turnir za selekcije U-12. Turnir bo v soboto, 14. 1. 2006, v športni dvorani Center na Ptuju, začel se bo ob 9. uri.
Sodelovalo bo 15 prvoligaških ekip iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške (NK Aluminij, NŠ Fotex, NK Slaven Belupo, NK Rudar Velenje, ND Triglav, NK Međimurje, NK Get Power Šampion, NK Bjelovar, ŠNK Radgona, NŠ Poli Drava Ptuj).
Vabljeni na ogled zanimivih tekem mladih nogometašev, vstopnine ni!
JM
Tenis • Zimska liga 2005/06
1. liga
V soboto, 7. januarja, je bilo v Goya centru v Hajdošah odigrano 5. kolo v 1. ligi Zima 2005-2006 v tenisu. V zadnjem kolu predtekmo-vanja se je odločalo, katero moštvo bo v nadaljevanju prvenstva imelo najboljše mesto v ligi za prvaka in kateri dve ekipi zapuščata prvo ligo. Vodilno moštvo TK Skorba ostaja na vrhu, tekmovanje v drugi ligi pa nadaljujeta ekipi TK Skorba gad in Veterani.
Rezultati 5. kola: TK Skorba gad
- TK Skorba 0:3, TK Neptun - Veterani 2:1, TC Luka - Nedog, s. p. 0:3.
Vrstni red: 1. TK Skorba 11 točk, 2. Nedog, s. p., 11 točk, 3. TK Neptun 9 točk, 4. TC Luka 8 točk, 5. Veterani 6 točk, 6. TK Skorba gad 0 točk.
2. liga
Pari 5. kroga (14. 1. 2006):
Okrepčevalnica Patruša - Tigri, So-rtima, d. o. o. - TK Štraf, TK Gorišnica - TC Kidričevo.
FM
Potopis • Spoznajmo Ukrajino
L'viv - ranjeni lev
Skupino ptujskih študentov je pot med novoletnimi prazniki ponesla v zahodno Ukrajino, natančneje v L'viv, po poljsko Lwow, po rusko Lvov, po nemško pa Lemberg.
Številna poimenovanja najverjetneje leta 1256 ustanovljenega in Slovencem slabo poznanega mesta kažejo na njegovo bogato in slavno zgodovino. Mestu je dal ime Romanovič, vladar Galicije, po svojem sinu Levu, ki kasneje L'viv razglasi za glavno mesto te pomembne province. Sledi obdobje poljske nadvlade (1349-1772), v katerem se mesto uveljavi kot pomembno trgovsko in obrtniško središče. V L'vi-vu se križata trgovski poti med Črnim morjem in Baltikom ter Vzhodom in Zahodom Evrope. Najbolj prepoznaven pečat mestu vtisne Habsburška monarhija in Avstro-Ogrska, saj večina zgradb centra mesta, ki danes šteje okoli 800 000 prebivalcev, datira iz tega obdobja, vključno s tipično meščansko dvonadstropno hišo s po tremi okni v nadstropju. Po prvi svetovni vojni mesto pripade ponovno Poljski, med drugo vojno ga okupira Nemčija, po vojni mesto stagnira v Sovjetski zvezi, od leta 1991 pa se počasi razvija v neodvisni Ukrajini. Če strnemo, lahko rečemo, da L'viv zgodovinsko in kulturno pripada srednji oziroma zahodni Evropi, po ekonomski in politični plati pa je del postsovjetskega prostora v ruski interesni sferi.
Naporna, dober dan trajajoča pot do L'viva nas pelje po urejenih avstrijskih avtocestah, solidnih čeških in poljskih prometnicah do ukrajinskih kolovozov. Razvojna razmerja so še danes na las podobna tistim iz časa Avstro-Ogrske, iz bogatega centra v revno provinco. Kljub temu da smo sami pripadali vzhodnemu bloku, pa nas močno preseneti prehod poljsko-ukrajinske meje. Stroge carinske procedure trajajo neverjetnih pet ur, pa ne zaradi gneče, ki ne bi dopuščala večje propustnosti. Gre za ostanek stroge ruske mentalitete iz svinčenih časov, ko je država na vsakem koncu kazala svojo moč in ustrahovala državljane. Podobno velja tudi za tovorni promet, kar pokaže, da je Ukrajina precej oddaljena od enega izmed temeljnih postulatov EU, prostega pretoka ljudi in dobrin. Že prvi stik z državo nam potrdi, da stopamo v del Evrope, kjer se naša razširjena domovina zaenkrat konča.
L'viv - mesto brez turizma
Trije avtobusi pretežno študentskih turistov iz Slovenije so letos prvič v večjem številu pričakali novo leto v
Sivo in brezosebno predmestje L'viva
L'vivu ali Ukrajini nasploh. Kako to, da v mestu, ki lahko presune še tako zahtevnega ljubitelja secesijske arhitekture ali navdušenega raziskovalca številnih krščanskih in pravoslavnih cerkva, ni turizma? Vzroke bi lahko iskali v kombinaciji splošnega nepoznavanja te največje države po površini v Evropi in predsodkov. L'viv nikakor ni turistično mesto, tako kot velja za tradicionalne destinacije Slovencev -Dunaj, Prago, Budimpešto ali Krakov. Enostavno ni za turizem potrebne infrastrukture; ni turističnih informacij, malo je barov in trgovin, težko je najti kavarno, še težje pa restavracijo, ljudje slabo govorijo svetovne jezike, napisi so v ukrajinski cirilici. Za razliko od prej omenjenih mest, ko denar izgine, ne da bi se dobro zavedel kako in kdaj, se moraš v Ukrajini sam angažirati, da ga zapraviš.
Taksi je za turista najboljša izbira transporta v L'vivu. Za naše razmere je poceni, po drugi strani pa so taksisti dragocen vir najrazličnejših informacij. Cena prevoza je stvar dogovora in pogajanj, taksija opremljenega s taksimetrom ni srečal nihče. Javni mestni promet je zastarel, tramvajske in avtobusne linije so vedno prepolne
Prizor s tržnice
Foto: Uroš Esih
Foto: Uroš Esih
domačinov. Vozni park močno variira, v povprečju pa je star več kot dvajset let. Na cestah lahko opaziš vse od najnovejših modelov prestižnih avtomobilskih znamk, ki jih vozijo nouveau riche ali pripadniki razvejanega podzemlja, do oldtimerskih primerkov avtomobilov, kjer prevladujejo predvsem ruske lade.
Hitro padejo v oči velike socialne razlike, prepad med peščico bogatih in revno večino je precej večji, kot to velja za Slovenijo. Proces (divje) privatizacije v Ukrajini je potekal mnogo manj transparentno kot pri nas, posebej sporna je bila privatizacija energetskih velikanov in podjetij, ki izkoriščajo bogate naravne vire v Ukrajini. Medtem ko bogati uživajo svoje bogastvo skrito očem nepovabljenih, pa je
beda revnih veliko bolj opazna. Kljub temu da ni opaziti toliko beračev in brezdomcev, kot jih na primer srečamo v Ljubljani - Ukrajinci so narodno zaveden in ponosen narod - pravi pogled v drobovje mesta razgali tržnica. Tam lahko kupiš dobesedno vse in poceni, od sveže zaklane perutnine, vržene na pločnik, do kaviarja. Tako postane lažje predstavljivo, kako lahko ljudje preživijo z zelo nizkimi dohodki, kjer plača najbolj elitnih poklicev, zdravnikov ali univerzitetnih profesorjev znaša okoli 100 evrov.
Kje so "ukrajinke"?!
V slovenski ekspediciji turistov v L'vivu je bilo tudi nekaj avanturistov, ki jih je tja zvlekla želja, da v domačem okolju preživijo prijetne urice v družbi po vsej Evropi dobro poznanih ukrajink. A so se ušteli, saj niso našli svojega zadovoljstva, še več, v centru mesta ni bilo mogoče zapaziti niti navadnega nočnega kluba ali ponudbe uslug najstarejše obrti na ulici. Iz tega
lahko izpeljemo prej tragično kot ironično ugotovitev, da so vse ukrajinke na delu v tujini. Na splošno je na ulicah opaziti veliko postavnih in urejenih deklet za razliko od nevpadljivega moškega spola.
Na ulicah, v urejenih klubih zahodnega tipa ali na praznovanju novega leta na glavnem trgu je bilo čutiti letargično razpoloženje. Posebej starejšim se kolca po starih časih, mlajše generacije pa se stežka navajajo na tržni način razmišljanja in ne prevzemajo iniciative dovolj hitro, da bi pripomogli k hitrejšemu razvoju gospodarstva, kot to velja na primer za baltiške države. Oranžna revolucija malemu človeku ni prinesla boljšega življenja in enakih možnosti, po mnenju opozicije in mnogih neodvisnih opazovalcev se je na oblasti zamenjala ena avtokratska elita z drugo, le da je ta prozahodno usmerjena. Rusija zato prvi dan novega leta izstavi račun za nepokornost v obliki dražjega zemeljskega plina.
Uroš Esih
Foto: Uroš Esih
Foto: Uroš Esih
Neorenesančna arhitektura hotela George
Panoramski pogled na mestno jedro
Kuharski nasveti
Kislo zelje
Kislo zelje je zelenjava, ki nam ponuja široke možnosti glede priprave. Danes največ kislega zelja kar kupimo, čeprav bi si lahko pripravili manjšo količino zelja kar doma, brez nekih večjih naporov in zahtev. Večina se nas še spomni, kako so na vasi ljudje skoraj tekmovali, kdo pripravi boljše kisano zelje doma, ocenitev se je nanašala na odstotek kislin oziroma kislost, primerno čvrstost na-ribanega zelja in barvo zelja, pri kateri pa svojo vlogo že odigra sorta zelja, ki smo jo ribali, čeprav vemo, da je za kisanje najprimernejše zimsko belo zelje. Danes se doma s tem ukvarjajo le redki, čeprav so postopek mnogi obvladovali tudi tako dobro, da bi to zelje lahko tudi prodajali.
Vsestransko uporabno, proti mrazu odporno zelje spada med najstarejšo zelenjavo. Zelje je sestavina različnih jedi v številnih deželah. Slovijo nemško kislo zelje, Irci pripravljajo kislo zelje z mletim mesom, v Franciji pripravljajo jušni lonec in na druge načine pripravljene evropske zeljnate juhe iz kislega zelja. Zelje spada v družino kapus-nic, nekatere vrste imajo liste le v šopih, pri drugih so strnjeni v goste čvrste glave, ki so najpogosteje okrogle, lahko pa so še koničaste, ovalne in ploščate. Tudi barva zelja sega od belo rumene do rumene barve. Pri svežem zelju pri rezanju nekaterih vrst zelja močno zadiši po gorčičnem olju, ki se med kuhanjem in drugo toplotno obdelavo izgubi. Vonj lahko ublažimo tudi tako, da dodamo kos kruha, oreh ali peteršiljevo vejico, kasneje dodatek odstranimo.
Iz kislega zelja pa si lahko pripravimo številne jedi, ne-
kaj jih je v tem zimskem času nepogrešljivih, kot so sege-din golaž, kislo zelje, ričet s kislim zeljem, surovo kislo zelje z bučnim oljem, ki ga ponudimo kot solato, dušeno kislo zelje s svinjino ali slanino, kuhano s prekajenimi rebrcami in podobne jedi. Zelje se na splošno ujema s čebulo, korenčkom, krompirjem, slanino, svinjino, divjačino, govedino, česnom in kislo smetano. Zato lahko v kombinaciji s temi dodatki pripravimo številne jedi iz kislega zelja.
Če ričet ni vaša najbolj priljubljena jed, ga lahko pripravite tudi s kislim zeljem. Pripravimo ga tako, da ješprenj in fižol preberemo, operemo in ga čez noč namočimo. Naslednji dan ga v isti vodi pristavimo, le da dodamo še manjši kos prekajene svinjine, lovor in počasi kuhamo. Ko se fižol in ješprenj do polovice zmehčata, dodamo rdeče prežganje brez moke, ki ga naredimo tako, da na maščobi prepražimo fino sesekljano čebulo, ko čebula porumeni, dodamo strt česen, ko česen zadiši, dodamo paradižnikovo mezgo in malo rdeče
Mokri smrček
Pojatveni ciklus
Vprašanje bralke Suzane: Doma imamo psičko, ki se je pričela gonit 26. decembra. Takrat smo opazili, da je obilno zakrvavela. Po štirih dnevih je krvavitev prenehala, deveti dan pa smo ponovno opazili obilen rdeč izcedek. Ali je s psičko kaj narobe in kdaj jo pripustiti? Hvala za odgovor.
Odgovor: Spremembe, pričetka ene pojatve do pri-ki se dogajajo na reproduk- četka naslednje, imenuje-cijskih organih samic od mo pojatveni ciklus. Ciklus
mlete paprike. Prežganje takoj zalijemo s hladno vodo in ga damo v juho. Dodamo na kocke narezano zelenjavo, kot je korenje, peteršiljeva korenina in gomoljasta zelena. Iz ričeta vzamemo prekajeno meso, ga ohladimo in narežemo na male kocke. Posebej skuhamo kislo zelje. Ko so vse sestavine mehke, vmešamo v ričet narezano meso in kuhano kislo zelje. Jed dobro prevremo in ponudimo. Pri ričetu, ki je pripravljen s kislim zeljem, običajno krompir izpustimo.
Golaž s svinjino, kislim zeljem in kislo smetano pripravimo tako, da najprej pripravimo klasični golaž iz svinjine, tako da na maščobi prepražimo večjo količino sesekljane čebule, ko čebula rahlo porumeni, dodamo str česen in nato dodamo večjo količino na kocke narezane sveže svinjine in manjšo količino na male kocke narezane slanine. Meso temeljito prepražimo, dodamo moko, paradižnikovo mezgo ali zamrznjen paradižnik, papriko in zalijemo s poljubno mesno juho ali vodo. Začinimo s soljo, mleto kumino in lovorom ter počasi dušimo.
uravnavajo spolni hormoni, odvisen pa je tudi od okolja, prehrane, starosti, zdravja in drugih dejavnikov. Pri psicah se ciklus pojavlja dvakrat letno (pomlad, jesen). Začetek krvavitve pomeni, da se je psica pričela goniti. Izcedek iz rodil je lahko zelo obilen, krvav ali pa se ga komaj opazi. Najprimernejši čas za oploditev je nekje med 10. in 14. dnem po pričetku pro-estrusa. Z vašo psičko je vse v najlepšem redu, saj je deveti dan po pričetku še zmeraj
Ko se meso do polovice zmehča, dodamo kislo zelje in počasi kuhamo tako dolgo, da se zmehča meso in tudi zelje. Tik preden ponudimo dodamo kislo smetano. Lahko pa si pripravimo tudi juho iz kislega zelja s klobaso. Najprej v lonec vlijemo ^ litra vode in mu prilijemo zelj-nico, oziroma vodo, v kateri je kislo zelje, tako da dobimo približno liter tekočine. 20 do 30 dekagramov kislega zelja narežemo na male koščke in ga damo v vrelo tekočino. Če je zelje prekislo, ga pred uporabo operemo. Posebej v ponvi na maščobi zarumenimo moko, dodamo čebulo in česen, rahlo prepražimo in dodamo malo žličko mlete rdeče paprike. Prežganje vmešamo v juho, ki naj vre vsaj 15 minut. Posebej narežemo na male kocke prekaje-no klobaso in dodamo v juho. Preden ponudimo, lahko juho izboljšamo še z zdrobo-vimi ali kruhovimi cmoki.
Zelo pogosto pripravljamo tudi praženo kislo zelje, joto ali vipavsko juho, kislo zelje s krompirjem in kislo zelje s fižolom.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti:
nabiralnik@radio-ted-nik.si.
normalno prisoten izcedek iz rodil, ki pa je nekoliko spremenjen (vodenkast, rjavkasto rdeč). Psico pričnemo običajno pripuščati 9. do 12. dan po začetku krvavitve, kar pomeni, da je pri vaši psički nastopil optimalni čas za pripust (nastop ovulacije). Psičko pričnite pripuščat in parjenje ponovite čez 48 ur. Smiselno je, da psičko pripustite večkrat zaporedoma oz. tako dolgo, dokler bo voljna, saj boste tako imeli večje možnosti za uspeh.
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Vrtna narava sredi zime
Zima se polagoma preveša v drugi polčas, ko se od sredine prosinca svetli del dneva, kljub oblačnemu in turobnemu vremenu, podaljša za toliko časa, kot petelin zevne. Vrtna narava doslej mirno počiva pod snežno odejo, vrtna tla pa se počasi napajajo s snežnico od kopnečega se snega. Pri zimskem počitku vrtne narave ne vznemirjamo, posežemo le z opravili, ki ji olajšajo prezimitev.
V SADNEM VRTU je za cepljenje sadnega drevja primeren čas za nabiraje cepičev. Cepiče koščičarjev češenj, sliv in drugih nabiramo v drugi polovici januarja, peškarjev jablan, hrušk in nekaterih okrasnih drevnin pa v začetku februarja. Cepiči naj bodo narezani še v obdobju, ko rastlina zimsko miruje; da se bo mirujoče stanje zadržalo vse do uporabe, pa jih hranimo v hladnem in temnem prostoru pri normalni zračni vlagi. Ne glede na način cepljenja, razen zelenega okulacije na speče oko, cepimo v času, ko v podlagi že prično krožiti rastlinski sokovi, ko se pričenja vegetacija, ki bodo s tlakom povzročili vez s prevodnim celičjem cepiča. Enako ravnamo z nabiranjem in hrambo cepičev za nameravano precepljanje starejšega sadnega drevesa v eno ali več sort. Precepljanje starejšega drevesa, s prepozno nabranimi cepiči, ko je matično drevo že prešlo v vegetacijo, zagotovo ne bo uspešno.
Ko je sadni vrt pod snežno odejo, se pogosteje skozenj sprehodimo in pregledamo, če se vanj ni priplazila divjad, ki bi utegnila z glodanjem debel in spodnjih vej, sedaj ko že v naravi primanjkuje hrane, na sadnem drevju povzročiti škodo. Vrsto divjadi zlahka spoznamo po njenih sledeh v snegu.
V	OKRASNEM VRTU lahko pride do potrebe po presaditvi starejšega okrasnega drevesa ali grma. Odločitev o presajanju opravimo le izjemoma, ko za nadomestitev rastline, ki jo želimo obdržati, ne najdemo ustreznega nadomestila z mlado sadiko. Presajanje opravimo vselej, ko je rastlina v stanju zimskega mirovanja, premestitev pa bo uspešna pri presajanju s koreninsko grudo in da pri tem ne poškodujemo korenin. Preden pričnemo z izkopom rastline, veje oziroma krošnjo drevesa zmanjšamo do dveh tretjin, pri grmu pa razredčimo in skrajšamo ogrodne veje, da bistveno zmanjšamo listno površino, ki bi ob brstenju in listanju rastlino, preden se ta na novo ukorenini in vraste, preveč izčrpalo. Nadalje izkopljemo sadilno jamo, kamor nameravamo rastlino presaditi, izkopano zemljo pa primerno zavarujemo pred zmrzaljo, ker bomo morda presajali z zamrznjeno koreninsko grudo. Čeprav presajanje opravimo, ko zemlja ni zmrzla, lahko pa koreninsko grudo prenesemo v zmrznjenem stanju. Rahlo in sipko zemljo, ki bi se ob premiku od korenin takoj sesula, predhodno zalijemo in steptamo. Pred nočjo, ko predvidimo, da bo zemlja zmrzovala, izkopljemo okrog koreninske grude dovolj širok in globok jarek. Naslednji dan po potrebi zmrznjeno koreninsko grudo še povežemo z jutovino in rastlino premestimo. Zemlja, s katero zagrnemo koreninsko grudo, ne sme biti zmrzla, zalijemo jo z rahlo mlačno vodo, sadilni kolobar pa lahko pokrijemo s snegom, da se sadilno mesto počasi odtaja, ogreje in napoji s snežnico.
V	tem zimskem času, ko je vrtno rastje v stanju globokega zimskega mirovanja, pri trajnicah, zimskih posevkih in zimzelenih rastlinah ne opravljamo nobenih takih opravil, ki bi jih motila pri prezimljanju ali jih poškodovala. Nagr-njen in na rastlinah strnjen sneg rastju škoduje, trata in zimski posevki pa pod njim prično plesniti, žive meje in zimzeleni listavci pa se pod težo snega lomijo. Zdrobimo ga in prezračimo, da bo ob odjugi hitreje skopnel, poškodovane veje pa sproti izrezujemo, večje rane pa premažemo, da ne bi trohnele.
Miran Glušič, ing. agr.
13. ' 1% L 2006
13-Petek	14-Sobota	15-Nedelja è	16-Ponedeljek
17-Torek #	18-Sreda è	19-četrtek	
Razcvet vzajemnih skladov
Slovenski investitorji so v vzajemne sklade letos neto vplačali okoli 60 milijard tolarjev, skupaj pa je vloženih že prek 310 milijard tolarjev. Velik del novih vplačil so prejeli skladi tujih upraviteljev, saj investitorjem ponujajo naložbene možnosti, ki jih slovenski še nimajo v svoji ponudbi. Treba je poudariti, da imajo tuji upravitelji pri naložbah na tujih trgih nekaj prednosti, saj so na teh trgih prisotni že več let ali desetletij, svoja sredstva pa zbirajo po celem svetu. To jim omogoča večjo ponudbo različnih skladov, ki so lahko specializirani za določeno regijo ali panogo. Vendar pa zadnje čase tudi slovenski upravitelji dobivajo na pomenu in so v nekaterih primerih celo uspešnejši od tujih.
Letos so bili najdonosnejši skladi z delniško naložbeno politiko. Težko bi izpostavil najdonosnejši trg. Zelo donosni so bili trgi v Latinski Ameriki, azijske države na čelu z Indijo in Južno Korejo ter vzhodnoevropske države. Vse trge v razvoju in nastajanju pa je končno presenetil tudi razvit japonski trg, ki se počasi prebuja po večletnem spanju. Japonski index je v lanskem letu zrasel za več kot 40 odstotkov.
Kam in kako investirati v letu 2006, ki je pred nami? Delniški indeksi imajo osnovo, ki lahko napoveduje nadaljnjo rast s krajšimi popravki vrednosti. Na borzo se vrača optimizem! Velik naložbeni potencial predstavljata Latinska Amerika in Azija, predvsem Kitajska, katere gospodarstvo je v enem letu zraslo za 9,6 odstotka. Na Kitajskem ta hip deluje preko 30 milijonov podjetij, ki so v letu 2004 zaslužila neverjetnih 3000 milijard dolarjev. Zato ves ta trg predstavlja velik naložbeni potencial. Tudi nam zelo blizu balkanski trgi imajo še veliko potenciala, tako da so še vedno zelo zanimivi. Navsezadnje tudi Slovenija še ni rekla zadnje besede.
Pri izbiri sklada vam svetujemo, da to storite premišljeno in imate v glavi odgovor na vprašanje: »Zakaj investirati v določen sklad oziroma regijo?« Pred investiranjem se posvetujte s primerno usposobljenim svetovalcem oziroma si sami naberite nekaj osnovnega znanja o ciklih gospodarstev, zgodovini kapitalskih trgov, o tekočih dogajanjih ...
Mitja Petrič,
neodvisni finančni svetovalec z evropsko svetovalno licenco Tel.: 041 753 321
E-mail: mitjapetric@yahoo.com
fôi^DIOPTUJ
www, ra d i o-ptu j .si
Astrolog svetuje
Rak
(od 21. junija do 22. julija)
Ženska rojena v tem znamenju je nežne narave, materinskega čuta in globokih čustev. Če jo boste želeli dodobra spoznati, boste potrebovali kar nekaj časa in ne mislite, da bo šlo zgolj površinsko. Ima pa močno razvito intuicijo in je tudi spremenljivega razpoloženja tako kot njena vladarica Luna, ki raste in upada. Navezana je na svoj dom in na domače ognjišče, rada pa tudi obuja spomine in gleda slike iz preteklosti. Ima pa izvrsten spomin in se spomni prav vsega do potankosti. Vedno pa daje tudi občutek krhkosti in je kot punčka iz porcelana.
Moški rojen v tem znamenju je nezaupljiv in zaradi tega boste potrebovali nekaj časa, da najdete ključ do njegovega srca. To je moški, ki je uvideven, ljubi pa zlato sredino in ne prenese prevelikih odstopanj, ne v levo in ne v desno. Zna se dobro izražati in tudi dobro prisluhniti in zaradi tega mu lahko zaupate. Ljubezen je zanj resen pojem in zato se ne igrajte z njim, kajti ni mu do igric. Seveda pa je tudi intuitiven in zaradi tega zna ugoditi ljubezni svojega življenja. Res pa je, da je nave-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
zan na svojo mamo, če vam to prizna ali pa ne.
Splošni nasvet: Najboljšo potezo boste naredili, da jih poprosite za pomoč. Seveda pa ne poizkušajte s kakšnimi šalami in ne duhovičite po nepotrebnem. Osvojili jih boste s preprostostjo. Če se jih boste želeli znebiti, pa se pripravite na težave.
Rak - Oven
To je precej zanimiva kombinacija, Rak je tip stare šole in Oven novih pogledov, gresta se igrico vroče - hladno. Oven sčasoma postane zelo ljubosumen. Občutljivega Raka pa njegove besede bolijo in prizadenejo. Zakonska barčica pa se lahko zelo hitro potopi.
Rak - Bik
Rak vnaša sočutje in Bik zagotavlja varnost, dobro se podpirata in kombinirata vsak svoje prioritete v skupno dobro. Videti je pozornost, drug za drugega in zaradi tega skupaj lahko naredita zelo veliko. Obeti so zelo dobri, tako za avanturo kot tudi za srečen zakon.
Rak - Dvojčka
Umirjenega in družinskega Raka bo Dvojčkova spogled-ljivost motila in mu zbujala nezaupanje. Vsekakor pa je to kombinacija in dobra sprostitev, ampak v to prepričati Raka je težko, Dvojček rad spoznava novo in življenje z Rakom ga pri tem zelo zaustavlja.
Rak - Rak
Podobna sta si skoraj kot jajce jajcu in to je lahko tudi moteč dejavnik. Ko sta dobre volja, sta oba, ko ni tako, je izrazito pri obeh. Nastopijo pa tudi prepiri in nesoglasja. To je moč premagati. Če želita imeti srečen zakon, se je nujno prilagajati.
Rak - Lev
Samozavesten Lev je Raku v oporo, seveda pa v zameno želi spoštovanje in ugled. Če Rak zna prisluhniti Levu, so obeti zelo dobri. Seveda pa mora biti moč bolj na Levovi strani, Rakov adut pa je intuicija. Strastna ljubezen preraste v stabilen zakon. Rak - Devica Devica je praktična, Rak pa čustven, obeti so dobri, kajti lahko se zaneseta eden na drugega in si vlivata tako upanje kot delata na zaupanju. Paziti se morata enoličnosti in najti izzive, ki jima obetajo dobre priložnosti. Možnosti za dober zakon so ugodne in spodbudne. Rak - Tehtnica Kombinacija, pri kateri pride do nasprotij. Raka moti, da je Tehtnica tako neodločna in ga spravlja v še večje dvome, obratno pa pride do dejstva, da se ne razumeta, zakaj se za vse čaka in čaka - kajti življenje se uživa. Razmerje je tvegano in zaradi tega kočljivo. Rak - Škorpijon Zelo zanimiva zveza, v kateri pride do izraza tako dopolnjevanje kot tudi intuicija in strast. Občutki so zelo močni in vsak po svoje sta zvesta in stabilna. Ljubezen se poglablja in zori in postaja lepa kot nežen cvet. Avantura je predana in zakon uspešen.
Rak - Strelec Potrebe in cilji so različni in le s težavo bi našli nekaj skupnih točk. Strelec je oseba, ki išče dogodivščine in osebno svobodo. Rak pa tega ne želi in ga želi umiriti. Ne morata se uskladiti, ali bi živela za pri-
Duševno zdravje
Vandalizem in vzroki zanj
Sodobnega vandalizma je vse več, skoraj ne mine dan, da ne bi prišlo do takega ali drugačnega premoženja. Kje so vzroki za tako vedenje, zanima Rudija?
Res je, da prebiramo vsak dan v časopisih o razdejanjih spodobnih, žal mladih vandalov. Razbita so korita za rože, poškodovane so ulične svetilke, uničene klopi, poškodovani avtomobili in tako naprej.
Mnogi mislijo, daje v ozadju takega vedenja mladih droga, alkohol ali pa čisto navadna objestnost. Toda menim, da ni točno tako.
Mnogi uničujejo premoženje drugih, ker jim doma niso privzgojili ustreznih vrednot. Ne znajo ceniti ničesar, menijo, da se lahko uveljavljajo in pridobivajo spoštovanje od drugih zgolj z razdiralnim vedenjem.
Družinske vrednote so vseeno najpomembnejši dejavnik osebnostnega razvoja in ravno starši bi morali to svojim otrokom privzgojiti. Toda sami morajo biti naučeni obvladovanja destruktivne agresije. Ljudje si moramo priznati, da smo agresivni, toda lahko tudi svojo agresijo obvladujemo. Naučiti se moramo ukvarjanja s športom, da lahko odkanaliziramo svojo agresijo in notranjo napetost. Tako se lahko mladi pri športnih bojih naučijo medsebojnega razumevanja, večje strpnosti, poštenosti in pravičnosti. Naučiti se moramo tudi tega, da smo navdušeni nad tem, da se izživimo v umetnosti ali znanosti in ne v bitkah. Če se že kot mladi tega naučimo, smo lahko solidarni do soljudi, saj nam to daje nek občutek povezanosti.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
hodnost ali sedanjost. Uspešen zakon skoraj ne obstaja. Rak - Kozorog Kozorog odreagira na nekoliko bolj resen način in Rak si želi nežnosti. Eden drugemu lahko veliko dasta, seveda pa pod pogojem, da se spoštujeta. V bistvu se privlačita in odbijata in zaradi tega morata za uspešen zakon in trdno srečo najti ravnovesje - kar pa ni lahko. Rak - Vodnar Vodnar, ki je v svojem bistvu svobodoljuben, Raka precej lahko prizadene. Interesi so različni in pojmi ljubezni še
bolj. Če se že odločita za avanturo, je ta uspešna v spalnici, ko pa prideta v dnevno sobo, se romanca konča. In tako je čas, da gresta vsak svojo pot.
Rak - Ribi
Dve »vodni« znamenji, vsak po svoje lahko plavata po reki življenja, odlično se ujameta tudi v intimnem življenju. Prepiri so zagotovo, vendarle so blagi in se hitro poležejo. Delujeta precej usklajeno in je zaradi tega napoved za srečen zakon dobra in spodbudna.
Tadej Šink, horarni astrolog
Računalniški kotiček
Naj vam Excel sam oblikuje vaše tabele
Čeprav je vaša vsebina veliko bolj pomembna od izgleda, lahko z malo kreativnosti naredimo tabelo privlačnejšo ter bolj berljivo.
Na primer lahko dodamo sence vrsticam ali stolpcem za lažje sledenje po tabeli, dodamo obrobo tabeli oziroma črte med vrsticami in stolpci, prav tako lahko spremenimo stil, barvo, podlago _ za lažje branje tabele.
Excel nam ponuja oblikovanje celic s tako imenovanim Samooblikovanjem za že označene celice. Ta funkcija nam omogoča vse od spreminjanja sloga pisave, poravnav do senčenja ter obrob. Za uporabo Samooblikovanja sledite naslednjim korakom:
4. Nato pritisnite samo še V redu in vaša tabela se bo oblikovala po vaši želji.
Vsaka že prej oblikovana tabela ima še dodatne lastnosti, ki jih lahko urejate, če pritisnete gumb Možnosti. Tam
1.	Označite celice, ki jih želite oblikovati.
2.	Odprite Orodja in tam izberite Samooblikovanje. Odpre se vam novo okno, kjer lahko izbirate med različnimi dizajni že oblikovanih tabel.
3.	Sedaj se sprehodite z miško po novo odprtem oknu in si izberite dizajn, ki vam najbolj odgovarja.
lahko izbirate med pisavo, obrobo, vzorci, širino/višino, števil, poravnavo _ Z izključitvijo nekaterih ali ene od prikazanih možnosti lahko še bolje priredite tabelo svojim potrebam. Samooblikovanje vam bo takoj prikazalo, kako izgledajo tabele po vaši intervenciji in na podlagi videnega se boste odločili, ali boste ta slog tabele obdržali ali ne.
Vse kar Samooblikovanje naredi, pa vam ni potrebno sprejeti, saj lahko še vedno sami ročno popravite ali dodate stvari, ki jih Excel ni naredil oziroma ste si jih
vi drugače zamislili. Samo-oblikovanje je samo pomoč pri oblikovanju tabel in ni potrebno, da je to nekaj dokončnega.
Pripomba:
Samooblikovanje ne spremeni nobene zvrsti ali oblikovanja, ki ste ga vi sami naredil pri vnosu podatkov. Tako na primer ne spremeni valute v številko, čeprav ste vi v Možnostih odkljukali Številke.
Piše: Aljoša Prelog »Dve besedi, ki spremenita vse. Začnimo takoj«
Brezplačni nasveti 2 x na teden za naročnike Štajerskega tednika Torek: 10.00 in 11.00 Petek: 8.00 in 9.00 GSM: 041 415 491
Učilnica in novičke podprte s strani:
Powered by:
•Podjetniško svetovanje • Računovodski servis • Izdelava spletnih strani • Računalniška učilnica Potrčeva c. 15 (Platana center), Osojnikova c. 3 (Omega center) www.intellect.si 051425 796
Tečaj	Termin	Ure	Cena
Otroci - 4, 5 let	vsak torek 16.00	1 x tedensko	5.900 SIT/mes
Otroci -6, 7 let	vsak torek 18.00	1 x tedensko	5.900 SIT/mes
Otroci 8, 9, 10 let	vsak ponedeljek	1 x tedensko	5.900 SIT/mes
Direktorji	v decembru. nič	16	35.000 SIT
Mala šola rač. za velike	2005/2006	60	75.000 SIT
Individualne inštrukcije	vi izberete termin		5.000 SIT / ura
Razpisna tabela - jesen/zima 2005; vsi tečaji se odvijajo v Ptuju v naši učilnici na Osojnikovi 3. Prijave za tečaj zbiramo na tel: 051 425 796. Pri direktorskem tečaju so lahko samo štirje udeleženci.
Info Glasbene novice
Pripravljeni, pozor, zdaj je športni izraz za start tekmovanja. Sam sem že pripravljen in pozoren na nove glasbene izzive v letu 2006. Zdaj se še ne dogaja kaj pretresljivega v svetu glasbe, vendar v Info člankih bom med letom na preži, da vam bom ažurno predstavljal nove pesmi. Obilo glasbenih užitkov vam želim v letu 2006!
U2 so v letu 2005 vstopili v hram slavnih, saj so jih uvrstili v Rock And Roll Hall Of Fame. Njihov motor Bono Vox je uspešno deloval tudi na političnem prizorišču in je bil ob Bobu Geldofu eden glavnih pobudnikov koncerta Live 8. Irski kvartet se je med drugim tudi "mastil" na turneji Vertigo, ki jim je prinesla lani več kot 100 milijonov dolarjev zaslužka. Z zgoščenke How To Dismantle An Atomic Bomb bo band kmalu ponudil pesem ORIGINAL OF THE SPECIES (*"), ki ima v glasbeni osnovi korenine povzete po njihovi glasbi 80. let in besedilo zadene lahko prav vsakega poslušalca.
Nova zvezda je močno zasijala lani ob imenu HARD FI, ko so udarili s skladbo Hard To Beat in enkratnim, a žal kar malo spregledanim projektom Stars Of CCTV. Kvintet je ponudil briljanten single CASH MACHINE (**"), v katerem je uporabil kar nekaj ritmičnih preobratov in dodatna kvaliteta te rock zadeve so izjemni energijski efekti v ozadju.
Britanski mož RICHARD ASHCROFT je bil nekoč osrednja faca kultne zasedbe The Verve. Potem ko so se gospodje skregali med sabo, je začel leta 2002 solo kariero. Založba EMI bo ob koncu januarja izdala njegov tretji album Keys To My Heart, ki ga napoveduje sofisticirana akustična kitarska balada BREAK THE NIGHT WITH COLOUR (***).
Ruski No. 1 izvozni glasbeni artikel se imenuje T.A.T.U., ki se je zapisal v zgodovino glasbe s hitom All The Thing She Said. Punci sta bili že tik pred bankrotom, ko sta začeli snemati material za drugo mednarodno plato Dangerous And Moving in z nje že poznamo hit All About Us. Duet vedno znova preseneti in tako je pesem FRIEND OR FOE (***) na eni strani parodija, medtem ko je na drugi strani zelo resna in sodi po stilu v elektro pop/rock vode.
Techno! Techno! Techno! Tako je nekoč kričala nemška skupina SCOOTER, ki je svoj pohod in slavo doživela prav s komercialnim pristopom k tej plesni glasbeni zvrsti. Trio je v pri tretjini 90. udaril z nevsakdanjo "muziko" v komadu Hyper, Hyper in je ves čas svojega delovanja ostal prepoznaven. Enako dejstvo velja tudi za njihovo novo "ruženje" v komadu APACHE ROCKS THE BOOTOM (**), v katerem ima glavno besedo HP Baxterr.
Britanska skupina RIGHT SAID FRED je uspela v hipu, ko je šokirala s hitom I'm Too Sexy. Nato je njihova krivulja uspešnosti usmerjena navzdol, vendar njihova komična glasba vedno znova najde skupinico oboževalcev. Brata Fairbrass sta sicer naredila še eno parodijo v pesmi WHERE DO YOU GO TO BE MY LOVELY (***) in ta ima preprosto pop melodijo povzeto iz 60. let. Dodatek k singlu je pesem Jump Start, ki je bila skakalna himna novoletne turneje.
Ste že slišali za SHAYNA WARDA? Za koga? Mladenič je v mesecu decembru zmagal v Veliki Britaniji v glasbeni televizijski oddaji X-Factor in v trenutku postal super zvezdnik. Njegova lepljiva pop balada THAT'S MY GOAL (**") je bila napisana za skupino Westlife, vendar je pevca v trenutku popeljala na vrh lestvice s skoraj 750 000 prodanimi singli. Vau!
V ZDA je CHRIS BROWN doživel podoben uspeh kot Shayne, vendar ni zmagal v nobeni oddaji. Izvajalec zveni sila podobno Usherju in to so takoj opazili managerji pri založbi BMG. Mladenič je zastrupil v ZDA ljubitelje r&b-ja z njegovo dokaj surovo temo RUN IT (**"), ki je bila tudi štiri tedne na 1. mestu v ZDA (lestvico si lahko ogledate na www.billboard.com).
Aktualen kralj ameriške glasbene produkcije je v zadnjih letih PHARELL, ki je nekaj časa deloval v paru pod imenom Neptunes. Mladenič je lani končno posnel solo projekt, ki ga je predstavil hit Can I Have It Like That in v njem poje tudi Gwen Stefani. Njegov drugi solistični poizkus je groovy r&b komad ANGEL (**), v katerem izvajalec bolj cvili kot poje!
David Breznik
Glasbeni kotiček
Live 8 glasbeni dogodek leta
Vsakodnevne glasbene novice povezujejo razne dogodke, vendar je bil glasbeni vrhunec leta nedvomno "megalomanski" koncert 2. julija z imenom Live 8.
V desetih mestih so se predstavili najboljši svetovni glasbeniki, ki so igrali za boljši jutri tretjega sveta in za odpis dolga najbogatejših držav najrevnejšim državam. Rezultati so že vidni in zaznavni, enako pa velja tudi za končni obračun na lestvicah. Presenetljivo se je v ZDA najbolje kar dvakrat odrezala Mariah Carey, ki ima hit leta We Belong Together (pesem je skupno bila kar 14 tednov na vrhu ameriške Billboardove lestvice) in njen album se je v 365 dneh lanskega leta prodal v zavidljivih 4 866 000 izvodov. Vau, kakšne številke in v končni fazi tudi kakšni dolarji. V Veliki Britaniji se je zgodil mali čudež, saj sta zmagala na lestvici singlov Tony Christie in Peter Kay. Kdo? To sta stara mačka, ki sta za dobrodelno organizacijo Comic Relief priredila pesem Is This The Way To Amarillo. Boljša, veliko boljša glasba je zmagala po prodaji albumov, saj je bivši vojak James Blunt
zasenčil vse velike zvezde z mojstrovino Back To Bedlam. Že v mesecu januarju pa je britanska lestvica doživela poseben mejnik. V 43-letni zgodovini je Elvis Presley postavil pesem One Night na vrh in s tem so zabeležili že 1000 No 1 single. Za primerjavo naj dodam, da je v Sloveniji že drugo leto zapored najbolj prodajan nosilec zvoka Brizgaaaj skupine Atomik Harmonik. Uspešni izvajalci so nagrajeni tudi z grammyji, briti, platinastimi ploščami ^ Največ nagrad so tako v letu 2005 malo presenetljivo, vendar zasluženo, dobili Green Day, medtem ko je največ najvišjih nagrad grammyjev posthumno dobil legendarni Ray Charles (v glavnem za album Genius Loves Company). Dobra prodaja nosilcev zvoka navadno omogoča tudi veliko število koncertov. Največjega svetovnega Live 8 sem že omenil, medtem ko so s svojo turnejo lani največ zaslužili ponovno
Filmski kotiček
Kot v nebesih
Še ena romantična komedija, boste rekli. Pa vendarle ni tako, kajti zgodba je tukaj povsem drugačna, kot bi jo od romantične komedije pričakovali. Bolj bi bila podobna neki zgodbi, ki jo ponuja kakšen triler. Ali srhljivka. Ali celo grozljivka. In prav zato je film Kot v nebesih nekaj posebnega. In je sladek in neškodljiv kot prvi zmenek. No, prav prvi zmenek, če lahko temu tako rečemo, med glavnima likoma Davidom in Elizabeth pa je vse prej kot navaden. David se po tragičnem dogodku preseli oziroma najame novo stanovanje v San Franciscu, za katerega se je odločil zaradi lepega razgleda in predvsem na podlagi udobnega kavča. Večere preživlja tako, da prestavlja kanale na televizijskem
y / A- STICKWITU - PussycatvDOllš\_\_X X X / 73yDON'T BOTHER - Shakira ÎÎ'fIrSt day of my life - Meiaine 5. lOVE'GENERATION - Bob SinClar 6. ADVERTASING SPACE - Robbie Williams 7. UGLY - Sugababes -§jmy humps - Black Eyedieas 9. WHEN I'M GONE - Eminem^ /HEN YOJI TELL ME THAT YOU love ME - Westlife & Diana Ross
Vsab srfidi? in nedfiL^ mfid \9.\0 in 20. uw
Kdo je glavna igralka v filmu Kot v nebesih?
Odgovor;_
Ime reševalca:_
Naslov:_
NAGRADNO
K Î M VPRAŠANJE
in
o
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Gašper Pihler, Podvinci 23a, 2250 Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore poiljite do torka, 17. Januar/a, m naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raiieva 6,22S0 (za Info).
Just Like Heaven
romantična komedija Dolžina: 95 min Leto: 2005 Država: ZDA Režija: Mark Waters Scenarij: Peter Tolan in Leslie Dixon po romanu Marca Levyja Igrajo: Reese Witherspoon, Mark Ruffalo, Donal Logue, Dina Spy-bey, Ben Shenkman, Jon Heder idr.
U2. Tudi v Sloveniji je bilo nekaj "fajn" koncertov, izmed katerih izstopajo koncerti-ranja REM, Rammsteinov in Anastacie. Vas zanima, kaj je bila največkrat obdelana tema, povezana z glasbo v letu 2005? Sojenje zaradi pedofi-lije Michaelu Jacksonu. Kralj popa je bil s pomočjo najboljših odvetnikov doživel novo življenjsko zmago, čeprav vsa zadeva že dolgo ni čista. So pa od tega sojenja imeli veliko tudi mediji, saj so poročali o pevcu vsak dan na dolgo in široko. Mediji so zmeraj zraven tudi, ko se kdo poroči ali loči. Štiri velike glasbene poroke je rumeni tisk zagrabil z obema rokama, saj so v zakonski stan skočile Britney Spears, Jennifer Lopez, Christina Aguilera in Sarah Connor. Ob koncu leta pa je svojemu Nicku pomahala seksi Jessica Simpson. Ko sem že pri izvajalkah, naj dodam, da je velik padec doživela Madonna, a ta je bil s konja, medtem ko je glasbeno
poskočila s skladbo Hung Up. Še tri čokoladice so šokirale glasbeni svet, te so Destiny's Child. Z zgoščenko No 1's so se poslovile od skupnega delovanja. Mogoče bodo čez približno dvajset let sprejete tudi v Rock And Roll Hall Of Fame, v katero so v letu 2005 vstopili U2, The Pretenders, O'Jays, Percy Sledge, Buddy Guy, Seymour Stein in Frank Barsalona. Posebna prelomnica v Sloveniji in v bivših državah bivše Jugoslavije je ustanovitev glasbene televizije MTV Adrija, ki sledi modernemu glasbenemu dogajanju. Priporočam vam, da tudi vi sledite glasbenemu dogajanju v letu 2006 in si izoblikujete lasten glasbeni izbor, ne glede na trende in popularnost določenih pesmi!
David Breznik
ljubila in da bodo težave tam, kjer so pri vseh spodobnih duhovih - ne morejo se dotikati stvari. Režiser Mark Waters je o filmu povedal: "Za romantično komedijo je v zgodbi nujno potrebna ovira, dobra, skoraj nepremagljiva ovira, ki jo junaka seveda premagata. In ta zgodba vsebuje eno najboljših ovir, kar jih je kdaj bilo videti v romantičnih komedijah - ena oseba je živa, druga pa očitno mrtva. Vsaj tako mislita. Niti dotakniti se ne moreta, a med njima je več kot očitna močna kemija."
Reese Witherspoon z vlogo dokazuje, da je prava izbira, ko gre za romantične komedije.
sprejemniku, popije kakšno pivo in si privošči obrok iz restavracije s hitro prehrano. No in v tej 'idili' se mu v lastnem stanovanju naenkrat začne prikazovati neka ženska. Elizabeth. Za nameček še trdi, da je v svojem stanovanju in ne v njegovem. Je to pomota? Prevara? Ne. In tako na koncu David posumi, da je lepa blondinka duh. Ali pa da se mu že meša. In kljub začetni zmedenosti Mark počasi spozna, da je Elizabeth na nek način vendarle resnična in da obstaja razlog, zakaj jo lahko vidi le on. Tu pa se zgodba začne zapletati in razpletati. Seveda je že na začetku jasno, da se bosta za-
In da se lahko primerja vsaj z Meg Ryan. Pohvalno je, da film ne skuša odkrivati neke tople vode znotraj svojega žanra. Drži se ustaljene forme: fant sreča dekle, fant izgubi dekle, fant se bori, da jo dobi nazaj. Vse skupaj bi se slišalo kar preveč klišejsko, če ne bi bila posredi odlična igra obeh igralcev in zanimiva zgodba. Luči, lokacije in podobno v tem filmu ni pomembno. Ker gre za simpatično delo, ki je samo sebi namen. In je torej odlična sprostitev za petkov večer. Tudi za tiste, ki bi si v sporedu filmov romantično komedijo izbrali kot zadnjo alternativo.
Grega Kavčič
CID vabi!
TEČAJ POGOVORNE ŠPANŠČINE Tečaj bo potekal ob sobotah in nedeljah, udeležijo pa se ga lahko starejši osnovnošolci, srednješolci, študentje in vsi drugi, ki želijo usvojiti osnove španskega jezika. Izveden bo v štirih vikendih do sredine februarja. Vodila ga bo študentka španščine Ana Fras iz Ptuja. Namenjen je začetnikom. Prijave zbiramo do 13. januarja. Tečaj bo organiziran, če bomo zbrali dovolj prijav.
Petek, 13. januarja, ob 21. uri JAZZ KONCERT - Milan Nikolić (SCG)
Sobota, 14. januarja, ob 10. uri MAGIC KARTE - DAN ODPRTIH VRAT. Za vse, ki uživajo v igri in si želijo soigralce, in za vse, ki se želijo pobliže seznaniti s kartami in igro.
Sreda, 18. januarja, ob 14. uri zasedanje Medobčinskega otroškega parlamenta Sreda. 18. januarja, ob 18. uri potopisno predavanje: Laos in Kambodža. Svoje popotniške izkušnje bo predstavil Zoran Furman.
MLADINSKI INFORMATIVNO-SVETOVALNI CENTER je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: prevoznik, Rakitnica, Spartanec, kartoni, rival, sla, Ilena, toplino, tul, Co, soporočilo, Posavina, anatomist, dinamitar, Rove, ET, Ford, Na, RNA, traminec, Ložan, Loir, rin, Sivec, ginevanje, EO, TK, VL, NT, Anaa.
Ugankarski slovarček: AkARUS = grinja, pršica, ANU = sumerski bog neba, ASK = košarkarsko moštvo iz latvijskega mesta Riga, CORAP = francoski general (Andre, 1878-1953), MITTER = nemški avtomobilski dirkač (Gerhard, 1935-1969), RANDERS = dansko mesto ob reki Guden, TOUGGOURT = mesto in oaza v alžirski Sahari, TRSEGLAV = naš igralec (Gaber).
Zanimivosti
Britanski poslanec Galloway sodeluje v resničnostnem showu
London (STA/AFP) - Britanski poslanec George Galloway, znan predvsem po nasprotovanju vojni v Iraku, zaradi česar ga je britanski premier Tony Blair izključil iz laburistične stranke, je prejšnji teden nastopil v znanem resničnostnem showu Big brother. Levičarski poslanec je dejal, da je želel izkoristiti priložnost, da širokemu in raznolikemu občinstvu pokaže, kdo je v resnici. Omenjena serija oddaj Big brother, v kateri sodeluje Galloway, nastopajo slavne osebnosti, predvsem igralci in pevci, ki želijo obuditi svoje ugašajoče kariere. Enajst slavnih osebnosti bo tri tedne skupaj v hiši, kjer jih bodo 24 ur na dan snemali. Galloway je napovedal, da bo v primeru zmage v oddaji ves dobitek daroval dobrodelni organizaciji, ki zagotavlja humanitarno pomoč Palestincem.
Maščevanje goreče miši
Fort Sumner (STA/AP/dpa) - Poljska miš se je kruto maščevala človeku, ki se je je poskušal znebiti tako, da jo je živo vrgel v kup gorečega listja. 81-Ietni Luciano Mares iz Fort Sumnerja v ameriški zvezni državi Nova Mehika je pojasnil, da je miš za-IotiI v svoji hiši in se jo je žeIeI rešiti. »Ravno sem kuriI Iistje, zato sem jo vrgeI v ogenj, vendar je zbežala in se vrnila nazaj v hišo,« je dejal. Majhen glo-davec se je spremenil v gorečo baklo, stekel proti hiši svojega »brezdušnega rabIja« in zanetiI požar, ki je do temeIjev uničiI njegovo hišo. »VideI sem števiIne požare, vendar nikoIi takšnega,« je izjaviI
gasiIec Jim Lyssy.
Prvič v ujetništvu rojeni orjaški mravljinčar
Singapur (STA/AP) - V singapurskem živalskem vrtu se je prvič v ujetništvu v Jugovzhodni Aziji rodiI mIadič orjaškega mravIjinčarja, sicer ogrožene živaIske vrste, so sporočiIi iz živaIskega vrta. Mladiček se je rodil 18. novembra lani in že jaha na materinem hrbtu, ki se ga okIepa s pomočjo majhnih šapic; spleza dol le zaradi sesanja. Njegov nosek je doIg Ie nekaj centimetrov, vendar bo sčasoma postal veliko daljši. Ko bo mladič orjaškega mravIjinčarja star več kot šest mesecev, ju bodo skupaj z mamo preseIiIi v drug živaIski vrt, namenjen ohranitvi redkih in ogroženih živalskih vrst. Tam se bosta pridružila ostalim orjaškim mravljinčarjem, tako jih bo skupaj pet, so povedali v singapurškem združenju za naravne rezervate. Orjaški mravIjinčar sicer živi v tropskih gozdovih in na travnatih pIanjavah od Paname do Argentine, vendar ga v njegovem naravnem okolju le še poredko zasIedimo.
V ozadju dnevnika HTV vrteli pornografijo
Zagreb (STA) - Včasih je zares zanimivo gIedati dnevnik na hrvaški televiziji HTV, saj je mogoče poleg suhoparnih informacij o številu umrlih nekje v svetu, brezposelnosti in politikih videti tudi pomanjkIjivo obIečene Iepotice. Na enem od teIe-vizijskih ekranov za teIevizijsko napovedovaIko v studiu je bilo namreč moč videti tudi zelo nazorne pornografske posnetke, je poročal zagrebški časnik Jutarnji Iist. Posnetki so začeIi krožiti po internetu, neznani avtor pa je kadre »vročih novic« opremiI ceIo z oznakami, na kaj je treba biti pozoren.
Lujzek • Dober den vsoki den
z Mico na Silvestrovo in na novega leta den jela samo svinjsko in pila vinsko, saj store misli in resnice provijo, da svija tišči s svojim rilcom virstvo naprej, kura pa ga brca z nogami nazaj. Če je v tem kaj resnice, bomo vidli in preštimali v leti, ki je pred nami in med našimi nogami
Naj še vam to povem, da majo gnes, ko vam pišem toto pismo, godovno sveti trije kralji. Po do-močem so to Gašper, Miha in Boltežar, ki je baje največ vkral, Gašper in Miha pa sta vkraj vozila, da jih ne bi policija dobila . Vidite in čujete, kaj vse lidje fku-per sprovijo, poštene za tatove naredijo in tatove za poštenjoke spredejo . To je skoro glih tak kak naša mloda vloda, ki ne loči, kdo je pošten ali lopov, brez klopov, samo da ma provo politično forbo, je pameten ali nor, samo, da ma provi politični termofor..
Pa smo na kunci, nega večpa-pira in tudi ne mira, saj se moja Mica iz hiše dere, naj grem v klet po krompir, kislo repo in kloboso za jeni rojstni den, jaz pa naj se grem k župniki za vse grehe spo-vem. Kaj pa gospoda briga, kje in kejkokrot sem se jaz pri sosedi ostriga?
ki
mu provimo tudi prosinec, dirka kak po-divjoni žrebec. V petek, ko bote šteli toto pismo in majo tisti den Vere, Vernike in Ferune godovno, ga bo ga že skoro polovico falilo in se bo novo obdobje valilo. V enem ko-lendori piše, da je to cajt za drugi pretok vina, da bi bila kletna kultura fina. Kaj pa te naj naredima midva z mojo Mico, ki imama že v totem cajti, zavolo točke, skoro prozno pivnico. No, ja, kokšni liter se še najde, pa tudi kokšna klobosa, da ne bi bila moja Mica že sredi zime gola in bosa .
Vidite, kak se lepo rimamo in štimamo, skoro tak kak Franček Prešeren, ki glih neje bija preveč veren, meja pa je rad žlahtne vine in ženske fine. Ker bomo drugi mesec praznuvali jemi v spomin slovenski kulturni pro-znik, osmega februara, naj vas spunim na eniga od jegovih verzov, malo pohujšlive pesnitve, da pi, pi, pič velika prešerna ne mika .
Ovokrot sem vam pozoba povedati oziroma napisati, da sma
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 14. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM.
NEDELJA, 15. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio, Slovenj Gradec).
PONEDELJEK, 16. januarja:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM:
20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žu-nec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio, Slovenj Gradec).
TOREK, 17. januarja:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav, Jesenice).
SREDA, 18. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30,
11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukičj. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice).
ČETRTEK, 19. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 19.30 Te domače viže (po-
novitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje).
PETEK, 20. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
V zadnjem času vas vsi samo priganjajo, predvsem v službi, in to vam ni čisto nič po godu. Ker ste že po naravi taki, da se kaj hitro odločate, bodite pozorni, da se ne boste prenaglili. Ko bo prišel čas, boste tako in tako odšli na drugo mesto, kar se posla in službe tiče. BIK
Zadeve v vaši ljubezenski zadevi sicer ne bodo tekle popolnoma gladko, a vsekakor boljše, kot ste si zamišljali. Niti najmanjšega razloga ne boste imeli, da bi se pritoževali. Pri tem bo še najbolj vesel vaš najdražji, saj bo vse to zraslo na njegovem zelniku. Prav se je odločil.
DVOJČKA
Končno vas je strah zapustil in vse zadeve okoli poslovnih zadev samozavestno in odločno obvladate. Prav nič vas več ne more ustaviti, pa tudi ne obremenjujete se s tem. Samo tako naprej, optimizem je na vaši strani.
RAK
V	tem tednu boste imeli zelo dober občutek glede posla, in to popolnoma upravičeno, saj
vam bo zadeva zelo "ležala" in vaši sodelavci vas bodo samo občudujoče opazovali, s kakšno lahkoto vse to počnete. Sami si ne upajo, najbolje, da jim pri tem pomagate. V slogi je moč.
LEV
^ Obveznosti, ki vas še čakajo, vam včasih zagrenijo prijetne urice v družbi najdražjih. Pri tem nikar ne bodite črnogledi, ker stvari le niso tako črne, kot se vam zdi. Namesto da se v danem trenutku smilite samemu sebi, raje zavihajte rokave in se lotite zadeve. DEVICA
V	vaši bližini se nahaja nekdo, ki se nikakor ne naveliča pripovedovati ene in iste zadeve. Nekatere stvari so mu očitno zelo pri srcu. Ne obremenjujte se s tem, ampak vse skupaj vzemite kot nekaj, kar je potrebno vzeti v obzir. Ga bo že minilo.
TEHTNICA
Pred vami je teden, v katerem ne boste imeli ravno mirnih uric glede poslovnih zadev. Vaš najdražji vas bo miril, vi pa se nikakor ne boste mogli potolažiti. Revež bo na koncu že čisto obupal. Zadeve se bodo kot po čudežu razpletle in vaša dobra volja se bo zopet vrnila. ŠKORPIJON Nezaupanje, ki tli v vas, je povsem upravičeno in nikar se ne sramujte takšnih nagibov v svoji notranjosti. Trenutno se pač nahajate v takšni situaciji in v takšnem okolju, kjer ni ravno pravega razumevanja in dobronamernosti ter prijaznosti.
STRELEC
Pri svojih opazkah, ki jih delite naokrog, morate biti previdni, saj ste s svojim našpičenim jezikom naredili že preveč škode in kar nekaj jih je, ki željno čakajo, da naredite kakšno napako in vam vse skupaj vrnejo, zato raje pamet v roke, da vas ne dohli bumerang.
KOZOROG
Ne, to, kar se trenutno dogaja vam, ni zarota, vse skupaj je zgolj naključje, in to boste kmalu ugotovili, saj se bo pot, nad katero se v zadnjem obdobju nenehno pri-tožujete, da gre samo še navzdol, kmalu začela dvigovati in nasmeh se bo vrnil na vaš obraz.
VODNAR
Zaradi nekoga, ki vam je zelo blizu, boste v tem tednu zelo zaskibljeni. A ne bo potrebno, ker se bo zadeva okrog te osebe dobro razpletla. Tudi ta oseba ima slabe in dobre dni ter vzpone in padce, čeprav do sedaj tega niste bili vajeni.
RIBI
Jeza vam pri tem vašem poskusu urejanja poslovnih zadev ne bo čisto nič pomagala. Povleči boste morali čisto konkretne poteze, če želite, da se kaj spremeni. Čaka vas sicer trd boj, toda enkrat boste morali začeti, če želite in hočete, da uspete. Le pogumno naprej.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Nagradno turistično vprašanje
V Termah prva lopata februarja, tokrat zares!
Sadovi turistične bere v letu 2005 so bolj ali manj že znani, tako na lokalni kot državni ravni. Novo turistično milijardo evrov od turizma je slovenski turizem v letu 2005 dosegel že ob koncu septembra, prvič mu je to uspelo že leta 1997, ko je na letni ravni prvič presegel to številko. Septembrska milijarda evrov pa je že druga zapored v zadnjih letih.
Leto, ki se je pravkar poslovilo, je bilo tudi leto jubilejev, Turistična zveza Slovenije je bila stara sto let, toliko pa je minilo tudi od začetkov organiziranega turizma v Sloveniji. Na Ptuju pa so se prvi turistični en-
tuzijasti pričeli povezovati že pred 119 leti. Leto 2006 bo na Ptuju in v okolici v znamenju številnih prireditev ob 120-letnici uspešnega delovanja Turističnega društva Ptuj. Program praznovanja bodo predstavili
Foto: Črtomir Goznik
Letnico 2005 nosi dopolnjena izdaja turistične karte Ptuja, ki jo je jeseni lani dopolnil, založil in izdal Geodetski zavod Slovenije ob sodelovanju z MO Ptuj. Poimenovali so jo Ptuj - zakladnica tisočletij.
v kratkem. Na predstavitev največje prireditve javnega pomena v MO Ptuj pa se pripravlja tudi LTO Ptuj, program letošnjega kurentovanja je v zaključni fazi priprav.
Za ptujski turizem, ki se zagotovo prebija iz mrtvila, pa so bolj kot statistični podatki, ki seveda niso zanemarljivi, števila 100 tisoč nočitev mu v zadnjih 16 letih še ni uspelo prebiti, pomembne investicije v turistično infrastrukturo. Daleč največja bo v prvi topliški hotel na Ptuju, ki bo stala blizu štiri milijarde tolarjev. Gradbeniki bodo pripravljalna dela pričeli februarja. Že nekaj časa potekajo intenzivni pogovori o oddaji del najboljšemu ponudniku. Temeljni kamen za novi hotel so želeli postaviti že ob koncu lanskega leta, vendar ministrstvo za okolje in prostor do takrat še ni napisalo soglasja k projektom. Brez soglasja in dokončnega gradbenega dovoljenja pa tega niso mogli storiti.
Pri turističnih edicijah je vsaka nova izdaja dobrodošla. Ptuj ima od lani dopolnjeno karto mesta,
poimenovali so jo Ptuj - zakladnica tisočletij. Na zadnji strani ima dva zemljevida s pojasnilom znakov, na prvem je predstavljena širša okolica v merilu 1:75.000, na drugem pa mestno jedro v merilu 1:5000. Dodani so kratki opisi Ptuja v slovenskem, angleškem, italijanskem in nemškem jeziku, ki jih dopolnjuje tudi šest fotografij. Osnova karti pa je mesto Ptuj z okolico v merilu 1:12500 z vrisom in opisom vseh ulic.
Prvi hotel v Termah Ptuj bo imel 250 postelj, prve goste naj bi sprejel v prvi polovici leta 2007. Nagrado bo prejela Marijana Ljubec, Spuhlja 132 a, Ptuj.
Danes sprašujemo pod kakšnim geslom je MO Ptuj predstavila prednostne razvojne projekte v obdobju 2004/2010. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 20. januarja.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Pod kakšnim geslom je MO Ptuj predstavila prednostne razvojne projekte v obdobju 2004/2010?_________
Ime in priimek:_ Naslov:
Davčna številka:
Srednje Slovenske gorice • Vinsko turistična cesta - II. del
Od postojanke do postojanke, od dobrote do dobrote
Iz Ptuja, iz grajske kavarne, je pot vodila skozi Mestni Vrh, ki je že od nekdaj tesno povezan z vinogradništvom, tod je potekala znana vinska pot Ptuj-Vurberk-Dunaj, Selce (med potjo so se predstavili sadjarstvo Breg, vinogradništvo Rojs in Sadjarstvo Čeh), mimo Zavrha, Lenarta do Sv. Trojice v Slovenskih goricah, kjer sta se pri cerkvi, ki se ponaša z drugimi največjimi sakralnimi orglami v cerkvenih prostorih v Sloveniji, zanimjvost teh orgel z 52 registri sta tudi dva igralnika, ob manjši pogostitvi predstavila Gostilna Pri sv. Trojici, ki ima že 40-letno tradicijo, in Vinogradništvo Šuman z Zavrha, ki je znano po celi paleti vin od suhih do predikatov.
V Cerkvenjaku je ogledu krajevne muzejske zbirke Feliksa Rajha v obnovljeni Tušakovi vili sledila predstavitev vinogradnikov z območja občine Cerkvenjak in Turistične kmetije Firbas iz Cogetincev. V Ženiku so se predstavili turistična kmetija Novak, ki je zanimiva tudi zaradi tega, ker se je v stavbi, kjer danes sprejemajo goste, rodila znana igralka Milena Mu-hič, Novaki pa so tudi priznani harmonikarji, Vinogradništvo Kocuvan iz Sovjaka, ki se z vinogradništvom ukvarja že okrog 200 let, in Turistično društvo Stara Gora, ki ga je podrobneje predstavil član Jože Čuš. V Stari Gori si je mogoče ogledati edinstven mlin na veter v Sloveniji, živi muzejski eksponat, muzej starih orodij, baročno cerkev sv. Duha, ki je bila zgrajena, tako vsaj pravi legenda, na mestu, kjer je tamkajšnja grofica videla svetega Duha. Krasijo jo freske slikarja Jakoba Brolla in zna-
Z izbranimi vini Društva vinogradnikov Osrednje Slovenske gorice so pri Omi postregli Andrej Polanec, Marjan Lovrec in Zoran Šuligoj.
r
■■/'V i i' Î
V spomin avtorju prvega slovenskega filmskega zapisa leta 1905 dr. Karlu Grossmannu, ki je bil doma v Drakov-cih, ki je prav tako kot še nekateri kraji v tem delu Slovenskih goric znan po šaljivih grbih, so Žinkovi na svoji turistični kmetiji uredili Grossmannov kotiček, spominsko sobo.
menite orgle, ki so druge najstarejše v Sloveniji. V bližini je tudi Blaguško jezero, ki leži v slikoviti zatišni dolini in je eden najlepših slovenskogori-ških vodnih biserov. Stara Gora leži na enem od osamelcev Panonskega morja na obrobju Slovenskih goric, koder se ponuja lep razgled po spodnjem delu Ščavniške doline.
V Slovenskih goricah je takorekoč vse, tudi »morje«
Vse ljubitelje neokrnjene narave bo v osrčju Slovenskih goric zagotovo pritegnila tudi učna pot Breza, ki vodi iz podeželskega naselja Sv. Jurij ob Ščavnici skozi gozd do Blaguške-ga jezera in nato po redko poseljenih
vinorodnih gričih do Stare Gore, ki, kot že rečeno, slovi po dragocenih etnoloških spomenikih. Pot je dolga 5,5 km, dobro označena in jo je mogoče prehoditi v treh do štirih urah. V Moravcih v Slovenskih goricah je bila gostiteljica turistična kmetija Žinko, ki je bila zgrajena iz sredstev Saparda, odprta je vse dni v tednu. Na njenem jedilniku so skoraj vsa jedila, ki jih je mogoče dobiti v običajnih gostilnah, tudi rižoto z morskimi sadeži, kar sicer ni tradicionalna jed tega območja, morda pa gre za kulinarični ostanek Panonskega morja, se je pošalil eden od udeležencev strokovne ekskurzije. Novinar iz Avstrije bi mnogo raje videl, da bi bil jedilnik te kmetije v celoti sestavljen iz tradicionalnih jedi tega območja. Bojda ga je bilo potrebno tako sesta-
viti, ker daleč naokrog ni gostinske ponudbe. V sosednji Avstriji na primer so kmečki turizmi pod strogim nadzorom, saj lahko prodajajo le tisto, kar sami pridelajo na svojih kmetijah. Bio Terme Mala Nedelja so postale v zadnjem času, zlasti še po obnovi, pravi mali hit, tudi zato, ker v vodi ni primesi nafte, zato jo je mogoče tudi piti, kar je tudi magnet, ki vleče. Pri Puhovem muzeju v Sakuša-ku, ki so ga prizadevni člani Društva Janeza Puha ponovno obnovili, so se predstavili vinogradniki in drugi ponudniki z območja občine Juršinci, med drugim Vinogradništvi Kaučič in Bec ter turistična kmetija za stacionarni in izletniški turizem Marte in Simona Toplaka. V Juršincih ima sedež tudi najstarejša zelena tovarna na Slovenskem, septembra lani so v Juršincih tudi pripravili drugi slovenski strokovni posvet o razvoju in perspektivah trsničarstva ob vstopu v EU in 100-letnici trsničarske zadruge Juršinci. »Vinotoč bus«, ki je vseskozi na poti po VTC 13 »deloval«, je tudi med potjo sprejemal goste, ki so predstavljali kulturno, etnološko, gostinsko in drugo ponudbo tega območja, ki ima v sebi še veliko neobrušenih biserov, ki bi lahko turistično zaživeli in naredili to območje kot del Toskane vzhodne Slovenije, saj ima vse potrebne atribute. Tako smo spoznavali še bogastva in lepote vseh vrst ob vinski poti skozi območja občin Dornava, Sv. Andraž - kjer nas je prijazno pozdravil Edi Kupčič - in Trnovska vas. Pri Omi v Placarju, kje diši po domače, pa se je potovanje po vinsko-turistični cesti Srednje Slovenske gorice zaključilo.
Na mizo je prišel slastni ježek, sladica, ki se je še kako prilegla izbranim vinom, ki jih pridelujejo člani Društva Osrednje Slovenske gorice, ki so z njim tudi postregli, natakali so ga Andrej Polanec, Marjan Lovrec in Zoran Šuligoj.
Srednje Slovenske gorice vabijo vse leto, ne samo jeseni, ko je v tem vinorodnem območju praviloma najbolj živo. To je območje, ki je po oddaljenosti sicer zelo blizu, če startamo na Ptuju, a hkrati zelo daleč, daleč od ponorelega sveta, kjer tudi moderni telefoni umolknejo in kjer si bomo že po nekaj dneh bivanja umaknili vsakodnevnemu stresu. Tudi postelj je veliko, od čisto vsakdanjih do bidermajerskih, smo ugotavljali že pred štirimi leti, zdaj je seveda vsega še veliko več. Izmed 20 vinsko-turističnih cest v Sloveniji je v ponudbenem in trženjskem pogledu najbolj dodelana VTC 13, ki je dolga okrog 130 km.
MG
Ježek pri Omi v Placarju 31 je navdušil vse, sladica, primerna letnemu času, je povedala mlada podjetnica Janja Kogej, repete je bil skoraj pravilo pri vseh udeležencih strokovne ekskurzije.
Foto: MG
Foto: MG
Foto: MG
petek • 13. januarja 2006
Zanimivosti, oglasi in obvestila
StajerskiTnïïOK 21
70-letnica SD Videm
Denarja premalo za vse načrte
Športno društvo Videm je leta 2005 obeležilo 70-letnico delovanja in ob jubileju prejelo tudi posebno priznanje občine Videm. Ob 70-letnici so se spomnili prav vseh članov videmskega ŠD, bilo naj bi jih okrog 7000, sicer pa je društvo večkrat zamenjalo tudi predsednike in celo ime. Danes so aktivne kar štiri nogometne ekipe, skupini pohodnikov in kolesarjev, na novo ustanovljena pa je tudi sekcija Trimček.
Začetki organiziranega rekreativnega športnega delovanja v Vidmu segajo v leto 1935, ko je skupina naprednih fantov začela telovaditi v telovadnem društvu Sokol. Bili so nadvse uspešni in osvajali
članski, nato pa še mladinski, kadetski in pionirski nogometni ekipi. Poleg velike podpore v KS Videm pa je društvo našlo precej posluha tudi v OŠ Videm in pri takratni ravnateljici Mariji Černila.
»Ljubitelji športa na Vidmu pa sedaj pričakujejo, da se bomo odločno lotili nadaljnjih nalog na področju športne infrastrukture in kadra,« pravi župan Bračič in obljublja, da bodo v občini Videm tudi v bodoče pomagali na področju športa. Zavedajo se namreč, da je šport odlična priložnost, da mladi dozorijo, se izognejo različnim pastem, spoznajo prijateljstvo ter postanejo sa-mozavestnejši in močnejši, je še poudaril Bračič.
Predsednik SD Videm je že tretjič Jože Milošič.
tudi medalje. Po drugi svetovni vojni, najverjetneje okrog leta 1952, so v Vidmu ustanovili TVD Partizan. Vanj so se poleg telovadcev vključile še telovadke in folklorna skupina, začetki, povezani z nogometom v Vidmu, pa segajo v leto 1957. V Videm naj bi to igro »prinesel« Franc Skok.
Kot v publikaciji ob 70-let-nici društva ugotavlja avtorica zgodovinskih zapisov Marija Černila, so se v tistih letih posvečali tudi šahu, pa ob praznovanju prvih krajevnih praznikov tudi množičnim krosom. In že leta 1962 so v Vidmu pričneli z resnimi treningi nogometne igre, kar pa je prevzel Rade Selak. Pomembno pa je tudi leto 1963, ko se je videmska nogometna ekipa prijavila v občinsko nogometno ligo, in kot zanimivost dodajmo še, da so do leta 2005 večino let igrali v A-ligi, kar jih uvršča v sam vrh uspešnosti.
Za uspehe in številne gole ekip NK Videm pa so zaslužni mnogi igralci, trenerji, strokovni sodelavci in še mnogi drugi, tudi vodilni možje, ki pa niso ostali samo pri lovorikah, temveč so društvo - športno je postalo z osamosvojitvijo Slovenije - pripeljali do vidnega napredka in sodobnega športnega parka. Tudi zato je bilo letošnje slavje videmskih članov ŠD toliko bolj svečano in veselo.
Friderik Bračič, sedaj tudi župan občine Videm, je bil nekaj let na čelu ŠD Videm in prav v mandatu njegovega predsednikovanja (1995) je Videm dobil športni park. V tistih letih so zgradili tudi sodobne klubske prostore ter na novo izgradili asfaltno igrišče, ob tem pa uspešno delali v
Ponosni na 12 vrhunskih športnikov iz Vidma in okolice
Četrtič pa je v vlogi predsednika ŠD Videm Jožef Milošič, ki se je v takratni TVD Partizan včlanil 1955. leta. Leta 1998 je postal prvič predsednik društva, nato se je to ponovilo še dvakrat in celo trikrat, Jože Milošič pa pravi, da so ga v društvo povabili zmeraj takrat, ko so se pojavile težave. Uspešno jih je rešil ob pomoči sodelavcev in danes je ponosen, da se je društvo uspelo obdržati vseh 70 let in v zadnjih letih doseglo velik napredek. Trenutno društvo deluje zelo dobro, pravi Mi-lošič in dodaja, da so za tako delovanje zaslužni prav vsi člani društva. Načrtov v društvu jim ne manjka, zagotavlja Milošič, saj potem, ko so že naredili javno razsvetljavo na igrišču za mali nogomet, zdaj nadaljujejo širitev na veliko igrišče. Dela naj bi zaključili v letu 2006, v načrtu pa imajo tudi gradnjo tribun s sedeži in ob tej investiciji bodo za nek delež sredstev naprosili tudi občino Videm.
Žal je denarja v društvu, nasploh v športu, zmeraj premalo, pravi Milošič, zato si pomagajo tudi z nogometnim gala plesom in nanj povabijo vseh 12 vrhunskih športnikov, doma iz Vidma in okolice. V Vidmu pa imajo to srečo, da je interes za rekreativni šport izredno velik, dodaja Milošič in pravi, da ne samo za nogomet, tudi za druge športe, in če bi imeli več denarja, potem bi lahko v društvu ustanovili še lokostrelsko, šahovsko in še kako sekcijo.
TM
Mali oglasi
STORITVE
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak. si.
GSM IN RTV servis na Ptuju, popravila avdio in video naprav, dekodiranje, baterije in oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45,041 677 507.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž 12,16,20 mm, ladijski pod, bruna rezani les, možna dostava. Informa cije 03 752 12 00, GSM 041 647 234 tinles@siol. net, TIN LES, d. o. o. Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
OBREZOVANJE vinske trte in brajd. Telefon 041 474 112.
M
RAČUNOVODSTVO za s.p., d.o.o. in dru{tva. Nata{a Mernik s.p. , Štuki 23,2250 Ptuj . Tel. 031 873-769.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.

Splo{no kleparstvo, krovstvo in montaža oken Velux. Krajnc Du-{an, s. p., Ulica Jožefa Lacka 42, Ptuj. GSM 041 785 303.
f
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroin{talacije, meritve elektri~-nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.

RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
BREZPLAČNO finančno svetovanje, posredovanje pri nakupu in prodaji vseh vrst delnic (poslov. GBD, d. d., Kranj), trženje vzajemnih skladov, urejanje potrošniških kreditov, rentna in premoženjska zavarovanja, pomoč pri uveljavljanju odškodnin in fotokopiranje. Vaš finančni center Posredništvo Cekin, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187._
POSREDOVANJE resnih zvez, prijateljstev - za ženske brezplačno. STIK, Breda Weingerl, s. p., Sp. Porčič 17, Lenart, 720 76 45,031 547 776, stik. bw@email. si
NEPREMIČNINE
LUNA.
Imamo novo ;)
PRODAJA SE: STANOVANJE - eno-sobno, Kidričevo, površina 51,43 m2, letnik 2004, cena 9,1 mio, ID 672. HIŠA - stanovanjska, Apače, leto gradnje cca 1980, tl. površina 101 m2 (P+1), zemljišče 783 m2, cena 23,5 mio, ID 647. Informacije na 7777 777, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj.
PTUJ, center, ulični lokal, 50 m2, dam v najem ali prodam. Tel. 051 336 307.
PRODAM DELAVNICO v izmeri 120 m2 in stanovanje 120 m2 s pripadajočim parkirnim prostorom ob Mariborski cesti. GSM: 041 390 576.
PRODAM stanovanjsko hišo v izmeri 300 m2 ob Mariborski cesti. GSM 041 390 567.
PRODAM gostilno Zelena dolina z ribnikom v Zg. Leskovcu pri Ptuju. GSM 041 390 576.
PRODAM VINOGRAD okrog 750 do 800 trsov v Dežnem pri Podleh-niku. Tel. 764 19 71._
SP HAJDINA - kvalitetno in dobro vzdrževano večjo hišo z zimskim vrtom, 38 let, K + P + N, 304 m2, ločen večnamenski poslovni objekt, 24 let, K + F; 100 m2 in urejeno in ograjeno parcelo, 10,3 ara, prodamo za 55,5 mio SIT. Redka priložnost za »družinsko podjetje«, možna preureditev v 3 bivalne enote, mir, bližina golfa in Term. Breg pri Majšperku -sredi naselja prodamo 1 ha zazidljivega rahlo nagnjenega zemljišča v celoti ali po parcelah. Primerno za stanovanjsko ali poslovno dejavnost in dobra komunalna opremljenost. Izdelujemo cenitve, pogodbe, urbanistično in projektno dokumentacijo ter izvajamo strokovni nadzor, izdelujemo varnostne načrte in opravljamo naloge koordinatorja za varnost in zdravje pri delu, inženiring storitve, svetovanje in izdelavo programske opreme. GRADBIRO, d. o. o., Klepova 12, 2250 Ptuj, tel. (02) 748-14-03, (041) 723-945, www.gradbiro.si
NA mirni lokaciji v Rabelčji vasi prodam parcelo, 10 arov. Tel. 031 840 008.
www.radio-tednik.si www.radio-ptuj.si www.tednik.si
MENJALNICE
Zelo ugodni menjalniški tečaji za evre in kune!
Ptuj: 02 777 S 111 Mb: 02 331 96 85, 250 00 40
KMETIJSTVO
PRODAM seno v kvadratnih balah. Telefon 041 253 861._
PRODAM 88 arov listnatega gozda na ravnem v Janežovcih za 750.000 SIT Telefon 773 51 11._
PRODAM rotacijsko koso 165, dobro ohranjeno, in molzni stroj na dva vrča Alfa laval. Tel. 041 327 048.
NESNICE, rjave, grahaste pred nesnostjo in kletke za nesnice. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01._
PRODAM drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356._
PRODAM krmo v štirioglatih balah in kupim telico simentalko, težko od 200 do 400kg. Tel. 031 539 431.
PRODAM mlečne kvote, 11 tisoč kg. Inf. na tel. 031 523 465._
PRODAM plemensko kravo v osmem mescu brejosti, težko preko 700 kg, srednjih let. Tel. 769 18 71.
PRODAM okrogle silažne bale in nakladalno prikolico SIP 25. Telefon 031 221 124.
PRODAM telico, osem mesecev brejo. Tel. 041 654 047._
PRODAM tri prašiče, težke 200 kg, domače reje. Tel. 719 85 80._
PRODAM prašiča domače reje, težkega okrog 160 kg. Tel. 031 819 927.
PRODAM svinjo domače reje, 160 kg, in pujske stare 10 tednov. Tel. 781 46 51.
PRODAM svinjo težko okrog 200 kg, za zakol. Tel. 031 422 067.
KUPIM kosilnico BCS 127, bencin, petrolej in tračni obračalnik SIP 220. Tel. 03 582 18 37._
PRODAMO teličko simentalko staro dva meseca. Tel. 757 03 41.
KUPIMO teličko simentalko težko okrog 150 kg in kravo za zakol. Tel. 041 263 537.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM DAM opremljeno trisobno stanovanje, 82 m2, na Rimski ploščadi na Ptuju. Tel. 031 712 631.
Štirisobno nelastniško stanovanje, 84 m2, menjam za eno- do dvosobno v Ptuju ali okolici s centralno kurjavo. Telefon 778 14 91._
ODDAM trisobno delno opremljeno stanovanje na Ptuju. Telefon 040 502 204.
BELA TEHNIKA
UGODNO prodam pralni stroj Gorenje. Tel. 745 76 11.
POGREBNA DEJAVNOST Jančič iz Lenarta zaposli delavca (grobarja - komunalnega delavca) za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Obvezen izpit B-kategorije. Tel. štev. 02 720 76 73.
DO 45% ZNIŽANJE avtoplaščev. Vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, Miklavž. Tel. 02 629 62 77.
802266
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10._
KUPIM rabljeno smučarsko opremo za 5- in 7-letnega otroka. Tel. 041 287 922.
PIANINO PETROF TIP 115; natur oreh, MAT, kot nov, zelo ugodno prodam. Gsm 041 613 804.

ODŠKODNINE ODKUP DELNIC
STE SE POŠKODOVALI V PROMETNI NEZGODI, NA DELOVNEM MESTU ALI JAVNEM PROSTORU?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Trstenjal(ova 5 (D«i..a<A,.i.ndfti
18 17
DELO
ZAPOSLIMO natakarico ali dekle za strežbo, z veseljem do dela v gostilni. Kava bar 2000, Ziberi Seit, s. p., Vodnikova 2, Ptuj.
Jože Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 iVlari(Ovci Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
A f% ^ ^svetovanje in
_ 0Îb479 0'99.^î|=nfn.ak.
PRIHODNOSTVA^GELSKIH KARTAH PRIHODNOSVCIGANSKIHKARTAH ^^ PRIHODNOSTVIGRALNIHKARTAH
MOTORNA VOZILA
FORD FIESTA 1,3, letnik 92, dobro ohranjen. Tel. 041 586 861.
KUPIM jugo, zastavo 101, 128. Telefon 041 837 077.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
li
KURiLNO OLJE ODSLEJ TUDI NA 12 OBROKOV
Foto: TM
22 ŠtajerskiTEUHlK
Poslovna in druga sporočila
petek • 13. januarja 2006
nvTOsoin
^RELAX'
1 MOTO URA
BREZPLAČNO
Posamezni kandidat lahko korlsU en nagradni kupon.
RELAX AVTO ÍOLA PTUJ, tel.! 031 269 861
RELAX TRANS d.o.o., Ob polju 7, Mirta
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Traionova 1, Ptui (ob Moribonki cerii), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
UGODNA POSOJILA^
SollSd... 1
Razlagova 24, Maribor]
[C02/2280n0
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
KIASEPHIA1,5	1998	670.000	KOV. MODRA
DAEWOO NEXIA 1,5 IGL	1996	380.000	KOVZLAIA
MERCEDES BENZ A160	1999	1.860.000	RDEČE
PEUGEOT 206 2,0 HDI	2002	1.780.000	KOV ČRNA
MrPUNT0 55 S0LE	1999	690.000	KOVVIfOLA
OTROEN XSARA PICASSO 1,61	2000	1.840.000	KOV MODRA
MERCEDES BENZ A160	1998	1.680.000	BELA
OPEL VECTRA 1,816V	1999	1.340.000	KOV m,ENA
VOLKSWAGEN SHARAN 1,8 T	1998	1.560.000	KOV SREBRNA
SEAT IBIZA 1,4	2003	1.630.000	RDEČA
SEAT IBIZA 1,0	2000	1.220.000	KOV MODRA
OTROEN SAXO 1,0	1999	760.000	RDEČA
FORD FOCUS 1,6 16V	2003	2.260.000	KOV SREBRNA
RENAUrr CUO 1,416VDÏNAMIQUE	2001	1.440.000	KOV SREBRNA
RENAMI LAGUNA 1,9 DO EXE KAR	2002	2.550.000	KOVMODROVII.
PEUGEOT 2061,1 XR	2000	1.320.000	KOVSM
RENAUIIMEGANE SCENIC 1,9 RXE	2000	2.250.000	KOV SREBRNA
CTTROENXSARA 1,41 COUPE	2000	1.400.000	KOV VIŠNJA
PEUGOT 3061,6 BREAK	2001	1.620.000	KOV SV MODRA
ELïrPUNT01,2SX	2001	1.150.000	RDEČA
SEAT LEON 1,4 SIGNO	2001	1.970.000	RDEČA
FLfflMAREAl,6l6VSX	1997	780.000	KOV SREBRNA
FLïrPUNT0 55S	1999	745.000	KOV ZELENA
AUDI A41,9 TDI	1998	1.890.000	ČRNA
RENAUBT MEGANE COUPE 1,6 l6V	2000	1.490.000	KOV MODRA
RENAUET MEGANE COUPE 1,6 e	1996	790.000	KOV MODRA
FIAT PUNTO 1,2 l6VACnv	2002	1.350.000	KOV SREBRNA
RENAULT THALIA 1,4 EXPRESSION	2002	1.190.000	RDEČA
HONDA CIVIC 1,4 i	2001	1.990.000	KOV SREBRNA
RENAUIT MEGANE 1,616V	2005	3.240.000	KOV ČRNA
FORD FOCUS WAGON 1,6	2002	2.140.000	KOV ČRNA
FKT PUNTO 1,2 SX	2002	1.140.000	KOV m,ENA
VIDEOTEKA
n
Potrčeva : tel.&faks: 02 775-09-61
Tovarniška 7, Kidričevo, teiefon: 031 709 432
RAZPRODAJE
nLIWaV NA DVD IN VHS že od 500 SIT dal|el
PRAZNUJE
15 LET
zato vam od 15.1.06 do 15.2.06 podarjamo
15% POPUSTA
NA IZPOSOJO
KARATE-DO KLUB PTUJ| ^
TAl JI QUAN
Tradicionalna kitajska telov^dj^^
. ^ II
Karate-do klub Ptuj vpisuje v začetni tečaj Tai či čuana, vsak torek ob 20.30 uri nad tribuno nogometnega igrišča Drava Ptuj, v ritmični dvorani. Mesečna vadnina znaša 3.800,00 SIT, k vadbi pa se lahko priključite brez predhodne prijave.
Ostale informacije: 041 699 639
-www. radio-tednik.
Rabljena vozila
TIP	LETNIK	NA MESEC SAMO
CLIO 1.2/3V FIDJI	1998	19.272 SIT
CLIO 1,5/65 KM SV DINAMIQUE	2004	30.168 SIT
FORD GALAXY 1.9 TDI	2000	45.023 SIT
KANGOO 1,5 dCi/80	2005	47.243 SIT
KANGOO 1,5 dCi/SO	2005	47.243 SIT
MERCEDES 200 CDI	2002	66.921 SIT
R LAGUNA GT 1,9 DC1100 EXP.	2002	51.914 SIT
SEAT CORDOBA VARIO 1.4	1998	20.374 SIT
SEDANE DIN. LUX 2,0/16V	2004	60.946 SIT
VOLSWAGEN POLO CLASSIC	1998	15.161 SIT
VW POLO VARIANT 1,6	1998	22.205 SIT
VW GOLF 1,6 HIGHLINE	1998	28.024 SIT
Tovorna vozila		
R KANGOO 1.2 RL EXPRESS	1999	16.080 SIT
R KANGOO 1.2 RL EXPRESS	1999	16.845 SIT
R MASTER 2,5d lUITR
1999
28.331 SIT
Viiina mesečnega obnika je izračunana na podlagi iireilita dm mb NOil< 7,45 na dobo 84 mcsecev.
RE\AULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, OrmoSka cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
Ptujska C. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662. avto.nniklav2@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	BARVA
BMW 523!	1996	1.46D.D6D	SRERRN
BMW 525 TDS	1997	1.88D.D0D	K6V.M06RA
CHBAYSLERIÏÏ CRUISER 2.D	20D0	1.g6D.D0D	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA 1.6 ILIMUZ.	2D01	1.770.066	KOV ČRNA
CITROEN XSARA PICASO 2.0 RDI	20D2	2.350.066	KOV SIVA
BAEWOO LANDS 1.5	20D0	698.666	RELA
JAGUAR S TYPE 3.D	20D0	3.266.666	KOV ČRNA
0PELASTRA1.B16VLIMDZ.	1999	1.426.666	KOV ČRNA
PEUGEDT2D61.4SX	26D6	1.090.066	K0VSVM06RA
PEDGEDT4061.8	1999 mod. 20D0	1.240.666	6ELA
OPEL CORSA 1.2	2D04	1.936.666	SRERRN
0PELZAFIRA2.DDTI	20D2	2.356.666	MODRA
VWGDLF1.9SDIKARAV.	2DD1	1.856.666	RELI
VWGDLFIV1.9SDI	2D01	1.996.666	SRERRN
VW PASSAT 1.9 TDIKARAV.	1999	1.866.666	ROEČA
Na zalogi preko 40 vozil.
□lAGER
p
s^^dJirij
vseh dimenzij, za pločevine, nerjaveča jekla, za beton, navadni inSDS+, terSDS MAX.
Proizvedeno v Franciji.
plastični kovčki za orodje že od kovinski kovčki za orodje že od 3.!
Odprto od ponedeljka do petka od 7.00 do 1 6.00, sobota od 7,00 do
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7. tel: 02/749 18 00
mm
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po i 0038549 372-605
r d.=
www.smigoc.sl
SALON
POHliTVA
SPUHLJA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-588
Izdelujemo in montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi in Ideparsid izdeiici
-	suhomontaža Knauf, Armstrong
-	stensice in stropne obioge
-	iaminati, lesene stopnice
REZULTATI ŽREBANJA
Velike novoletne
nagradne križanke Term Ptuj
Termalni Park
Terme Ptiti
Izmed prispelih rešitev nagradne križanke (pravilno geslo se je glasilo: TERME PTUJ VAM ŽELIJO SREČNONOVO LETO) smo
v uredni{tvu [tajerskega tednika izžrebali naslednje nagrajence:
3. nagrada - 2x vstopnica in 1x otroška vstopnica za kopanje v Termalnem parku Term Ptuj (v vrednosti 5.900 SIT) : Nada Kozar, Gorenjski Vrh 45/a, Zavr~
2. nagrada - 5x vstopnica za kopanje v Termalnem parku Term Ptuj (v vrednosti 11.000 SIT): Ivan Štebih, Go~ova 21/a, Sv. Trojica
1. nagrada - 7x vstopnica za kopanje v Termalnem parku Term Ptuj (v vrednosti 15.400 SIT): Marija Kekec, Polenšak 15/b, Polenšak
Nagrajencem iskreno čestitamo. Nagrade bodo poslane po pošti.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. &tevill<ah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radlo-tednik.sl, za večje objave predhodno pokličite.
REZULTATI
ŽREBANJA
božične nagradne križanke v Kroniki 2005
Pravilno geslo križanke se glasi: Z VAMI TUDI V LETU 2006.
Med številnimi prispelimi rešitvami smo nagrade razdelili med nagrajence takole:
izžrebanci nagradne božične križanke v Kroniki 2005 so:
1.	nagrado: storitve družbe Ra-dio-Tednik Ptuj v vrednosti 5000 SIT prejme: Danijel Roškar, Pla-car 67, 2250 PTUJ.
2.	nagrado: storitve družbe Ra-dio-Tednik Ptuj v vrednosti 4000 SIT prejme: Slavka Petrev~i~, Dragovica 25, 5251 GRGAR.
3.	nagrado: storitve družbe Ra-dio-Tednik Ptuj v vrednosti 3000 SIT prejme: Ivan Gajšek, Pod-lehnik 61, 2286 PODLEHNIK. Nagrade bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Mercator
Mercator SVS, d.d. Ptuj
OBVESTILO KUPCEM!
Mercatorjeve dežurne prodajalne ot) nedeljaJi v mesecu januarju 2006
Blag. OBiMOŽ odd, samopostrežna Kerenčičev trg 7, Ormož
Dežurna samo: 15.1. 8006
od 8. do IS. lire!
SP PAKTOEAMA
Vičava 49, Ruj in
SP EOGOZNICA
Slovenskogoriška 15, Pt-uj
Datumi dežurstva: 15.1., 22.1. in 29.1. 2006:
od 8« do 18* ure! ^ fhet^BXwnajboljši sosed
petek • 13. januarja 2006
Oglasi in objave
StajerskiTnïïOK 23
Svet JZ Šolski center Ptuj, Volkmerjeva cesta 19, 2250 Ptuj, razpisuje, skladno z Aktom o ustanovitvi JZ in 53. ~lenom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja,
prosto delovno mesto
ravnatelja Višje strokovne šole.
Kandidat mora k vlogi priložiti:
-	dokazila o izpolnjevanju pogojev skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS 98/2005 - uradno pre~iš~-eno besedilo),
-	vizijo razvoja Višje strokovne šole,
-	kratek življenjepis o dosedanjem strokovnem delu.
Kandidat, ki bo izpolnjeval pogoje, bo imenovan za mandatno dobo petih let, s predvidenim pri~etkom 1. 3. 2006.
Pisne prijave z dokazili je potrebno poslati v osmih dneh po objavi na naslov: Šolski center Ptuj, Volkmerjeva cesta 19, 2250 Ptuj, s pripisom »Za ravnatelja VI[«.
Prireditvenih
vabimo@radio-tednik.si
Petek, 13. januar
18.00 Miklavž pri Ormožu, kulturni dom, z domačimi ansambli v novo leto
19.30 do 21.00 Ormož, prostori Gimnazije, odbojka 19.30 Maribor, SNG, Pred snom, StaDvo, za izven 21.00 Ptuj, v CID, Jazz koncert
-	Slovenske Konjice, kulturni dom, na ogled je slikarska razstava
Krajine, razstavlja Branko Gajšt, razstavo si lahko ogledate vse do 5. marca
Sobota, 14. januar
10.00
11.00
17.00
18.00
22.00
Ptuj, v CID Magic karte - Dan odprtih vrat, spoznavanje zanimive igre in iskanje soigralcev zanjo - za začetnike in izkušene igralce
Maribor, SNG, Čarovnica Hillary gre v opero, KomOd, za izven, 50. jubilejna ponovitev, za izven
Gorišnica, zbiranje pred staro občinsko zgradbo, pohod ob polni luni, vabijo članice društva gospodinj Gorišnica Ptuj, na gradu, slavnostna dvorana, koncert štajerskih frajto-narjev z gosti, organizator KD Valentin Žumer in Pokrajinski muzej Ptuj
Ptuj, v KPŠ, koncert skupine Bosa noga Ormož, 11. festival kulture v družini - medobmočna revija družinske glasbe in plesa
Nedelja, 15. januar
13.00
17.00
20.00
Vuzmetinci, Smučarski skoki, tekmovanje v smučarskih skokih za prehodni pokal Prlekije
Maribor, Narodni dom, komedija, Naključna smrt nekega terorista, VelDvo, red popoldanski in izven Ptuj, v KPŠ, projekcija filma Zamera
Ponedeljek, 16. januar
17.00 Ormož, prostori Mladinskega centra, pogovorna delavnica za mlade »BROŽ«, z naslovom Izzivi novega leta, delavnico bo vodila Olga Popov 18.00 Slovenska Bistrica, prostori knjižnice, predstavitev knjige »Spomin in opomin gora«, avtorja Franceta Malešiča, zdravnika, alpinista in gorskega reševalca 18.30 do 20.00 Ormož, prostori Gimnazije, odbojka 19.30 Maribor, SNG, Opera za tri groše, StaDvo, za abonma Dijaški 21 in izven
19.30 Maribor, Narodni dom, komedija Cinco in Marinko, za izven
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja 10.00: Obdarovane mamice in novorojenci v Bolnišnici Ptuj. Priprave na 17. razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Predstavitev projekta 100 let letalstva. Pravljični večer in razstava čipk v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Predstavitev knjige Mir v srcu numerologa Dana Sovine. Pesem planetarnih gongov. Glasbena oddaja Silvestrska naj viža, 2. del. Poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.
KINO Ptuj
13., 14. in 15. januar:
-	ob 18. uri Prenašalec 2,
-	ob 20. uri King Kong.
Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot. Ostala pa je bolečina, tiha solza večnega spomina.
SPOMIN
10. januarja je minilo leto, ko se je poslovil naš dragi mož, oče in dedek
Ivan Hliš
IZ STRAFELOVE UL. 14
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Žena Darinka in sin Ivan z družino
Mariji
2. 12. 1993
Je čas, ki da, in je čas, ki vzame, je čas, ki v srcu ti
ostane, blaži bolečine in ohrani samo lepe spomine.
V SPOMIN
Plohl
Janezu
20. 1. 2005
MARKOVCI 42
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu.
Vajini najdražji
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, 13. januar - popoldan Sobota, 14. januar - dopoldan Jadranko Kusanovic, dr. dent. med Volkmerjeva ulica
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
Odšel si tja,
kjer ni trpljenja, ne gorja, kjer ti le rože novi dom krasijo in sveče v spomin gorijo.
SPOMIN
Boleč je spomin na 13. januar 2004, ko nas je za vedno zapustil
Janez Dreven{ek
IZ TRDOBOJCEV 69
Hvala vsem, ki prinašate rože, sveče in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Vsi tvoji
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
Angele Ho~evar
IZ KRAIGHERJEVE UL. 25
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče.
Se posebej hvala ge. Veri za govor in molitev ter patru Pavlu za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke ter godbeniku za odigrano Tišino.
Zahvaljujemo se vsem, ki so ji stali ob strani v času njenega zemeljskega bivanja.
Vsi tvoji
Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina, le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več ni.
ZAHVALA
V 86. letu starosti je za vedno zaspala naša draga mama, babica, prababica, tašča in sorodnica
Marija Kokot, roj. Aha~i~
TURŠKI VRH 29
Kadar odhajajo naši najdražji, je težko živeti z bolečino v srcu. Dragi sorodniki, prijatelji in znanci, hvala vam, da ste bili z nami ob dnevu slovesa, hvala vam, da ste v tako velikem številu pospremili našo mamo na njeni zadnji poti.
Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, svečke, za svete maše, cerkev, nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli besede sožalja. Hvala nečakinji Francki in Slavku Arnejčiču, PGD Zavrč, DU Zavrč, Mesarstvu Cvetan - Mokronog in sodelavcem Marketa Tuš - Mokronog, Občini Gorišnica ter svetnikom in svetnicam občine Gorišnica, PGD Cirkulane, O. O. LDS Gorišnica-Cirkulane ter odboru za ustanovitev občine Cirkulane. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, govorniku za ganljive besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve, zastavonoši ter praporščaku. Vsem in za vse skupaj še enkrat hvala.
Z žalostjo v srcu vsi tvoji
NaroČite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
ABR(1)ĐIKB
www.aerobilca.net
NAROČILNICA ZA TEDNIK Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta: ^ Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:	1 RADIO TEDNIK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj		
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AERèDIKE
teden prejme brezplai obískovhggQ^ aerobike:
TAl CHICHUAN, TREBUŠNI PLES. VADBA ZA MALČKE. SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA)
IME IN PRIIMEK:
Pavla RadoUč
StaroSince 43,8386 Cirkovce
Nagrajenka pr^me nagrado po pošti.
Globoki klanec • Popoldne za odrasle, dopoldne za otroke
Smučarska sezona je odprta!
Ta teden se je začela tudi sezona na smučišču Globoki klanec pri Sv. Tomažu. Proga je dobro urejena in odprta med 17. in 21. uro.
Končno so se temperature spustile dovolj nizko, da lahko smučarji na smučišču Globoki klanec izkoristijo prvi letošnji sneg. Predsednik smučarskega društva Ivan Grašič je povedal, da je proga dobro urejena, saj so končno uresničili svojo dolgoletno željo in nabavili primeren teptalni stroj. To jim je uspelo tudi s pomočjo sredstev Občine Ormož, ki je primaknila okrog milijon in pol tolarjev.
Poteza je bila gotovo dobra, saj imajo od nje te dni največ koristi najmlajši občani - domači osnovnošolci. Vsakodnevno se na terenu namreč izvajajo športni dnevi osnovnih šol iz ormoške in tudi okoliških občin. Za obisk takšnih večjih skupin se je treba najaviti na telefonski številki 031 318 328, saj mora za obratovanje vlečnice na »delo« pet prostovoljcev, članov društva, kot strojniki in varnostniki ob progi.
Strmina Globoki klanec je dolga 600 metrov in je kategorizirana kot srednje težka proga, tako da je primerna za rekreativce, pa tudi začetnike. Vlečnica zmore prevoziti 800 smučarjev v uri, kar zadostuje potrebam terena. Smučišče je za posameznike odprto med 17. in 21. uro, na ta način si prireditelji prizadevajo čim dlje
ohraniti progo primerno za smučanje. Ob večerih se zbere tudi do 150 smučarjev. Za vozovnico morajo odrasli odšteti 1500, osnovnošolci pa 1200 tolarjev. Ob smučarski progi je tudi sankališče, ob njem pa bife, kjer je poskrbljeno za tople napitke. Če bi bilo zanimanje, bi lahko zelo hitro uredili tudi tekaško progo, saj imajo zelo lepe terene in primeren teptalni stroj.
Letos nameravajo v smučarskem klubu svoje obiskovalce presenetiti tudi z organizacijo malo večje, medobčinske smučarske tekme.
S »pokom« po strmini
Minulo sredo so se po Globokem klancu podili osnovnošolci iz Središča ob Dravi. Skupina starejših učencev je smučala, mlajši so se podili po sankališču, skupina učencev pa je odšla tudi na zimski pohod. Atrakcija na strmini pa je bila to dopoldne gotovo malo čudna priprava z imenom »pok«, ki je na Pohorju menda bolj domača, na naših hribčkih pa jo le redko vidimo. Na njej se je v dolino spuščala učiteljica Sonja Kosi, ki je povedala, da ji je smučarsko orodje izdelal mož Dušan. Izdela se iz od-
V sredo so na Globokem klancu Imeli športni dan učenci OS Središče ob Dravi. V čudovitem sončnem vremenu so se krasno zabavali.
služenih smuči in lesa, seveda pa mora avtor posedovati tudi primerno ročno spretnost. Zadeva je na snegu zelo hitra
in menda precej stabilna. Gotovo pa se je je treba najprej navaditi ^
viki klemenčič ivanuša
Z malo spretnosti pok iz starih smučk lahko naredi vsak, na strmini pa je hiter kot blisk.
Otroci so se na progo podali na smučeh ali saneh, posebnost pa je bila učiteljica Sonja Kosi na »poku«.
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIia, GARAŽNA VRATA
PTUJ
B<«ljaii«niiiii.p.
ŠUM 26a l|SmefGntfeiu> Tbl.: 02 787-86-70, 041 716-251
Napoved vremena za Slovenijo
če Pavla (15.) dan je oblačen, bo trebuh večkrat lačen;, ^megla stoji, bo mnogo bolnih ljudi.
"	-4/-11
Danes bo pretežno jasno. Megla ali nizka oblačnost se predvsem v vzhodni Sloveniji lahko zadrži večji del dneva. Najnižje jutranje temperature bodo od -14 do -6, najvišje dnevne od -4 do 1 stopinje C.
V soboto in nedeljo bo pretežno jasno. Ponoči in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo še pihala šibka do zmerna burja.
STE BILI POŠKODOVANI
P^raVNA^ V prometni
PE PTUJ, Vodnikova 2
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
El^^E^Sii 080 13 14
^nmmms
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriSina vrata -daljinski pogoni -kljniavni£arskađela
-	manjîa gradbena dela
Januar: Precej občasnega sneženja z vetrovi.
Februar: Še sneženje, proti koncu meseca več.
Marec. Moker v začetku, nato zelo hitre spremembe. April:_Precej vetroven, dež. Maj: Še moker, nekoliko se vidi izboljšanje.
Junij: Razmeroma spremenljiv. Julij: Precej spremenljiv, vetroven.
Avgust: Zelo malo padavin, nato stabilen.
September: Spremenljiv, nekoliko lepši.
Oktober: Še lep, nato mokro obdobje.
November: Precej spremenljiv, snežen.
December: Pričakujejo se občasna močna sneženja. Po večini tega leta naj bi bilo po tem izračunu bolj mokro kakor pa suho leto.
(Napoved je narejena na osnovi opazovanja vremena od Lucije do božiča.)
Marjan Kokol
Od tod in tam
Ptuj • Cviček v grajski kavarni
V grajski kavarni Term Ptuj bo nocoj ob 18. uri ponovno živahno. Zgodila se bo še tretja vinska zgodba v drugi sezoni projekta Vino se predstavi. Nocojšnji gost Zdravko Mastnak, enolog KZ Krško, z. o. o., bo predstavil cviček kot dolenjskega posebneža. To bo tudi priložnost, da bomo iz prve roke izvedeli, zakaj dolenjski in belokranjski vinogradniki nasprotujejo novemu zakonu o vinu le z dvema vinorodnima deželama, kar naj bi pomenilo nevarnost ponovnega razvrednotenja komaj zaščitenega vina cvička. 27. januarja pa bo gost ponovno Bojan Kobal, enolog Ptujske kleti, ki bo predstavil enologova potovanja.
MG
Dornava • »Občinski« korenjak
Če je tale sneženi velikan na fotografiji res občinski, se ne ve točno, dejstvo pa je, da stoji (kolikor ga ni že uplahnilo sonce) na občinski zemlji, oziroma tik pred občinsko stavbo. Vsekakor pa je veliko bolj viden kot sicer lična tabla, ki označuje lokacijo občinskih prostorov. In če se že ne ve, kdo so ustvarjalci velikega sne-žaka, ki bedi nad okolico (težko je verjeti, da so ga postavili svetniki), pa je gotovo, da je eden največjih, če ne največji v Dornavi. Takšnega ni videti ne pred šolo ne na kakšnem domačem dvorišču. Je pa tale snežak hkrati dokaz, da tudi Dornavčani znajo - postavljati velike, če že ne ravno posebno simpatične snežake. Letos jih je namreč, vsaj glede na lansko leto, povsod videti precej manj.
SM
Podlehnik • Trikraljevsko koledovanje
Na predvečer pred praznikom sv. Treh kraljev se od hiše do hiše podajo koledniki, moški pevci z zvezdo. Včasih so jih ljudje obdarili s klobasami, slanino, suhim sadjem in drugimi dobrotami, danes z denarjem, ki se pogosto zbira za misijonski ali drug namen. Na podboje vrat se zapiše letnica in začetnice modrih z vzhoda 20+G+M+B+06. Po Podlehniku in okolici so se na pot koledovanja podali pevci Kopači kulturno-folklornega društva, ki jih vodi Stanko Sakelšek, skupina Jonatan s p. Janezom Ferležem in drugi, da bi lahko obiskali čim več družin.
Zdenka Golub
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, uvoz In IZVOZ, d.0.0.
2250 PTUJ, Volkmerjeva cesta 32 a
Trgovina:+386 (0)2 78 79 630 Centrala:+386(0)2 7879610 Faks:+ 386 (0)2 78 79 615
PE PROIZVODNJA
Mlinska 14a Tel.:+ 386 (0)2 78 89 210
tehcertter@teticertter.si spletna stran: www.tehcenter.si
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Jeklene konstrukcije In industrijske armature
•	Oprema, sistemi In deli za avtomobilsko Industrijo
•	Oprema, sistemi In deli za aluminijsko industrijo
•	Oprema in deli za železarne
•	Izdelava orodij in priprav
•	Izdelava zobnikov In reduktorjev
•	Izdelava valjev in gredi
•	Izdelava cistern, zbiralnikov in ekoloških posod
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja Izdelkov
TRGOVINA
•	Črna in barvna metalurgija • Varilni material in varilna tehnika
•	Električno orodje • Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje • Rezilno orodje
•	Merilno orodje • Stroji in naprave
•	Vijačni material In okovje
•	Ležaji • Verige in bremenske vnň
Foto: SM
Foto: vki
Foto: SM