231
V Trstu, v nedeljo 29. avgusta wn
Letnik XUU.
zhajd vsak dau U1L: sv ~
zjutraj, tuui ob nedeljah in pr« Frančlšk t AsiJkegii fe	"
■v Franci§k t AsiJkegii It 20, I. nadstr. — Dopisi naj vi. — Nefrankirana pisma ne sprejemalo, rokopis i jateJ? In odgovora! uieđnik $te£an Godina. — Lastnik h jti- — Tisk livarne „PdinosU1. — Telefon nrednifltva ta
šiiiajo
SetJni»v!u — meiran s irana pimhj »c	r^ — —
• Izdajatelj
Naročnina zwša7'~Ža telo leto K	pol leta K . trt
©tleče K I0--, za nedeljsko izdajo za celo teto K , pol !eia K 4*—. Posamezna številka v Trstu in okolici: 10 vinaijev.
ih. — Uredništvo: -- Dopisi naj se pošilj ne vra konsorcij lista uprave ftev.
EDINO
Posamezno številke znstare!cl» vin. Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10
vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov	pa
h*« vin; o^i- š v tekstu Usta do pet vrst i\ -■>.—; vsaka nadaljna vrsta K 2-—. Mali oglasi n «» \in. besedi, najnaij pa vin. O^'aje sprejema insTatnI oddelek »lidinosti*. Naročnina in reklamacije _se pošiljajo' upravi Usta. — Plačuje se nahajata v
- --- - ^ i'osa:aezna številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev.
LAXI.su. '.i • - 1t**	*-.«-*	• v.«» .	>»v	upinvi j ■ ji-«.
i'.kiju:no le npravi .Edinosti". — Uprava in inserami oddelek se ulic! v/. Frančiška As. št >20. ^olUialiranunićfii račun št. 611.05-.
P. n, volilcetn!
Radi izvenrednih razmer, ki vladajo }ri nas vsled dejstva, da spada Trst le vedno k ožjemu vojnemu ozemlju, ni ni mogoče sklicati javnega shoda svojih volilcev. Da pa vendar zaslišim njih želje in podam kratko poročilo o našem položaju, vabim gg. zaupnike pol. društva „Edinost" na zaupen sestanek, ki se bo vršil danes, dne 25. t. m. ob 10 predp. v Narodnem iomu v Trstu.
Dr. Otokar Ryb*f
državni poslanec.
MM ASMADNA POROČILU.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno s© lavlja:
Italijansko bojišče. — Italijanski le talci so pcsetHI v noči na 23. t. m. Sozen in Gries. Sovražnik le vrgel nad 30 bojtib, ubil več prebivalcev in poškodoval bolnišnico. Na fronti nobenih večjih bojnih dejanj.
A 1 b a n ij a. —Bojne sile sen. polk. barona Prlanzer baltina so dne 22. t. ni. med lieraiom in Fierijem prebile sovražne črte in zanesle svoj napad notri na yišine južno Kumanlja. Istočasno smo vdrli se-verozapadno Berata v italijanske postojanke. Včeraj so bili uspehi pri Beratu razširjeni i;i odbiti srditi protinapadi. Tudi v goro v -u Silovesa so pridobile naše hrabre ćete ra prostoru. Naši letHci so bombardirali z uspehom letalske naprave pri Va-lon«.
Načelnik generalnega šiaba.
NEMŠKO. lOLIN. 24. (Kor.) Vel*!0 slavni stan Javlja i
Zapadno bojišče. — Armada kra-ijevici Ruprechta in generala Boelma: Augteži so razširili svoje napade na severu 'io Jugozapadno Arrasa, na jugu preko ioniiiie do Cliamnesa. Aric?di generalov pl. Be!owa in vi. Marwitza ste razbili naval številno močnejšega sovražnika. Bitko jo ctvoril ob jutranjem svitu najsilnešši topovski boi od Arrasa do Chanlnesa. Na obeh straneh Iz Bovellcsa prodirajočemu sovražniku so se izognile naše sprednje čete po ukaza in po bojifa na Ćrto CroiciHes —St. Leger. Severozapatfrio Bapamna smo sprejeli bol v črti St. Leger—Achlet le Grand—Mkauuicot. Tu so se jutranll napadi sovražnika razbili Popoldne obnovljeni naval ie pridobil v smeri i>iorya na prostoru. Pruski polki, ki so Izvršili protinapad iz severovzhodne smeri, so potisnili preko Morya prodrfega sovražnika zopet nazal. V smeri Bapamna izvedeni sovražni napadi so potisnili našo Črto na JJchagnies—Pys. Tu so krajevne re-sserve ustavile sovražnika in odbile zvečer še večkrat ponovljene močne napade. Na cbefi straneh Miraumonta ?e Je Štirikrat ponovljen! napad razbil pred našimi Črtami. Pod?tražmojster Baumetefer 2. baterije rezervne poljske artiljerHe polka «t. ?! *e uničil tu samo z er?m topem 6So-vra>*<:!i oklomjpkcv.
Vzhodno Hamcla se ie ustalil sovražnik na \z ?- unem hrejiu Ancre. Njegovi napadi i? Alberta ven so se izjalovil vzhodno me>ta. V svrho sestave zveze s Pyso>m *tvo umaknili lastne črte od Mirauifioata do vzhcdno Alberta od Ancre. Severno Somme so pruske čete, ki so že dne 9. avgusta preprečile tamkaj angleški prebi t ni poizkus, odbHe tudi seda) proti črti Cap-py—Foucaucourt—Vermandoviliers izvršene angleške napade zapadno te črte. Na obeh straneh Ancre, ob CHsl hi Ailetti tna*tisi pehotni boji. Med Ailetto In Aisno so Francozi nadaljevali svoje napade. Dopoldne so bili odbiti delni napadi. Zvečer Je izvršil sovražnik po iako močnem bobna jo če m ognju velik, enoten napad, ki se Je popolnoma izjalovil. V protinapadu smo vrgli začasno na Crecy au monf pri Ju-vignyu in Chavignyu prodrlega sovražnika nazal v njegove Izhodne postojanke.
Naša bojna letala so v bitkah pri Veza-ponLm s posebnim uspehom napadala rezerve in kolone nasprotnika. Poročnik Udet je IzvoJevaJ 60. letalsko zmago, po-
ročnlk Lauinaon 26^ narednik Dorr 23^ nadporočnik Auffarih 2U poročnik Pnch-ner 20. letalsko zmago.
Prvi generalni kvarilrmojster pL Ludendor«.
VELIKE BITKE NA ZAPADU.
BEROLIN, 24. (Kor.) Težki poraz Angsležev 22. t. m. io stal Angieže pole* velikih žrtev aopet izredno veliko število tankov, katerih ogromna zastavitev naj bi zajamčila napadalcu uspeh. Naše po odprtem polja drveče baterije so razstrelile večino oklopnjakov, ostali so pobegnili. Samo južno Moyenvilla je bilo na nekt ozki fronti naštetih 50 uničenih tankov.
BEROLIN, 24. (Kor.) Frontni poročevalec Woll-fovega urada poroča: Sovražni ogenj je presegal 18. in 20. t m. na sili vse mere, a je bil vsled naših obrambnih ukrepov naperjen le proti nekaterim ciljem. Francoska pehota je bila številno mnogo močnejSa, kakor naša za Časa pomladanskih uspehov.
BOLGARSKO. SOFIJA, 23. (Kor.) Močni sovražni napadalni oddelki so se dvakrat poizkušali približati našim postojankam na zapadnem bredu Vardarja, a 90 bili obakrat odbiti Južno Hume in med Alčafa Mafele in Vardar jem se nadaljuje krepko streljanje sovražne artiljerije.
TURSKO. CARIGRAD. 23. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Neznatno letalsko delovanje na palestinski fronti Na ostalih frontah nič novega.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Francosko uradno poročilo.
22. avgusta pop. — Tekom noči so bile francoske čete s sovražnikom, ki se umika med Mat-zom in Oiso, neprestano v dotiki. Zasedli smo Plemont, Thiescourt, Canectancourt in Ville in dospeli do Divette. Obrežje Oise vzhodno Noyona, cd Sempignya do Bretignya, je v naših rokah. Dalje vzhodno smo zasedli Bourguignon in Saint Paul In prodiramo severno vasi. Pri Quimeyu in Le Basu smo dosegli Ailetto. Med Ailetto in Aisno nobene izpremembe, razven pri Dommiersu, čegar zapadni dohodi so v naših rekah.
22. avgusta zvečer. — Tekom dneva so naše Čete nadaljevale napredovanje na vsej bojni fronti med Matzom in Oiso. Nahaiamo se ob Divetti od njenega izliva do Evricourta. Med Ailetto in Aisno smo se polastili vasi Staubin, Selens, Bagneuz, Epagny, Rieux, Vaurezis in Pommiers. Materijal, ki ga je ostavil sovražnik med Aisno in Oiso, je znaten. Od 20. t m. dalje smo našteli nad 200 topov.
Angleško uradno poročilo.
22. avgusta zjutraj. — Danes zjutraj smo napadli sovražne postojanke med Sommo in Ancra V sredo, ko se je stemnilo, so patrulje prekoračile Ancro. Včeral severno Ancre osvojene postojanke pri Miraumontn in Achiet le Grandn smo obdržali proti ve« srditim protinapadom. Sveži protinapadi so se razvili zjutraj nasproti Miraumonta in Ir-lesa. Ujeli smo 2—3000 moi in uplenili neka} topov. V sredo smo napredovali vzhodno in severovzhodno Mervilla in dosegli zunanjo mejo Neuf Berqu»na. Zavzeli smo močno točko severno Bafl-leula in po srditem bo)u odbili močne krajevne protinapade proti selu Lokerju In severozapadno Dranoetra. Ponoči so se razvlH v tem odsekn novi boji.
PODLISTEK.
Pustolovfevi zapiski.
Rcrr.an. Iz francoskega prevedel A. R.
—	Koga pa iščeš? — je končno nenadoma vpra-Sal vojvoda. — Kakor se zdi, pričakuje! nekoga ____?
—	Motiš se, — je odgovorila Matilda živahno; — kega pa naj bi iskala, koga pričakovala?
k Vojvoda ni več ponovil vprašanja.
Voz je v tem dospel do prostora, odkoder naj bi se pričela dirka. Vojvoda je predlagal svorf mladi soprogi, da bi šla na tribino, ona pa je rajši ostala v vozu.
Tedaj je stopil mlad gospod v jahalskem fraku, kratkih irhastih hlačah in škornjih z ostrogami k vozu, da bi pozdravil vojvodo in vojvodinjo. Matilda je pobledevala in zardevala. Vojvoda ni opazil te njene zadrege, Id jo je tudi kolikor mo-Itoče skrivala, držeč šooek sred obrazom.
RAZNE VESTI IZ RUSIJE.
MOSKVA, 22. (Kor.) BlagajmČar intendature ruske vzhodne fronte FliimoSev je z blagajno vred, v kateri je bilo več milijonov, pobegnil V Moskvi je blk> izvršenih več roparskih napadov. Blagajna kurske železnice, v kateri je bil poldrugi milijon rubljev, je bila pri belem dnevu oropana. V orelski gubernijl je priSlo do protirevolucijonar-nega, predvsem od kmetov organiziranega * upor«. Mnogo boljševikov je bilo ubitih. Na oklopnih vlakih iz Kurska došle boljSeviške čete so potlačile vstajo.
MOSKVA, 21. (Kor.) Na nekem velikem zborovanju v tavrijski palači je sporočil Llsovskij, da je bilo pod geslom »Proč s sovjetsko oblastjo!« v Krasnem Selu vse pripravljeno za pohod pro« Petrogradu.
MOSKVA, 22. (Kor.) »Pravdacporoča: Predori jugozapadno Bajkalskega jezera ao v oblasti čet sibirske vlade in so nedotaknjeni. Glasom »Sftir-skaje Rjcčl« so predori vzhodno Jezera v rokah boljševikov.	.; ^
Priprave za vstalo v Moskvi.
MOSKVA, 21. (Kot.) »Izvestja« pišejo: Izredna komisija ima v rokah poročila o vstaji belih gardistov v Moskvi, ki se pripravlja sa najkrajši čas. Komisija je že obvestila delavce o nevarnosti in jih pozvala, naj takoj naznanijo vsak sumljiv slučaj. Enak poziv je bil izdan na vse rajonske sovjete in komisarijate. Olasom nekega poročila istega lista se je v Rokačevn v moskovski gubernijl okoli 15.000 kmetov uprlo boljševikom. Napadli
----i r > *—
—	Ali boste dirkal tudi vi?
—	Da, gospod vojvoda.
—	Z lastnim konjem?
—	Da, od včeraj je mlss Ofelija moja last
—	Ali ni zelo neprevidno, da se pri tako nevarni dirki izpostavljate vsem nevarnostim s konjem, ki ga poznate tako malo?
—	Morda je neprevidno, gospod vojvoda, — je odgovoril vikomt, — toda zanašam se, da čuje nad menoj dober angel, in nekaj mi pravi, da bom zmagovalec----
—	Vsekakor vam želimo vse najbolje, — je odgovoril vojvoda s smeškom.
V tistem hipu, ko se je Raphael hotel posloviti, je privozil skoraj ravno talto eleganten voz, v katerem je sedela Matildina prijateljica, markiza -de Villiers, in imela v roki šopek tako neobičnih cvetlic, da je Matilda vpraševala z največjim zanimanjem, odkod so cvetlice, in rekla, da bi Jo šopek takih cvetlic boli razveselil kot cel niz domač tov.
Ranhad ie Se sUšaL da so cvetlice Is
so člane izvrševalnega odbora in na grozen način ! ubili šest rdečih gardistov. Vstaja je bila potU-j če«a. 12 Britanska poročajo »lzv$s!?a« o a*?rhi-stičnfh nemirih.	*
Mandzurs^a irocia.	- |
AMSTERDAM, 23. (Kor.) Preko Tokija se po- 4 roča uradno iz Vladlvostoka: Sovražni oddelki so napadli Čete generala Kaiinkova, a so bili odti:L 8000 mož sovražnih čet se nagaja pri Usponki in Bimakovu v boju z združenimi zavezniškim;	.
ml. Boljševik! so postavili na ladje, ki plovejo po j Usuriju, strojnice. Sovražne čeie ob Amurjn St je]o 19.000, v bajkalskem .ozemlju 1S.000 mož. Vrh tega imajo boljševiki na razpolago 5e nad 65.000 ne-oboroženih avstro-ogrskib "n nemških ujetnikov.
Murmaaska fronta.
HELSINGFORS, 19. (Kor.) To poročilih finskih listov zavzema prodiranje Angležev* v Kareliji vedno nevarnejše oblike. Finski rdeči gardisti se nahajajo pod vodstvom angleških oficirjev v bližini finske meje severno Uhtona. Petrosavodsk js po poročilih očividcev že v rokah entente. Angleži so pridobili zase ne sr.mo finske upornike in rdeče gardiste, ampak tudi ob murmanski progi nahajajoče se prebivalstvo Karelije, kf je vsled raznih obljub stopilo v angleško armado.
fiko poslabšalo, se je sedaj zo?et izboljšalo, tako da je pričakovati v kratkem okrevanja.
Plen entente tekom enega mescca. CURIH, 24. (Izv.) Glasom >Journai de Gene ve* so njele ententne čete po 18. t. m. skupno 73.000 mož in uplenile 1700 topov.
Clemenceau In njegovi cilji* GURiH, 24. (Izv.) »Corriere della Sera« poroča: Francoski ministrski predsednik Clemenceau je v torek izjavil v Reimsu, da je njegova, kakor tudi naloga maršala Focha, da ustvarita pred otvoritvijo zbornice 8. septembra vojaška dejstva. Po njegovem mnenju bo v prihodnjih dveh tednih odločen splošen vojaški položaj.
Skupni letalski svet zavezulkov.
DUNAJ, 24. (Izv.) »FremdenblatU poroča iz Curiha: Glasom italijanskih poročil je bil sestavljen enotni zavezniški letalski svet, ki bo določeval predvsem napade na glavna mesta sovražnih velevlasti, zlasti na Dunaj, Beroliif In Carigrad. Napadi se prično v kratkem; aranžma prevzamejo ameriški oficirji. Vodstvo letalskih napadov na Dunaj si je pridržal d* Anmmzio.
DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 24. (Kor.) Ob vzhodni obali Anglije so potopili naši podvodniki razven več manjših ladij štiri parnike^ skupno 25.000 ton.
Nemiri na Japonskem. CURIH, 24. (Izv.) Iz Tokija se poročaj da te bilo v šestih okrajih japonskih orovinc proglašeno obsedno stanje.	'
\Vilson proti posebnim pogajanjem z Bolgarsko iz Turčijo.
MONAKOVO. 34. (Izv.) »Times« poročajo iz Washingtona, da je predsednik Wllson izjavil, da ne bo nikdar privolil v posebna pogajanja z Bolgarsko in Turčijo, t adi ne za shičaj, ako bi obe te dve državi staviH glede mlrn posebne ponudbe.
k morilki vojni načrt.
BERN, 24. (lev.) Glasom brzojavk Iz Washing-tona zahteva načelnik ameriškega generalnega štaba, general March, naj se odpošlje v Evropo 80 ameriških divizij po 45.000 mož, torej skupno 3,600.000 mož. Prepričan je, da je mogoče prepeljati v Evropo mesečne 250.000 mož in da bo Nemčija končno popolnoma poražena.
^POTfV« in Nemčija.
BEROLIN, 24. (Kor.) Woiif poroča: Proti Izjavi Španske vlade, da se bo v slučaju novega torpe-diranja kake Španske ladje nadomestila potolje-na tonaža z nemSkim! ladjami, zasidranimi v Španskih pristaniščih, ie vložila Nemčija energičen protest. Med obema vladama se vrše sedaj pogajanja.
BEROLIN, 24. (Kor.) Kakor poroča »Vossische Zeitung«, Je nemSka vlada v dosedanjih pogajanjih s Špansko opozorila na nemožnost omalovaževanja podvodniSkega orožja. Vsekakor pa obstoja možnost, da M se z večjim prizanašanjem Španskim ladjam izve« zapornega vodovja upoštevali interesi prijateljske drŽave. List piše dalje: V časopisih naSih sovražnikov z velikim zadovoljstvom ugotovljena trditev, da obstoja med Nemčijo in Špansko Jako resen spor, temelji na Jako močnem pretiranju. Španska vlada je potom svojega poslanika vnovič naznanila svojo trdno voljo, da vztraja pri strogi nevtralnosti in v NemčfH zaupajo močno razvitemu poštenju španskega naroda, ki nikakor ne bo pripustilo, da bi postala Španska odvisna od ukazov entente.
Zdravstveno stanje nemške cesarice. WILHELMSHOEHE, 23. (Kor.) Zdravstveno stanje nemške cesarice, ki se je zadnje dni ncko-
ka nekega starega barona O- ki biva v svojem gradiču v bližini in jiii goji sam na vsem Francoskem, in je odšel nato, ker je bilo v kratkem pričakovati znamenja za pričetek dirke.
—	Ali kaj stavite, draga vojvodinja, če prisostvujete dirki? — je vprašala pozneje mlada markiza de Villiers.
—	Včasih, — Je odgovorila Matilda razstreseno.
—	Jaz stavim vedno, — je nadaljevala markiza; — ne da bi dobilm nekoliko zlatnikov, jtemveč ker me stvar zabava hi zanima.
—	AU res? — je vprašaia vojvodinja, ki ni pazila, kaj govori njena prijateljica, ker ni mogla odvrniti oči od Raphaeta, ki je stal poleg svojega konja in preizkntsl podprogo.
—	Ali staviva?
—	Prav rada.
—	Moj soprog dirka tudi, toda na njega ne stavim. Prepričana sem, da se prekopicne v prvi Jarek.	" •
—	Na koca tirat etevite?
LORD ROBERT CECIL O DR. SOLFO-VEJtt GOVORU.
LONDON, 34. (Kor.) Lord Robert Cc-
cil se je izrazil napram nekemu zastopniku Reuterjovega urada o govoru državnega talnika dr. Solfa sledeče: Z gotovega stališča pomeni ta govor velik napredek, kor se razlikuje po tonu v vsem, kar je prišlo cJc&edaj z neanške strani. Dr. Solf ie podal zanimivo izjavo, da nimajo Vsenemci nobenega vpKva na vlado. Izjava dr. S alfa glede Belgije presega daleč vse prejšnje izjave. Izjave kolonijal-nega tajnika glede brest-litovskega miru se mi zde najbolj izvirni del njegovega govora. Cn označuje dejanski mir kot začasno odredbo v svrha, da se ustanove neodvisne države na podlagi narodnosti.
V	resnici ni nobenega vzroka za to trditev. Prvič čujemo o brest-litovskem miru kot o ne čemur začasnega. Ko se je neko odposlano: v o iz Estonske in cd drugod, ki je obstojalo predvsem iz Nemcev, zglasilo ori cesarju, da prosi za aneksijo, je dobilo odgovor, da se bo dobrohotno razpravljalo o prošnji. Politika Nemčije ne obstoja ravno v tem, da bi popolnoma anektirala te države, pač pa jih hoče spraviti popolnoma pod svojo kontrolo. Priznavam spretnost dr. Solia pri obrambi brest-litovskega miru, ki pa je, ako se preštudira, jako neodkrrtosrčen. — Prehajamo sedaj k nemškim kolonijam. Nikakor se ne morem strinjati s Solfovhn naukom, da }e -stremela Nemčija po mirn: Afriki. Ako je Solf zatrjeval, da je Balforn ali kak drug angleški državnik končne zahteval aneksijo afrikanskih kolonij, to nikakor ni točno. Tak predlog ni bil nikdar stavljen. Balfour m drugi so izjavili: Za Nemčijo je nemogoče, da bi še nadzirala svoje kolonije. Ministrski predsednik ie naglasa I, da se bo o nemških kolonijah odločevalo na mirovni konferenci. Seveda samo s tem ni mogoče rešiti nobenega svetovnega vprašanja, ampak je treba najti skupno rešitev z zavezniki. Jaz sam sem strasten bojevnik za mir, a sem prepričan, da tega ni mogoče doseči brez zmage in ne da bi NemSIja priznala svojega poraza.
Dr. Wekerle o poljskem vprašanju.
DUNAJ, 23. (Kor.) Ogrski ministrsk" predsednik dr. Wekerle je opoldne sprejel princa Radzivila. Nato se fe odpeljal v palačo avstrijskega ministrskega predsednika barona Hussareka in konferlral ž njim.
V	soboto ob 10 dSpoklne se bo vršila v zunanjem ministrstvu skupna konferenca., ki se je bodo udeležili: oba ministrska predsednika, oba finančna ministra in oba brambna miniistra.
DUNAJ, 24. (Kor.) Ministrski predsednik dr. \VeIver-le se }e Izrazil napram nekemu poročevalcu »Neue Froie Presse« o poljskem vprašanju v smislu, da popolnoma odobrava stališče, ki so fe zavzeli Poljaki. Samoobsebi umtfjivo, zasledujejo Madžari že iz 'tradlcijonalnih čustev stremljenja Poljakov z živahno simpatijo. Stališče ogrske vlade v i>oljskem vprašanju se pop»olaoma krije z naziranji zunanjega mrnistra grofa Buriana. Ministrski predsednik je dobil vtis, da ser bile prvotne nemajhne težkoce premagane večinoma že pri sedanjih predposvetovanjih ki da bo vprašanje rešeno zadovoljivo za oba dela.
Princ Radzivll o stališču Pollakov napram ■V * Izvolitvi kralja.
DUNAJ. 24. (Izv.) Glasom »Fremden-blatta« je izjavil princ Radzivil zastopnikom. časopisja, da bo Poljska sama odločevala in da Moji na stališču, da se morajo še pred izvolitvijo kralja pojasniti najprej razna druga važna vprašanja. Opozarjal je na to, da Poljska ne more Iti nesigurna pota, kakor n. pr. Litvinci, ki so z izvolitvijo nemškega vojvode ustvarili kompliciran položaj zase in za nemške kneze. Vprašanje izvolitve kralja morajo preštudirati zastopniki poljskega naroda. Na vprašanje, kake pozitivne rezultate je imelo potovanje, je izjavil princ Radzivil, da niti v Berolinu, nki na Dunaju ne mislijo izvrševati na Poljake kakega pritiska. Naglašalo se je namreč z obeh strani, da bomo kmalu imeli proste roke. Gotovo bo Izzvalo to pri nas veliko zadovoljstvo. Končno je izjavil princ, da sta mu tudi izredno milostna sprejema pri nem-
škem in avstrijskem cesarju dokaz, da bo
poljsko vprašanje rešeno ugodno. __
Ba fon Hussarek za sklicanje delegacij.
DUNAJ, 24. (Izv.) Ministrski predsednik baron Hussarek je izjavil na včerajšnji konferenci z nemšk mi nacijonalci, da je taeas razpravljanje zunanje-pol i ličnih vprašani važnejše, nego razpravljanje notranjih vprašanj. Zato vztraja na stališču, naj se še pred zasedanjem poslanske zbornice skličejo delegacije. Deloval bo tozadevno tudi na zunanjega ministra grofa Buriana.
Cehi za sklicanje delegacij.
DUNAJ, 24. (Izv.) Načelnik »Češkega S vaza«, pasi. Stanjek, je poslal zunanjemu ministru grofu Bitrlanu pismo, v katerem ga poživlja, naj skliče plenarno sejo delegacij, ali pa vsaj zunanji odsek. Grof Burian naj se v tem odseku zglasi osebno in poroča osebno o položaju.
Potovanje ministrov v Galicijo.
DUNAJ, 24. (Kor.). Minister za Javna dela in finančni minister odpotujeta v nedeljo v Krakov, da nadaljujeta odtam potovanje po Galiciji. Ministra si hočeta namreč na licu mesta prepričati o razmerah v Galiciji in se fcost% tozadevno osebno informirala zlasti o mnenju prebivalstva samesa.
DUNAJ, 24. (Jzv.) Ministri Homann, VVimmer in Oalecki odpotujejo jutri v Galicijo.
Avstrijski petrolej na Nizozemsko.
DUNAJ, 24. (Izv.) »Fremdenblatt* poroča: Včeraj je bila sklenjena pogodba glede dobave izredne množine petroleja za Nizozemsko.
Izredno .sklicanje ogrske zbornice.
DUNAJ, 24. (Izv.) »Arbeiter Zeitung« poroča •z Budimpešte: Ogrska poslanska zbornica bo sklicana k izrednemu zborovanju. Načrt za to zasedanje je že sestavljen.
_ Na koga naj stavim? Čakajte----Da, res.
Stavim petindvajset zlatnikov na ArUibalda Syd-neya, ki ga vidim tamle. Ali stavite tudi vi?
—	Da.
—	Na koga?
—	Vojvodinja se |e obotavljala.
—	Odločite se hitro, — je siHIa gospa de VB-Iiers, — dirka se prične tako!.
—	Dobro, — je rekla Matilda odločno, in žareča rdečica ji je udarila v obraz, — stavim na vikom-ta Raphaela, ki jaha raiss OfeKjo.
Vojvoda je začudeno pogledal svojo soproga Čudil se je, da si je tako dobro zapomnila ime konja, ki se je samo enkrat imenovalo pred nio.
_Miss Ofelija 1 — je ponovila markiza. — Spominjam se, da je mol soprog hotel kupiti tega konja za dirko, pa nič ne de. Torej miss Ofelija z vikomtom Raphaelom proti Black-NIckn z lordom Sidneyem. Black-Nick se namreč imennje njegov konj, ker je Črn in hudoben kakor vrag.
Izgon urcdnicc »Narodnih Listov« Iz Odrske. PRAGA, 24. (Izv.) Urednica »Narodnih Listov«, gdč. Sis, ki se je mudila v svrho ozdravljenja v Tatrah na Ogrskem, je bila te dni izgnana iz Ogrske. Praški listi, ki so zaznamovali to vest, pripominjajo, da so dobili madžarski uradi ukaz, Ja izženejo vsako osebo, kf W bila udeležena na kakem političnem gibanju.
Strašen orkan v južnih alpskih dsžclah. ^ GRADEC-, 24. (Izv.) Iz Celovca se peroča. da :e strašen orkan povzročil v okolici'St. Vida ob Glini velika opustošenja. Tudi v ljubljanski okolici je škoda, ki jo Je povzročil vihar, jako velika.
»dni Svet.
O ustanovnem zboru Narodnega Sveta v LJubliani se je izdal naslednji komunike:
Ustanovni zbor Narodnega Sveta v Ljubljani se je vršil dne 16. in 17. avgusta 1918 v posvetovalnici mestnega magistrata ljubljanskega. Narodni svef se Je sestavil iz odposlancev, ki so jto imenovale sledeče organizacije: 1. Vseslovenska ljudska stranka, 2. Jugoslovanska demokratska stranka, 3. Jugoslovanska socijalno demokratska stranka, ki sicer ne pošlje svojih delegatov kot Članov N. S., a se bo delovanja N. S. vendar udeleževalo, 4. tržaško politično društvo »Edinost«, 3. Politično in gospodarsko društvo za Slovence in Hrvate v Istri. 6. Katoliško i>olitično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem. Dalmacija sicer ne pristopi formalno k ljubljanskemu N. S„ •cer bi se ne bilo vsled prevelikih prometnih težkoč dalmatinskim poslancem mogoče udeleževati sej N. S:, nekateri delegati pa bodo redno prihajal! k posvetovanjem N. S. v LjuMiaaio. Vendar pa je x>alala svoje de!ega<te k ustanovnemu zboru N. S.
Narodni Svet v Ljubljani se smatra kot ;fei vseobčega Jugoslovanskega narodnega odbora, ki se bo v kratkem sešel v Zagrebu.
Na zboru, ki se je vršil 16. In 17. avgusta 1.1. Je najprej sklicatelj dr. A. Korošec opisal splošni svetovni položai in razvil vodilne Ideje, ki so privedle do ustanovitve N. S.:	,
Velike nove ideje so z zmagovito sdo nastopile posebno ob koncu 3. leta svetovne voine. Bliža se novi vek človeštva. Kruta sila meča Je usedaj gospodovala i-n urejevala svet. Narod, ki je imel moenejše in srečnejše orožje, je neusmiljeno tlačil šibkejšega. Vera v meč je dosegla vrhunec v svetovni vojni. Preživeli smo trenutke, ko se ie zdelo, da bo i nadalje siro-. va sila vladala nad vsem človeštvom. — Danes je ta vera v meč za večne čase ob* sojena. Križano človeštvo vstaja k nove-, mu življenju, k življenju pravice in člove-; koljubja. Ne na krvavih bojiščih, ampak z razumom, oplojenim s Kristovo ljubeznijo, naj se v bodoče urede razmere med posameznimi narodi sveta.
Nešteti potoki prelite krvi so ustvarili vzvišeno idejo o svetovni pravičnosti.: Izraz te ideje je samoodločba naroda. Odstraniti se morajo velike krivice, ki so sej godile doslej. Vzvišena ideja o samoodločbi narodov ne zahteva maščevanja za tisočletne krivice, pač pa brezpogojno o-svoboditev vseh nesvobodnih narodov. Svet, ki je obstojal iz gospodov in tlača-nov, se potaplja v preteklost, — na njegovo mesto stopa velika družina svobod-, nih in enakopravnih narodov. Bhza se; dan in uresniči se največja ideja, ki jo ie-kedaj človeštvo porodilo, ideja o samo-.
odločbi narodov.	_f
Slovenski narod se Je * vsem upom
(Dafle) ODFtie! te v*Kke odreSUne IdeJe. Pred ved
II.
i* im,
V TTittt, dlli 28. U
kakor tisoč leti :»n*> Imeli svoje kraljestvo, v katere? ! smo bili svohodn!. V tem Kra-
e senso pratico come ne! bel secolo di Peric'..:.}e vprašal jugoslovanskega zastopnika dr.
«1
'-^a'jcstva propadlo, oio ter postali tlačani.
» V-ililCO
smo sv"1
tlaČL--------------. .
da smo tesno shojeni po Krvi,
izgr.oih V dobi
tva smo sesicer zavedali, da smo
Sloveu	■■Mi
veri In jeziku in kulturi, a gospodovali so cani tujci, sebi v prid. Državne pravice, kakre je užival in izvrševal slovenski narod v svoji državi, so prešle za več kot tisoče Ic-1 v iuie roke. Samoodločba narodov jll .i il'i zopet vrne ter združi tr oims-nl nareu Siovascev, Hrvatov in "Srbov v sam	vei!!io državo Jugos!avi|o.
Narod", ki hoče biti nositelj države, ki fcoče prevzeti in izvrševati državne pravic v blagor ljudstva, mora zl>rasi vse državo-iveme noči v enoto. Stranke morajo iziočiti vprašanja, tikajoča se usode celota naroda, iz svojega delokroga ter lili . cpnsati Narodnemu Svetu. Slovenski T'arod si je izbral N. S. zlasti za to, tla i- pripravljen na oni zgodovinski trenu .'k.	*T; " 7 ^ '
i i roči i u predsednika ie sledila temeli-ta debata, po kaieri se je redigiral pravil-k N. S.
Po'tem pravilniku je glavni namen Na-
hin-jo-a Sveta dcio za zedinjenje jugoslo-
s-upravni odsek se bo pečal s ■/če ustave in uprave.
nik N. S. i
ro
vanskega naroda v samostojno državo. Razen tega jc namen N. S.: a; obramba in pospeševanqe skupnih kulturnih zadev;
b)	obramba in gojitev skupnih gospodarskih interesov ter zavest gospodarske osanKvsv oj i t ve:
c)	repreze uacija naroda in pospeševanje
-riih kori-t* na zunaj, dogovorno i* - • ? i t «4 i j: o del egaoi j o. N. s! K> i.nel tu-di nalogo sklepati in odločevati o v seh zadevah, ki jih v N. S. za-v., r-aul činitelji priznajo za skupne.
La b mogel N. S. izvršili vse to, so se izvolili sieđeči odseki:
1. O-'začini odsek bo pomagal prei'^cd^vu pri organizaciji in izdelal na-črt za preuredbo skupne narodne organizacije v sporazumu s strankami. Ta odsek L" ■ -rganiziral delo, ki ga bodo vršili pasani^/ M okraji in občine.
2 ^'Sta*« temelji bocu
o. Odšel; za prop-gando bo pojasnjeval širši in ožji javnosti naše cilje.
4.	Oasek 2 i varstvo naših interesov napram obstoječi administraciji. Ta odsek
b 1- vii z borbo za enakopravnost na-č.; :;i*"v šolah, uradih v vsem javnem življenju.
5.	C j j za gospodarsko koncentracijo,
.bo zb naše gospodarske sile in jih smo-trem v- ;il. Za sedaj bo posvečeval vso pozorno-1 prehrani onih krajev naše domovine. ki so v tem pogledu potrebni najin; ixy.aoč;, obnovi naših po vojni opustošenih đe^cl ter vsem vprašanjem prehodnega gvspodarstva.
6.	Očsek za tujski premet, tzv. »Jugo-promet :, bo skrbel za organizacijo in upravo tivULega prometa, železniških, av-ibiinih in parobrodnih zvez, za «r<ma-v,: . lepote našega ozemlja in za po-s,:e ev. nic trgovskih in prometnih zvez.
7.	Fckr^jiskl odseki za Trst, Istro, Goriška
, l-aU gradivo, da se ugotove slovenske ni~}^. l bodo tudi skušali odporno-, . v.;, i v u v gospodarskih potrebah. :-. rii«:rsčai odsek bo skrbel za pokritje
izda-.kov Narodnega Sveta.
Lebata je bila živahna. Sklepi so.se izvršili soglasno. Za predsednika se je izvolil soglasno državni poslanec dr. . Kou^cc, v predsedstvo pa 7 članov N. S. Za m;i. . lika predsednika se je izbra4 prelat A. Kalan,
V Ljubljani, 17. avgusta 191^.
Koroško in za Maribor, eventualno i , n za Prekmurce bodo pri-
II partito privo ti'ineiii lanci !a prima pietra! Oltra di cio molti sono i pericoli chc minacciano un partito nazionale, anzi c bene che il nostro popelo fi ricordl chc alcuni pericoli proveniono daJresaierare il preprio sentimento nazionale; infatt; un nazionalismo trcppo spinto pud farsi clanrioso e pud compromettere la Iarghezza delle idee. la giusta estirpazione del diritti e valori al-trni, la prudente. consapevolezza del propri man-camenti e difetti e la buona scelta desli alleati. Se i ncccliieri det Partito liberale avessero di-reito la reta verso gli slavi invece di cercar V in-tesa coi tedesehi molti danni avrcbfcero evitato. Furtroppo osni nazionalismo ha i suoi Scilla e Cariddi! Ma piu ne ha II socialismo! Un socia-Iismo mal interpretato, oppufie Interpretato ad vso e consumo di capi egoisti e bramosi di potere puo essere fa rovina non solo del partiio ma della in-tera nazione. OsEi il sodalismo internaziooale va a sshembo tanto da sembrare trn ubbriaco a cavallo: rotture, scissioni, formazioni di gruppl e sottogrnppi, 4 nna Babilcnia, un caos e beato cfci riesce a capire qnalche cosa! Tutti pero parlano in nome del socialismo, tutti voeliono essere i saeri Druidi, fli iciicl depositari del patriroonio di Carlo Mant e oonsorti. Ed ora u na breve consi-derazionc che »dar^ fede a! m!o sermone*. Gli ucn^ini dell'Internazionale iii quest*ora trasica in cul si ir.aturano co! sanguc H destino dei popoli imprecnno contro rimperialismo, il capitalismo e
frumbića, kaj misli o Hnssarekovi izjavi, da se monarhija izpremeni v federalistično državo. Dr. Trumbić je odgovoril: »Nc verjamem, da bi Madžarji in Nemci pristali kedai na federacijo države. Madžarji se bo4o prej vzdignili z orožjem proti Avstriji, kakor pa dovolili enakopravnost nernadžanskih narodov z njimi samimi.«
Bivši črnogorski minister o zećinjeslu Jugoslovanov. Budjmpeštan&ki »Vilag« objavlja naslednjo izjavo bivšega črnogorskega ministra Raci o vica: »Mi Jugoslovani hočemo dokazati prav tako svojim prijateljem kakor tudi svojim sovražn kom, da smo popolnoma edini in ne odnehamo preje, dokler se vsi Srbi, Hrvatje in Slovenci ne zedinijo v lastnr neodvisni in demokratski državi.« O vprašanju črnogorske vladarske hiše je dejal Radovic: ^Dinastija mora na vsak način podredi ti "svoje koristi narodnim koristim. Mi se ne borimo proti eni dinastiji za drugo, ker je za nas vprašanje dinastije popolnoma podrejeno. Po našem mnenj« se more dinastija vzdržati le toliko časa, dokler služi blaginji naroda.«
Kakšna bodi Poijska? List »Kultura Po4ski« piše o obsegu bodoče Poljske: Ne
___________________________________zahtevamo vzpostavitve Poljske po svo:
la borghesia come causc del rresente macello; jem aržaivnem pravu, ker bi tako morali
»Times« o Jugoslovanskem vprašanju.
IZKAZ MCE ZA GOVEDINO.
Iz Berna se poroča: Londonske »Times j Tekom tega tedna se razdele izkazn pišejo: V jugoslovanskem časopisju se J št. 52 za govedino in za neinrovite e jasno vidi, da vprašanje zedinjenja vseh jn j tudi Izkaznice št. 52 tod?« z rdečo rt goslovanskih plemen nikakor ni več vpra- KUNjDcNZIKANO MLfcKO ZA STA h E,
zahtevati tudi del nemške Prusije in vso Ukrajino do Odese; zahtevamo pa vse one pokrajine, kjer odnekdaj bivajo Poljak^ kar je naše in kjer smo doma. Naša severna meja mora obsegati poljski Gdan-sk in del severne morske obali. Severno-zapadni del poljskega ozemlja je Poznanj-stra, takoiro en ovan a »Kraljevska Pruska«, pruska Mazovija, vzhodni del pruske Slezije. Vzhodna meja Poljske se razlega v Ukrajino. Poljakom bi torej pripadal del Voilnja, Podolja in Kijevščine. Vzhodno
fino a qui hanno ragioue, ma poi salgono in bl-jroncia e gridano: Noi daremo la pace al mondo! Nol risolvererao I problem! oazkmali! Questi uomini che fino a leri lamenfavano e piangevano la loro debolezza nel non aver potuto evltare la guerra oggi si illudono d'essere gli arbitri dei popoli e s'immaginano di possedere una forza stra-ordinaria. Ma nol sapplamo bene che Tanima deHa maggloranza del socialisti della Germania, per parlare solo di <iuesto paese, nel 1914 si fc dimo-strata identica a cjnella dei militaristi, dei flnsn-zieri, dedi industriali dei commessi viag^atori. II solo Liebnecht in queiranriO ebbe il coraggio di votare contro ai crediti per la gucrra chiesti dal Ooverno a! Reichstag. Oravi sono sH errori del dirigenti Tlnternazicnalc, ma noi dobbiamo com-patirls. anch'essi sono uorr.ini, e Fegoismo e gli altri difetti del genere umano non imperano s'olc nezli animi del privilegTati e dei borghesi ma anebe in certi, dfrei la maggioranza, dei capi del movi-mento socialista. Gli uomini deJ!'InternazionaIc dovrebbero fisars! nella mente che l*evoluzione non procede a saltf ma a passi di lumaca. Col ri- j solvere le questioni economiche a base delle lotte di classe nen si raggiungeri la felicite det popoli; questa non si avra finchS i cervelll di tutti gli uomini non abbiano raggiunto il ncce«sario svi-luppc. La nucva scuola di Leonardo Bianchi c'insegna che ne! cervolli nmani vi sono aneora dei territori (zone evolutive) da eoltivare; pue^-to dunQue ft il compito principale. E inutile creare repubbliche bolsceviche se i! popolo non e maturo e »e gli siessi ccrveHI dei Trozki e dei Lev:n i - o----- - —---- -^ . M .	__
hanno fcisogno del piccone. Ma ritorniamo ai s,- Z lasti pa med mol Ijedan ^T^O^na-dalistl di Triesie. Ouante prove ci diedero »cl j Sli tudi nekega dr SalA bega Sm^JagiCa, saper difendere !a nazionaliti di qucste terrr? ki je napisal za madzarstalUst »UiNeinze-Erano del tutto ingiusti gli attacchi del cessato j dčk« članek, v katerem ^ [^m nartito liberale? Ma non tocchiamo Quesio ch? j hamedancev tzrekla za ma^TSKO resuev troppo ci sarebbc a dire. večamo Lnvece se i'at-1 bosenskega vprašanja. Toda Madzan so tecgiaraento assunto daš capi o megllo rap^eser-! se S tem dr. Sal»l begom SimilagtCem tanti a! Parlamento sia stato conformc ag!i interes- hudo opekli. Sarajevski »nrvatsKi i/nev-si nazionali. Qui per lum^gstare la lcro aitivita ba-sta accennare a certe votazioni c astcnslcn: e alla masicata partecipazione al convegno di PiTt.t:a che fu biasimata perfino da uomini del socialismo locale,
11 bello si fc chc ora per *autodeterminasicne* — -—------- — _	„^j
elcsssero il loro orgar.o il »Lavoratore« a pala- Dunaj, London ^ P^lZ^te ne bi mogel
sanje, o katerem naj bi se šele razpravljalo, temveč je smatrajo Slovenci, Hrvatje in Srbi za samo po -sebi umljivo stvar. Nasprotno pa dunajsko in budimpe-štansko časopisje razpravlja o tem vprašanju z neko nervoznostjo, ki kaže bojazen, ter poudarja, da jugoslovanske stranke niso edine. »Times« pravijo, da za to trditev ni najii dokazov v nobenem jugoslovanskem listu.
Zveza za preporod Rusije. Poljski tiskovni urad poroča iz Moskve: Nasprotniki boljševiškega režima in sicer kadeti, narodni socijalisti, socijalni revolucionarji desnega krila in menjševiki so ustanovili organizacijo pod imenom »Zveza za preporod Rusije«. Program zveze se glasi: Obnovitev VeLike Rusije brez Poljske in baltiških provinc. Kot vladna oblika za prihodnjo dobo se predlaga diktatura; za diktatorja je izbran Boris Savinkov, za njegovega namestnika bivši generahssi-mus Alekseijev. Zveza ne priznava brest-litovskega miru In je za obnovitev vojne proti osrednjim vlast im. V agrarnem vprašanju stoji zveza na stališču, da se mora kmetom prepustiti zemlja kot privatna last proti odškodnini na korist ve-leposestva^ Socijalni revolucionarji desnici sicer niso zadovoljni s točko, pač pa je ^H glede državne reforme dosežen med posameznimi -strankami popoln sporazum za ustanovitev ustavne monarhije. Seveda šanse te nove zveze za enkrat niso posebno ugodne, ker se zdi, da se je položaf sovjetske vlade v Rusiji znatno izboljšal.
Možnost mirovnega zbližan ja. V zvezi
t ___ji-__- r___Krvile -11
pokrajinah močno pomešani. Na jugovzho du zahtevajo Poljaki celo srednjo in zapadno Galicijo. — Poljski učenjak \Vlod-zimierz Wakar zahteva v knjigi »Teritorijalni razvoj poljskega naroda«, da se mora po načelu samoodločbe priznati svobodnemu narodu njegovo današnje naci-e jonalno ozemlje, pri čemer pa se ne pri-"1 znav ajo nasilja zadnjih generacij in potemtakem tudi ne germanizacija zaaniin 50 let.
Bosensko vprašanje. Znano je, kako deiaio Madžari na vse kriplje, da bi se bo-sensfco vprašanje rešilo v njihovem aniisiu, to se pravi, da bi se Bosna in Hercegovina priklopili naravnost Madžarski. V ta namen razvijajo tudi vefcko pro-pasando v Bosni m Herc^ovim saim,
rovnega vprašanja.
mnenje, da je vsled razvoja bitke v Franciji odstranjena sedaj za entento veuka ovira za pričetek mirovnih pogajanj, i ocn in Haig vodita sedaj zmagovite armade m
«	„1 _ ~ „ >: r, .. „ „nknno r.mvn Olt-
BOi-NiKE IN OTROKE.
fina^škatlja kondenziranoga mleka i-ii'j g) po K 3'30 škatlja. Tekom tega razdeljevanja se preščipne št. li. rumenih izK.r lic za otroke (2 škatiji) in št. IV. sivih izkaznic za starce in bolnike (ena škatlja), ijavniii za mesec avgust in septeni/tr.
SVECf.
Sveče po 20 vin. kos in sicer na izkaznice do treh odmerkov po ena, na iz-knz lice od štirih odmerkov dalje po dve na izkaznico. Lastniki začasnih izkaznic ne ■ be sveč.
JAVNE FCUKINJE IN UBOŽNICA.
Lastniki izkaznic za javne kuhinie in ubožnico dobe ta teden: osmmko k: vne zmesi, osminko kg cikorije, osmin ko kg soli.
RIBE.
Do soboie, 24. t. m., opoldne se ; dalo 127.675 odmerkov rib. Danes -tegne vrsta odrezka II. do št. 15.01
ecfc-
az-
nik c ugotavlja sedaj, da tega dr. Salih be-rga Smailagića ni najti v vsej Bo^i in Hercegovini, da sploh ne eksistira. Madžarji so si ga naravnost izmisKK. Enako piše neki moliamedanec - Jugoslovan zagreb: škemu »Obzoru« iz Mostarja: »Mostar ni
i nuasi gaisSnl M Iteilsnlfo!
Ho chiuso il mio articolo di donienica seorsa »La bancaroita del divide et impera* con una promessa: parlare di Quei problemi che oggi turban o i sonr.i dei nemici deH'alJcanza Italo-slava. Prima perd di toccare sia pur fugacemente nno solo di auei problemi čredo opportuno di mettere in luce questi nemici, ci6 per vari motivi, non ultirno quella di venir accusato di parlare per enimmi, abfceache la cosa sia chiara e non richie-da sforzi' d i acuti cd eruditi intclletti e mo;tD me!io la preserza di un nuovo Edlpo.
Nel r.io- -nto attuale tre snno avversari che si avanzano contro di noi impugnondo i loro ben ct:nGsciuti labari, e al suon di nacchere, di trombe sfiatate e seotimento di campanelle ianno una gaz-zarra de^na di giullari: Essi sono: Tcsigua schiera uei tedeseb! che nella nostra citta rapprcsenta 1'avan^uardia delia grar.de Teutonia, i »patriot-tici< deila ?Associazione polltica adriatica«, e a!cu": capi o meglio dittatori del partito socialista localc ai	ofcbediscono il ^Lavoratorec e la ma;gicratiza dei s^regari. C:6 che vogliono i -eni. quali sono le loro mire, quale la loro prlitica ispirata dal moto Deulscl«iand iiber alies, ci e perfettamente noto al pari di tutti gli altri ponn'.i non tedesehi che oggi dopo secolari op-presf:oni si accmgono a sciogliersi dai ceppi de!!' Associazione politica adriatica« non vale la pena di parlarne; sonn i resti dell'antico partito crr ervatore le cui tile si sono sempre pid assct-t::- \: 'te in modo che attualmente piil che un partito t una semplice formula.
Veniamo al terzo: il partito socialista che in frazia dei ben noti avvenimenti subentrč al posto »del disperso partito liberale che voglia o non vogli a era Tesponente della maggioranza della porolazione. Cjie gli uomini del partito .liberale
•	abbiano in V2rie occasioni dimostrato poca ac-: cortezza e comniesso errori, nluno potrš ncgarlo;
d'inetti non vi era penuria. Ma nessuna meravislia :perchfe al giomo doggi i c.andidati dei diversi
•	partitl dl qucsto mondo aspiranU ai pubblici
dino deiritahanita con H compito di scrntarc co!! prešteti na prste vseh ^t<)Tjev, pa naj microscopio ogni virgola desli scritti o diseorsi I so filozofi, medncinci ali kaTkoii. ^ato vam de gli iugoslavi per poi trarre delle dcdnzicui ct:c; morem povedati edino le resnico: v mo-quasi sempre rieseono ben diverse dalle intime | starju ni nikakršnega	baHh bega
fntenzioni degli scrittori e oratori de! mondo in-1 Smailagića. Torej, zaključek ^lM.« UT-soslavo. Le loro ffflpptcfcc contro* la Ju-osia-:a , Sn ciiiagic bi namreč po onem maozarsKem sono all'ordine del giorno e tutto per seminare i.stu moral bivati V MoSterju. lako se je diffidenza e sospetto fra r.oi e gli slovenl Pure j polcazalo, da so se Madžari naravnost zla-un giorno questi Signori o meglio i loro cap: k ; ^ali, samo da bi pred svetom kazali, aa A. jpensavano diversamente! Nel 1P32 vide la luce|imak> V Bos-ni sami pristaše za SVOJO poki-un libro di Angelo Vi van te intitolato Irredentismo j tiko. -
austriaco. li lato buono di qucsto libro consiste j strossmayer|ev naslednik — Madžar? in una lar?a messe di acute osservazioni sulle con- {.]-[rVatski listi poročajo, da je zelo verjet-dišzloni politiche degl nostre provincic e sui
li italiani e dcpii slavi neiic; „0 ^ bo za §}t0fa v E)jakovem imenovan :i rapporti fra fdue popdi.;	posvečeni škof dr. Horvath, Mad-
11 Vivante giunse perfir.o aJ arc:: etterc chc Trie-; / ^ se{]aj potuje pO Bosni, da bi se na-ste potesse divenire nn giorno il porto di una	kake besedice hrvatskega jezika.
.....Vest, da bi zasedel stolico velikega hrvatskega biskupa Strossraayeria Madžar, se nam zdi tako gorostasna, da je nikakor ne moremo verjeti. Prva je objavila to vest rrankovska »Hrvatska«, in zato se nam zdi precej sumljiva, kajti kako naj bi ta list
: '•	.	.	r r - _rt o «A Cl
grande Jugoslavia. Ora mostrano di scandalizaarsi se uno stoveno nella foga oratorla dice qualchc cosa di simile.
I Signori de! »Lavoratore« dimcniicano cosi presto gli scritti del loro Vivante. 1'apostolo de! socialismo?
Fortunatamente che nci per fntendersf con gli stavi possiamo fare a meno di certi non chiamatl difensorl della nostra Italianitš.	N. S.
i.
Hrvatsko-srbska koalicija In slovanski dnevi v LjubilaStarčevićanska »Hrvatska Država« piše pod zaglavjem »Hrvatska Riieč« (glasilo koalicije) — bez riječi«: Petek, sobota <m nedelja so bili v Ljubljani in na Dolenjskem veliki slovanski dnevi. Prišlo je tu do znamenitih izrazov slovanske vzajemnosti, zlasti za politično in gospodarsko zvezo Cehov, Poljakov m Jugoslovanov. Vsi naši listi objavljajo o teh dogodkih kakor tudi važnih političnih izjavah obširna poročila. »Hr-
i t	*• _ *	— »--------.AM4A
pisal — resnico? Vse je mogoče, da so si frankovci izmislili to stvar, da bi žnjo sedanjo hrvatsko vlado osovražili med narodom
Mirovna konferenca nepotrebna. Londonska »Morning Post« objavlja dopis iz \Vash ligtona, ki se bavi * mnenjem me-rodajnih amerikanskih krogov o mirovni konferenci. V dopisu se pravi: »Da pride do mirovne konference, K treba da se izpolnita dva predpogoja: ali zmaga Nera-čtja, ali pa da zavezniki, izgubivši upanje, da bi mogli priboriti popolno zmago na 1 oiišču, začno diplomatska pogajanja 'i oda tu se ne veruje niti v eno niti dnigo teh dveh možnosti. Po amerikanskem mnenju, se bo Nemčija vdala, ko bo poražena m ne bo več mogla nadaljevati voj-
pričeti pogajanja, ne da bi kaj k prestižu. Tudi osrednje vlasti bi <se zamo-gli vsesti k mizi, ne da bi bili osramočen:, ker ste vztrajali štiri leta v boju pro:. vsemu svetu. Nastopil je psiholoski trene-tek za sporazum med narodi, morda celo za zvezo narodov. Pričakovati je, da se bo v obeh vojnih taborih s posredovanjem nevtralcev izpremenilo to izpoznanje v veliko dejanje miru. Ako se vojna ne konča, potem je konec tega blaznega klanja nedogteden.	.
Ruski car ni ustreljen? »Novaja Zizu« javlja iz Harkova obširne podrobnosti, po katerih bi se bil bivši car Njkolaj obenem s svojo družino rešil iz boljševiskih rok. Te vesti Je prinesel stotnik knez o. Knez pravi, da car ni bil ustreljen, temveč da so ga monarhlstični častniki osvobodili in ga odpravili v severno SvedsKo, kjer oa se nahaja sedaj,___
Prodala kisriv^a.
Oglje. 50 kg na rdeče Izkaznice. Razdeli v t artfe dne 26. avgusta. Cena 80 vin. za kg. Staro mesto: 1841—2971 (26) Lazz. vect o 17,
—	Novo mesto: 1—1000 (27) Gelsi 13, 1001--071 (27) Gelsi 6. — Stara mitnica: 5301—5550 ( 27) Paduina 13, 1—300 (23) Solitario 10, 301—1000 (2S) S. Maurizio 16, 1001—2000 (28) MadoiMilna 39. — Nova mitnica: 1—1G0U (2s) Amalij l. — Sv. Jakob: 2t;0i—3000 (19) Guardia 42, 3001 3500 (19) Rivo 10. — Kiadin: 1—300 (18) Parneto '16.
—	Rocol: 351—406 (13) P. Revoltella % 82 vin. za kg, 1—200 (14) Setteiontane 16.
Koks. 10 kg ca modre Izkaznice. Ceua K 2'!» za 10 kilogramov. . Sv. Vid: 491—610 (47) S. Ciiusto lo. - Siara mitnica: 701—1200 (52) Media 24. — Sv. Jakobi 301—420 (60) Guardia 42. 421—920 (60) iio-co 32, 921—1040 (60) Giuliani 21, 1041—1160 (60) Cliulla-ni 12, 1—200 (1) Riguttl 31. — S. M. M. Z«.: 161—437 (39) Rivo 10. — Klutiin: 151—2?«» (41) rarneto 46. — Rocol: 251—450 (4Crt Set tiio štev. 16.
Premog (fosslle). 20 kg na modre i/' Nova mitnica: 601—S02 (59) Amalia 4. I'54 za 10 kg.
(hO-
nJile . če
edinstvo In slovansko vzajemnost! Bralci »Hrvatske Riječi«, ki 6itajo samo ta list, nimajo pravega pojma hi znanja o vsem, kar se je minule dni zgodilo v naši Slo-venir". Oni ne smejo vedeti tega al! zaradi strahu koalicijonašev pred Wekerlejem, ali zaradi sramu pred lastnimi pristaši, ker se poleg svetovn»znanih imen Stanjka, Klofača, Skarbeka, Glombinskega itd. ni moglo med imeni prisotnikov, čitati niti
eno edino ime kakega koalicijskega vodje?
Dr. Trumbić o Hussarekoveai načrtu federalizacije Avstrije. Dopisnik »Az Esta«
non
dl
caoaciUl Mmte 1» Ženeve-- SotradnHf lista sEsoca-
ferenca nepotrebna. Nemčija ali sprejme pogoie, ki se M bodo narekovaLi, ali pa bo še bolj kaznovana. V prejšnjih vojnah so se vršile mirovne konference vsled želje, da se s premagancem vzpostavijo zopet prijateljski odnošaji. Kar se tiče Amerike, ne goii take želje in ne misli, po vojni pozdraviti Nemčije kot prijateljice ter obnoviti žnjo odnošajev. Blago »made in Ger-many« ne najde potem več v Ameriki dobrega trga in nemško Ime ne bo priporočilo za prijateljstvo, kakor Je bilo pred vojno. Ker stvari stoje tako, se ponavlja vprašanjem Cemu potem nesmiselni razgo-«i vari o mirovni konferenci?
ADPOvSsaciisi&e starte
KAJ DOBIMO TA TEDEN?
Ta teden, od 26. avg. do 31. avgusta (6. razdeljevanje) se bodo mogla proti preščipnjenju izkaznice za živila na št 6 in predložitvi izkaznice za nakup kruha dobiti poleg dnevnega odmerka 260 gramov (20 dek) kruha In dodaika 140 g (14 dkg) za delavce pri težkih del:h, ki ostaneta nezmanjšana, naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijske komisije in sicer na osebo in teden: •
TESTENINE. , ?
eno četrtinko kg testenin po K 4 40 kg.
ENOTNA MOKA. eno osminko kg enotne moke po K 170 kg.
SUHA ZELENJAD. 10 dkg suhe zelenjadi po K 11*— kg.
CIKORIJA, eno osminko kg cikorije	po K 9'60
SOL.
eno osminko kg soli po 28 vin. kg.
OLJE.	.
Na vsakih 6 odrezkov uradne izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od 26. avg, do 1. septembra se dobi ob predložitvi izkaznice za živila izkaznica št. 12 za nakup t centilitrov olja. Na to izkaznico se dobi olje v običajnih prodajalnicah do sobote 7. septembra t L Cena 28 K za U za ne-imovste sloje (z rdečo prečrtano izkaznico) po 14 K liter.
Da se more dobiti olje se morajo Izročiti dotične izkaznice in stranke se morajo izkazati z izkaznico za nakup mesa in maščob. ki se preščipne na it. 3.
MAST.
Proti predložitvi izkaznice za nakup mesa in maščob, ki se preščipne na št. 2 se more dobiti na izkaznice št. 53 mast v vseh prodajalnicah svinjine do sobote, 31. t. m.
KAVNA ZMES.
pol zavoja kavne zmesi (zavoj tehta *4 k«) po K 4*— kg. Kavna zmes se mora kupiti z ostalimi živili vred in se živilska izkaznica preščipne na št. 6. DODATNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE.
Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dodatne izkaznice za knih in do dodatne izkaznice za maščobe z odrezki, zaznamovanimi s črko S. dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od 26 avg. do 1. sept. in predložitvi izkaznice za nakup kruha, dodatno izkaznico št. 84 ter morejo nanjo do vštete sobote 7 sept. v običajnih prodajalnicah dobiti po 3 dkg slanine. Cena 24 K kg. — Izkaznice št. 83 veljajo do sobote 31. avgusta
PETROLEJSKE IZKAZNIC• .
One osebe, ki so Iz važnih vzro!. lezen, odsotnost itd.) svoječasno z: rok za prejem petrolejskih izkaznic, v bližnjih dneh petrolejske izkazn i. se spoznajo po njih navedeni r^/.l ; za veljavne. V ta namen naj se družin s k ■ glavarji, oz. njihovi zastopniki Iz me« nega okraja Sv. Vid in sicer iz nassledni:^ r ic: Riva Pescaiori, riva Orumola, v\. H r!o» ul. degli Argento, Piazza Qiuserr>ina, i>L S. Giorgio, Capuano,	Uo«
moia, Annunziata, Corti, Cavana, t^l-zza Cavatia, ul. SS. Marti<ri, Piazza Li".- ul Armeni, Mrvntfort, F. Cappello. S. 1 ucia^ Piazza S. Liicia, ul. Fabbri, O. Si. ii.va,, Piazza Cornelia Romana, ul. bcii. . hio' Marcello, Šalita Montanal, ul. \ Utoria Colonna, ul. Ma<lonna del Mare, Rotonda, OiustineHi, S. Daniele, Necker, Molo Sur-torio zglase v torek, 27., in sretre, 28. t. nu v času od 8 dop. do 2 pop. v poslovalnici c. kr. namestništva za kurivo v uL n. dv. Josipa. S seboj je treba prinesti živi'.co izkaznico in izkaznico za kurivo. Neresnične navedbe se kaznujejo s trajnim od-vzetjem petrolejske izkaznice in p< eg tega še s posebno, po tozadevni nartefeb* določeno kaznijo.

a« «
AH ie tudi t'.kiti treba? Veliki liubl^nv dr.^vl so zedluili ves naš narod cd Ziie. Drave in Mure pa do kvarnerskih otokov v eno močno, tesno strnjeno, neomajno bojno vrsto za dosego !. fsega velikesa cilia. Le peSčica i/dajalcev na^.lovj svobode, samostojnosti In ncr.HisnosH }e *tala ob strani. Z radostjo je pozdravil ves iusosiova®-ski narod to zedinjenje, vsepovsod, tudi iamkai kjer danes razmere £e niso take, da bi se bi! i mogla Izvršiti priključitev. Celo Irankovska Hrvatska« Je poročala o liublianskih dneh brez /lobnib pripomb. Zato smo se pa morali začuditi še tembolj, ko smo ugledali v glavnem glasilu hrvatsko-srbske koaliciie, .Hrvatski Riieči«, (v sreda, 21. t. m.), članek, ki ie prinašal v naravnost , neseno razpoloženje, katero je zavladalo po ^ venijl po ustanovitvi Narodnega Sveta, t o. .u Pikre grenkobe, da se nam ie moralo za^ .b i »ad njo. Ne le, da je koalicijsko glasilo Ukorekoč bko-rai popolnoma prezrlo velepomembne ljubljanske dneve, temveč je šlo še dalje in ie z onim Člankom. objavljenim pod naslovom »Opasne pojave«, poizkusilo v naših sklenjenih vrstah zanetiti aopci oni nekdanji, vse naše iavno in celo zasebno Življenje zastrupljajoči boj med - liberalizmom in klerikalizmom. List piše: »Dcčim se naša h t :ralna in demokratska družba, katera tvori več o na. le-a naroda, naravnost bojazljivo izogiba razna*. Ijanja vprašanj, po katerih bi se mogel za::. I V na-od razdor, se klerikalci z nepojmljive drZr nostjo lotevajo vprašanj, v katerih ie naš narod najbolj občutljiv, in hočejo sedanji trenutek :. ko-ristiti za zavarovanje svoje trajne moči v m:rodu. Abstrahirajmo sedaj od pojava, da v jugoslovanskem gibanju, ki se je razvilo na temelju dunajske deklaracije, Igrajo glavno uloso In govore glavno besedo klerikalcu To se je posebno sedaj poVnzalo ob priliki sestanka v Ljubil, kjer se le v z scenerlil šlo tat o daleč, da se Je škof Jeglič instaliral kot pokrovitelj cele akcija In se le nj govo sporočilo na komerzu udelelencer prečltalo ko. nadnaravna objava ter se le smatralo za potrebna da se mu poMonl posebno odposlanstvo v In« slovanskih gostov.« List opozarja nato na /nane članke krškega škofa dr. Mahniča In »Čakali smo. da vidimo, ali kateri neodvisnih demokratskih in liberalnih listov, ki podi slovansko gibanje v zvezi s klerikalci, vrtaM-proti temu, da klerikalci podajajo temu gtbanjn tOl označbo- In da ga hočejo uporabljati v svoje pr*
▼ IfStO, «S£ -
•	ViiH.
sel i -kc aaiueae Ker pa tega nismo dočakali, tem-1 bo naša trgovina in naša obrt mogla takol po vojni
več celo vidimo da sc voditelji tako umevanega neovirano razvijati ter delovati v korist in blagor klerikalizma postavljajo v prve vrste borlteijev. j bodoče Jugoslavije. Zato le ravno sedaj potreba,
smo smatrali za svojo dolžnost, da naš narod c-po- j kakor morda nikdar prej, da se zavedamo
x<	, L! !__1___-«T_— J_	J^.n/llrt na HnV>A n onn nrai
zorimo na le nevarna pojave.*--Cloves 01
mislil, da čita prevod kakega »Grazer Tagblatta«,
in
združimo, da nas dogodki ne dobe nepripravljenih. Dela ie ogromno, a delavcev malo, vendar
pa dovolj, da bi se pričelo z delom. V. prvi vrsti je poklicano »Trgovsko izobraževalno društvo«. Cela štiri leta se ni prav nič čulo o njem, kljub temu da so tu še nekateri odborniki in se precej
ne pa Hst tiste Koalicije, ki se smatra za prvo -";l-o in varuhi' 'o narodne edinosti in sloge. Ei da! Zakaj pa gospoda koaliciionaši, ko imajo tak strah nred slovenskimi klerikalci, niso stopili na čelo jugoslovanskemu gibanju in zakaj se mu pa! članov. Da se v prvih dveh ali treh letih ni mo-še ^c'1 i odtegujelo s tako vnemo? Sai so si j glo delovati, je deloma opravičeno. Nikakor se pa menda vendsr žc dovolj skrivili hrbet pod bn- j ne more opravičiti zadnje leto. Zgled imamo, kako §ta ^k-m bičem, ali pa morda čakajo, da jim se drugi pripravljajo in snujejo svoje crganiza-
■ ...... - kljub temu da tudi oni nimajo mor-
izobraževalno Organizira ozadevna nsta-
w -v ^ e mis'i? Nismo bili nikdar klerikalci | nove skupni vrhovni odbor. Lahko pa se prične in^ravno tako nam je bi! vedno tuj liberalizem; | tudi nasprotno: najprej bi se Izvolil glavni odbor, kft ^	]agoslovan«k« demokrr.tjc pa pravi- potem pa pododbori, vse to pa seveda kakor bi
i-.- *U«oda na'ieza iigosJcvasskega naroda sa I pač večina spoznala za bolj primerno. V to svrho od1 i"?* : i .lani mar svetovno nabrani« tistih, ki j je nujno potrebno, da se skliče občni zbor imeno-doveVlo aa-od do zcdiEiesfa, svobode hi nsoC- vanega društva in takoj ukrene vse potrebno, da vM s-mo ua sa d*vedeio! Ali sta jim na čelu ! ne pridemo prepozno. Slučajno pa, da bi se tem I12rod. r, fa T. giič in MabniČ, aH kdo drug: Kaj potom aH na kak drug način ne mogla zaprlčeti za to? AH bi bilo morda bolje, da jih vodijo Stad- j ta akcija, priporočam ta nasvet gospodarskem« Eer& aH pa morda tisti koaHcijonašI, katerim so j odseku političnega društva »Edinosti«. Ker pa veta trojica budi npe^tanski madžarski bogovi I imamo dovolj inteligentnih trgovcev m obrtnikov.
rlrv: tska Rijcč« s svojim hujskanjem na raz- boljega načrta. In ne samo to. S
'or v Času, ko je najnujnejše potrebna najpopol-ejša edinost, storila vse, da se le vredno pri-
iila ostalim izdajalcem naše jugoslovanske
vari. SasteršiČeve * Novice*, frankovska atska- In koalicijonaška »Hrvatska Riječka jc polna!
tHr-
taklmi razpfe-
vam: se tudi širi zanimanje in se bistrijo pojmi, kar nam tudi more le koristiti! — Trgovec.
2npanstvo Temnica t. C. v Lipi naproša vse begunce, ki se niso še vrnili v svojo občino, (iz
f-r°- j Kostanjevice vse), da mu čim prej sporoče: Ime | in priimek gospodarja, bivaiišče hšt. (pred eva-
-La bsncarotta del * div ide et iisscra«. Italijan- \ kuaciio), število družine (tudi v vojaški službi
A članek iz peresa N. S., ki smo ga objavili v j se nahajajoče), poklic gospodarja in njegovih sinov diiji nedeljski številki, objavlja v pre\ odu pel- j (kmet, kamnosek, bičar itd.). To je zelo važno ,v »Slovenec«. Priponko mu je črtala cenzura. < vprašanje. Gre Kostanjevici: biti ali ne biti. Kdor - Susteršičeve »Novice« so se cbrcrniic ob na? j £- ni še ogledal svoje domovine* naj to čim prej aradi priobčevanja iz itaHjansk'h nccijon.ilnili j stori ier podpisanemu pismeno ali ustmeno spo-<rogov nam prihajajočih dopisov, merečih iu;rc£!: Lnčc-li se ustaviti v Kostanjevici ali pa v ?bližrnje obeh v Primorju avtohtonih narodnem i j kuivr: drugi občini, kjer da mu sezidajo hišo na er na« ozmerjale « »Signori*-, enako pa smo trdi <;r£avr.c r-.roške. Za po vojni uničena posestva /e čuli podobne obrcgljaje z neks:crih* ČTVt-h j bo čržava bržkone vse plačala po zakonu o voj-trr.nl. ćeš t a bi lehko bolje porab:'.! itak ozki pre- j ,;;h v}:oJal:, k: gapaše ni. Vsekakor naj vsak pregle-ior v svo'cni listu, kakor da j-.a t; a tirno za iia- i da, kuka stvari stoje, in premisli, ali si more tirc-•?.uske dopise. Vse-;: taUm. v	c;.irti 1 dili toliko polja da bo mogel skupaj z družino ži-
';kiicanim. z glavo v vreči s et puseiajcCim kri-, veti (mislim, da tega ne bo mogoče še več let). :om pravimo ie eno. namreč, da prihajajo pre-j Gori omenjeni podatki, prosim, naj se mi vpošlje-j. *::di njihovo rev;, kanje in bcvskaaje nc \ JV> vsaj do 8. septembra t. L — 2upanstvo Temni-s; - >.-:■'carotia de! sdivide et iaipera*! Kdor: ca-Lipa. Zupan: Ivan Trampnž.
.	-'C.*, rojde mirno z nami preko nilh : x>:aro£fEa Prosveten hrvatsko učiteljsko društ-
» ci;i..i	so zz Istru imat će svoju odborsku sjednicu na
ti vas tja Ko smo včeraj ponoči dobili j Uč ki, gostiona Peruč, dne 25. ov. mj., na koju ste v 1 oj? lelnicl pri Sv. Marku, nismo ; poziviju gg. odbornici, da neialjeno dedju, jer će Ja !•: bil ponesrečenec, ki ga jc j se raspravljati o važnim učiteljskim pitanjima, tako ncasđna smrt, naša stara vrla kore- j Mogu prisustvovati i društveni članovi neodbor-.: rjakobskl Ivan Kvastja. In vendar,
asp.
Mestna zasiavijahiica v Trsta (Civlco monte dl pleti) daja predujme na vrednostne papirje, kakor tl pr. obveznice, državna fn občinska posolila, efektne loterije Itd. s 6% letnimi obrestL Sprejema v prostovoljno prodajo na iavni dražbi vsakovrstne vrednostne In brezvrednostne predmete. ne da bi se isti zastavili, in v navadno shrambo vrednostne papirje po zmernih odškodninah.
Stran
i2k.
Žalostno vest, da je njegov dolgoletni Član in odbornik
Ivnn Hvastja
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
y!iti Mmm feis! bL Mi Teresa. - lastna naiaEa.
Delniška gUvalca K 120.0Q0JJp9. - Rez. zaklad K 41^500.000 |
IzvTšnjs kolantaii tantas ia B^BIĆOS tramkaje. j
_Uradne ure od »-t
nenadoma preminul po nezgodi, ki ga je zadela 23. L m. na delu delnici pri Sv. Marku.
Pogreb se bo vršil danes, v nedeljo, ob 37« pop- I2	št.
ul. dei Lavoratori.
Bil je med našimi najboljšimi Slava njegovemu spominu 1 TRST, 25. aprila 1913.
■a*
HALI OGLASI
s
Proda ss
kosa s vosom ali tudi brez vos*. DiSkvo na Gieti Ster. 125. S623
flftnsnsbn družina išče služkinjo, tudi s de-SIOvCuSKB Želo, z» vsa kižua leU — Tstup takoj. Naslov pove Ins. odd. Edinosti.
2624
Vlinlm malo posestvo t gorialri okolici kakor t ftUlMiin Vrtojbi, Vol*jidr»gi, Vogerskem ali Frvagini, v vredeo^ti od 15 do 20 ti^oč kron, ne oziraje ee na porm^eno ali opnatoženo «taiye. — Morebitne ponudbe z navedbo t > zadevnih podrobnosti je poslati na Jns od«L Edinosti pod žt 111.
20.5
r m nit M ie izgubila v tramvaju Campo Marzio IlOSPtt iskaznice sa krak ia zavila, glaseče se na ime Frančlike BšĆak. Poftteni »ajdi tal j naj jih prinass Ins. odd. Edinosti.__
Zamenjam
nove moške čevlje za kavo. I lica Zonta 8, II.	2627
Deželna poslovalnica za osKfto obleke na Primorskem
javlja sledeče:
Da se olajša občinstvo izločevanje oblačil Izročenih popravfjalnici obieke v nI, Economo št 2,
se Se odprla
podružnica na Korzu St. 12,
katera sprejela vse poprave In priredbe moškiii in ženskih oblek in slična dela ob delavnikih od 9 do 12 dop. in od 3 do 5 pop.
Delavnica, ustanovljena v prid činstva.. izvršuje vsa dela hitro, fai po zmernih cenah.
Umetni zobje
z in brez čeljusti, zlate krone in obrobki
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnik
Trst, al Jtrcffcca mism (Es Cs-sarma) it 13, U.
Ordinira od 9 pred . do 6 zvečer.
mm lOl^iil
ki |c dovršil nekaj mešča:žski!i ali srcdnll! šol, se spiejme. Oglasiti se ie pri vouSivi" i tiskarne »Edinost«, ul. sv. Frančiška ši.
zobozdravnik
I.-
ver
0_6aTmn hiža s 25 stanovanji in 2 skladišči IHinU proda, cera 40.000 K; ali pa se zamo nja za hiraeo z w;om. Uliea Čari nt i a St. 21,
Križman.
P M
m poliistro spalne sobe. SIS a rento 5/lV. Janko.
o sobe. TJliea
P.J.J- «A slsdeče nohištvo: postelje, nežni riUUu SIS omarice, umivalnki z mramorjem, oma.fi, vzmeti in postelja za 1 osebo. Krane, nI.
Solitario it. I.
B"!^, v Dajem dobro vpeljano gostilno. TUjca niSl Molino a veato 3.^omaiift.	2b20
Ei
Moli a
2f>30
se i§če. dobi dobro hrano in plačo. — ČU&ilf Petronio 2, gostilna.	£613
t!?, nas
mej.
fvastje ni več. Pokojnik j
UicH je v Zugrsbu po dolgi, teški bolezni v če-
' - -i najz~'.vedir??š:h : med na im Šentjakob- ,	costavec frcalo p!. Sladovlć, znan po
roJ:'.cTa J.eiiia, snovanja in delovanja. Bil je č!rn nnototerih narodnih društev, zlasti Sentja-pri Delavskem p c v por nem <3kn5tvn pa le
mi nepreskrbljenimi otročiči.
Ro'ian. V začetku septembra bo minulo 10 let, odkar se je ustanovil rojanski »Sokol*-. Vsikdar
bil Član in odbornik skoraj od začetka. Ko se je,	y ih vrstah za narodno delo, od prvega
osnov.-.-a svoJeCasco Narodna Delavska. Orgam-; ^	nif>2:i je fci, 2Vest zastavi matere
zac'ir!. je bil med prvimi, ki so pristopili, m je tuci i	...
dcl< v: I v njej ket odbornik. Kakor za delavska
Slave. Mislilo bo 10 let. S svolim nastopom v
I Narodnem domu v Trstn hoče rojanski Sokol
j praznovati ia svoj jubilej. Praznovati ga hoče v
vr*r"ar;a, se je enako zanimal tudi za nn^e po-
lirične stvari. Ni ga bilo shoda ali zborovanja yr	sokoiskega napredka, pa tudi v zname-
Ianem dom«, pri Sv. Juoou ali^tam v okoha, |	^^lote. visoke jugoslovanske ideje. Brat-
d, : bi b»I pnsoten. Pcusticn« too xEdmosU	in sestrice! Malo nas še loči
sreie tudi med svoj.rm kandidati pr. vokt/ah	prihajaite vsi redno in točno v te.
v tržaški mestni svet Kot mož Pc5 enjak v ^if^^ te moramo strumno skleniti naše
r:cr: pogledu je užival vsepovsod ugled in sposto-	vzajemno bratsko ljubeznijo okrepi« drug
Dasiravno ,,72 let strr -e brl duševno m	da'bcm0 ,3traj,li jeklenih mišic in na-
t, cd m frrepax; S3. k še redno cpraM	- * _ Načclriik.
v. .'Jo v ladjedelnici »n se tudi redno ndele-	_	t . . „
Slovensko Planinsko društvo naznaja, da sta v
oskrbovana hotel
iz, >io žn im neutrudnega sotrudnika in pod- j 'Zlatorog* cb Bohinjskem jezeru in -Triglavski
dom« na Kredarici. Ker so sedaj najlepši dnevi, amudijo prijatelji naših planin izletov na na orjaški Triglav, ostane oskrbovan do srede septembra, hotel »Zlatorog« pa tudi čez
f cd Ji zopet oživljaj očesa društvene- 1 Slovensko Plsni-isko d .. . tfntžabnc^a življenja. Naša narodna društva' Julijskih alpah otvorjena
pi-	naše šentjakobsko de-avstvo dobrega to-
•1 pri'.'telUi	" ^slovanska stvar pa j naj ne zamudijo Prijaiem nasi
:• r .T.ciejšega oristaša in propagatorja. Čast nje-j bajno lepo Bohinjsko jezero in r.	delu. slava n*egove!»!u fpominu! Zaosta- • Triglavski dom na Kredarici
lice se
služkinja =a domača dela Petronio 2,
gostil aa.	_25-1
kizr-ižn vsake vi-ste kupuje in plača po najviših VfSCB eeoah Fraa Babift ▼ Trstu vL Mohno grunde Sfc. 20.
»ineblirana soba s prostim Ulica Cocnmerciale 14, T.
2*91
Tfcocora. B 10
instruktor
ve:1 o 278.
se i£5e za' matematiko IV. realae gironarije. Naslov: Barko vije
nc
je lekarna Oodermaz, Trst, Ul. ftlborgo 17. D 7
od piva in vina kuputje Hotel Balkan, Piazza Caserma.	"592
Hj?T.r.tnn se odda v najem s hišo ia obdela* ru5"5ivu rim zemljiKem. Vrtovina, državna ceeta žela?:niČno postaje Kam nje okraj Ajdovščina. Ver: pove Hicko StikUj, Trst, Co»-;o St. 47 (Pogrebno podjetje._____^
R^AAsfff Anton Jerkifc posluje v svojem ateljei v ? 10210 ▼ Trstu. Via delle Poste ftt. 10.
40
Am se
Stan-aa^ t«nxa, Presek.
v r>ajcm gostilna Stranear Giuli&ni 32. Poj
ulici
asnila Stranear, Be-
li pa naše najgloblje sožalje! — Pogreb se bo v.d?nes. v nedeljo, ob 3 pci>oldne iz hiše 2a- jesen, losi; u'. dei Lavoratori št. 216. Leiakf, ki jih mcče|o sovražni letalcL C. kr. na-
niL unlštveni svetnik razglaša: Opazilo se je po-r.i o v zadr.icm času, da so metali sovražni le-
Italr: let
državi sovražne vsebine. Posest in
r. ■■'! nje takih letakov jc od c. kr. namestništva .pr povedano za podlagi g 13 odi. C. ministrske od-'re lbe, izdane 19. L 1S53 drž. zak. št. 10* oziroma 7 11 cesarske odredbe z dne 20. 4. 1S54 d. z. 96 za vse cesarstva neposredno stoječe ;mesto Trst in njega okolico, na pokneženo gro?!jo ■Goriško in Gradišćansko, kakor tudi za mejno jgrciijo Istrsko. Prestopke te prepovedi kaznujejo v sx:~!ii § cesarske odredbe z dne 20. 4. 1?34 Ji 7. št. okrajne politične oblasti, oziroma policijska oblast z <:lobo od 2 do 200 K ali z zaporom od 6 ur do 14 dni. — Dr. Fabrizi 1. r.
Tr-ovcem v Trstu! Prejeli smo: Mnogo se je P5 !-> ;n se še mnogo razpravlja o bodočnosti na'c Ta mesta. Oovori se veliko, svetuje marsikaj k< -T-,'!ncga, ?. dosedaj se nihče ni zgenil za dejan->k, 3r» temeljito rešitev teh vprašanj potom re-vi dela v prospeh naše trgovine. Zlasti pogost 'itarno o ustanovitvi te ali one družbe, pod-fseX zndrr.^e v svrho oskrbe in obrambe svo-5.1; so drugo v. sedaj, v prehod nji dobi in po vojni. Pr? 7uje se, da se med uaml v to svrho premalo t!:' i. V ožjih krogih se je že marsikaj govorilo in ^klepalo, a seveda, vsled premalega zanimanja favno s strani najbolj poklicanih se ni sklenilo nič. isTe sinemo pričakovati od drugih, da se bodo žrt-, vovali za našo stvar, ampak moramo sami pričeti z re?n:m delom. Vrnili se bodo naši kolegi z boj-liega polja. 2alibog, večina njih ne dobi niti desetine svojega prejšnjega imetja, a mnogo jih bo £rez kapitala in brez zaslužka. Treba je torej vendar vsaj nekoliko poskrbeti za te naše tovariše. |?esnica je, da se moramo tudi mi sedaj trdo boriti za svoj obstanek, ker je trgovina danes pre-kla na privatne osebe in takozvana »podstrešja«. ^(Ijub temu pa se ne smemo zanemarjati in izkoristiti moramo vsak položaj v svrho zboljšanja
P
aše pozicije. Kako In kedaj konča volna, danes ihče ne ve, a to nas ne sme ovira«. Pripravljeni moramo biti za vsak slučaj in sicer tako, da se jedilni listi. - -
Tržaška kmetijska družba naznanja, da ima sedaj na razpolago kmetovalcem semena: špinačo, zimsko solato, čebulo belo in rdečo, zimsko redke v, repo za jesen in motovileč. Ta semena se oddajajo cb delavnikih od SV: do 12 opoldne v njenem uradu ul. Vienna št. 10 I, desno.
Vrtno veselico v skromni domaČi obleki priredi podružnica CM D pri Sv. Mariji Magdaleni dne 8. septembra. Sodelovalo bo iz prijaznosti naše požrtvovalno pevsko društvo *Kolo«. Veselica se bo vršila v krčmi gospodarskega društva »pri Tlrol-cu«. Vse podrobnosti sporočimo o svojem času. Prosimo pa že sedaj rodoljube In rodoljubke, Id jih je nebo obdarilo z večjim zemsklm bla^rom, da blagcvole ka;- malega darovati za kolo sreče, ki bo ob tej priliki delovalo. Darovi — prosimo — naj se izroče v otroškem vrten pri Sv. Mariji Magdaleni, ali pa direktno naši vrtnarici fdč. Viktoriji Godini, ko pride moledovat v ta namen. Imena darovateljev se objavijo. 2e danes računamo na to. da bodo tržaški Jugoslovan! prišli v lepem številu na senčni vrt »pri Tirolcn« uživat krasen razgled in položit mal dar domu na oltar.

S potrtim srcem naznanjamo, da je naš pre"
ljubljeni soprog, oče ozir. stari oče in tast
Ivan Kvasila
v starosti 72 let, nenadoma preminul po nezgodi* ki £a je zadela na delu.
Pogreb s« bo vri l danes, v nedeljo, ob 31/, pop. iz hiše lalosti v uL dei Lavoratori (Ponaiano). ANA, soproga. ALBIM, EDVAPD. AVGUST, KAREL, etaovi. FANf, ROZA, MARINELLA, svakinje. Vn vnokv
Češko Budievitka Restavracija (Bos*-kova uzorna teška gostilna v Trstu) se nahaja v uL G. Galatti (zraven glavne poštej
„M380K fOdlHlT ,
proti o i) so prodaja v vseh lekarnah.
(proti nevralgiji, matizmn. ekrnini
in
16 D
ra iniAn fin delavec Želi spoznanja s gospo-JJ leteli dično ali vdovo, mlado, kres otrok, £ta»-o 22—32 let, pridno gospodinjo. Ponudnik ima
ca Ins. odd. Edinosti. Tajnost zajamčen« s Častno besedo.	^S82
Umilfll se vsakovrstno novo in moder-rFOlIB 00 pohištvo, posebno zakonske sobe. Zaloga pobiitva Beaedetič v Trstu, ulica San Maurizio št 10, od 4 30 do 6 popoldne.	D
r
ZDRAVNIK
I. Bmi Miner
specijalist za notranje In otroške bo* lemi, sprejema vsak dan od 2 do 4 popoldne, razen nedelj; ^t^ulld del Teatro itev. 1, IL aadstr., 28.
zmožna knjigovodstva, pe f^kino strojepisja, slovenskega, itaSf-janskega in nemSkaga jezika, dobi službo v trgovski p sjrnl Ponudbe pod „Pridna uradnica ' na tnses-atni oddelek Edinosti,
Dr. J. C
v Trstu, ulica Poste vecclila 12 vogal ulice delle Posta
izdiranje zobov brez bo -
leein. — Plombirani«.
« DMETfil ZOBJE
Tr§09sH0-0Sr!nn indrasa o Trstu
reg. zadr. z neom. jamstvom
OL S. FrSii-ilKil &S1SHS33 11 23 i!. HCd. sprejema hranilne vlege
Od 1 K dalje ter jih obrestuje po
Mier
Omefso
Tntj^ga »a?ojtywfflgi)TBt
j t
__i»
ZZj s
IzvrStsTe Tssko
}qo delo
uao^p.oitr i^osii. naročnikov tprejoina haročba ia jih iz-vsSioe na dcani^ er. tgdii ^sasaj
m	j •
Trst BL <i€i Pffl Žt2J. 42
Trgovcem otvarja tekoče če. kovne i^čane. — Posoja hranilne pušice na doni. — Rentni
davek plačuje iz svojega. Daje posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin.
Uradne ure vsaki dan fzvzcmSi rsetlel| In praznikov o;i 3 do .
Odvetnik
dr. Leopold Boštjančič
naznanja,
daje otvoril svoio odvetniško pisari
v Trstu, ulica Arciduca Giuseppe (Lx
Caserma) 15 i.
Josip Struckel
Trst vrani Vin Horio Tmss-S. Cotcifni
Novi dohodi volnenega blaga za moSke in ienske. Velika izbera kožuhovine, nogavic, volnenih srajc (maje) bar-hanta, svilenega « volnenega blaga za bluze, čipko vili ovratnikov in okraskov.
Amerikansko duhle~zla$e
v zlatarnici In urarnlcl
A. Jerman, Trst ul. felera uscdiSs n
Velika zaloga dolgih in ovratnih verižic, zap^nlc, prstanov, uhanov, obeskov za slike, medaljone i t. a Vse stvari so po zmernih cenah, izdelane v najboljši, tovarnah. — Srebro in zlato kupujem in menjam Pošilja se po povzetju.	Ceniki se ne razpošiljajo

Konjske garje
li auti* M zdravljenje konjskih garij, priznano po prvih živinozdravniških nDZIlO velCakth kot uspešno in zanesljive* sredstvo. — Prodaja se na drobno In na veliko v mtrodflnid. ,
Ettore Domenla v Trstu, ul. Farneto 7.
1VgT
mm

A.	\
m-

- j.
-t,
IP* T	Ane 2". av»ft« 101»,
F Zapotlovftlii«ca tečafa c. k. soriških učUdiHe v
Llubiiaiia v prihodnjem šolskem letu 1918/19 >• •o več, kar te £ oktobrom t. I. otvorilo vse prei-W* goriške iole zopet v Ooricl sami k rednemu pouku- Lanjski gojenci in gojenke zaposlovalnega tfčaja ljubljanskega kakor t«di vsi oni Ooričani, ki bi želeli vstopiti v 1. letnik učiteljiški, nai se to-fei prijavijo tekom meseca septembra pri svojem ravnateljstvu, t 1- moikega, oairoma ženskega dčiteljišča v Ooricl. Dopisi na ravnateljstvo moškega učiteljišča goriškega, ki se dne 29. t m. is Ljubljane (Dunajska cesta, 38/H) preseli v Gorica Haj se pošiljajo od tega dne počeaši pa do; daljnjega obvestila na naslov: Ulica v Stračtee, št. 38.
Urad okrajnega načelnika za ftentvMskl okraj
se s 26. t. m. preseli iz hiše št. 6 v nI. Vlttorto Colonna v hišo št. 4/6 v ul. Navali.
Križani pa znajo napraviti 1 Prejeli smo: Divno! Krasno! Kaj takega nismo pričakovali ▼ vojnem času! Tako le što crđ ust 4° us* na Veliki Šmaren in naslednje dneve med zunanjimi udeleženci sklepne procesije ob mirovni pobožnosti v Sv. Križu tržaškem. Opis takih cerkvenih slavnosti sicer spada bolj v nabožni list, vendar ker se ob takih prilikah razodeva vsa duša narodova in se z verskim značajem spaja v neločljivo celoto tudi narodni značaj našega tržaškega okoličana, zato je samo ob sebi umevno, da naši okoličani pričakujejo opis takih prireditev tudi v tržaškem slovenskem dnevniku. — Slavnosti so se začele, kakor je bilo že v tem listu objavljeno, že v nedeljo, 11. avgusta, s prenosom kipa Lurške M. B. iz ccrkvice sv. Roka v župno cerkev sv. Križa. Kratka pot je bila vsa odičena z zelenjem in slovenskimi trobojnicami. Kip je nosilo 8 deklet v popolni slikoviti narodni noši. Med potjo se ie pela znana Lurška pesem. Ob prihodu v župno cerkev je pozdravil Brezmadežno misijonar dr. Zdešar, ki je potem vodil duhovne vaje vse dni do sklepa 15. t. m. Pri stanovskem govoru materam je poudarjal, da mora h:tl verska vzgoja prepojena z narodnim duhom. Kip Brezmadežne je od nedelje do četrtka stolova! v sredini župne cerkve obdan od gaia cvetlic in zelenja Iz grajskega vrta
v '.'iramarfu. Na glavnih vratih cerkve ie blestel ?.apis: »Slava Jezusu, knezu Miru« na stranskih pa: Kraljici miru« posvečena slavnost) s transparentom 135S—1913 v spomin Luržke obletnice. Ma velikem slavoloku ob župnišču značilne besede iz Iurske pesmi: ^Brezmadežna, Mati, je tvoje Srce, In milostno bije za narode vse«. Krono ccli prireditvi pa ie postavila sijajna sklepna pr"cc?;!a s kipom Lurske Marije. Cela dolga pot je bita vsa okrašena z zelenjem, preprogami, i.rJ: povečini trobojnicami, napisi, in pa s tisočerimi malimi zastavicami. K proccsiji se jc sef.Io 8 duhovnikov s preč. g. Zinkom, dekanom 7 Oočin na čelu. Pri procesiji je svirala sodba mestne ubožnice tržaške. Lepo ubrano petje pa ;e vodil domači organist in šolski vodja g. Tence. Vzoru: red pri Izpre^ odu so delale za to določene reditel?ice. Ob vsaki šestih cerkvenih zastav In ob vsaki štirih s cvetlicami obloženih blazin je b:!o 4—6 deklet in deklic večinoma v narodnih nošah. Kip ie nosilo 5 vrst po 8 deklet. Neposredno za kipom so stopali zastopniki raznih oblasti in na lepa vrsta žen v popolni narodni noši, za mirni pa nepregledna vrsta udeležencev iz Na-brežine, Prošeka, Kontovelja, OpČin, Zgonika, ocmpolaja, Mavhinj in od drugod. Ženska Marijina družba z Opčin se je udeležila celo z lepo cerkveno zastavo. Zunanjih vdeležer.cev je moralo biti okolo 1000. — Procesija se je končala na prostoru pred cerkvico Sv. Roka, kjer je bil na pro-sicin napravljen oltar za blagoslov z Najsvetejšim in poseben šotor za kip Brezmadežne. Tu je s pripravljene tribune govoril sklepne besede dr. Zdešar in vabil vse, naj posvetijo sebe, svoje In svoj narod Brezmadežni, na kar je domači župnik z močnim glasnm n" .1 posvečenje slovenskega naroda Mariji Brezmadežni Devici. Nato je cela množica navdušeno zapela: Ti, Marija, naša kraljica. S slovesno zahvalno pesnijo in slovesnim blagoslovom se je ta pomenljiva slavnost končala približno ob 8 zvečer. Kip Brezmadežne se je še isti večer med petjem Marijinih pesmi prenesel v ^crkvico sv. Roka in drngi dan zjutraj po sv. maSi med petjem lavretansk'h litanij zopet položil na svoje mesto v Jursko dualino. Vsa slavnost bo gotovo vplivala na preporod našega ljudstva v verskem, nravnem In narodnem oziru!
onega moškega. Bit j« lSletni Ignac KoiariS, ki ia prej tudi im neki Croci Italiji ukradel za JMO K perila. Dali so ga seveda pod ključ.
Nesreča ▼ kopali. Mornar Albert Laua. star 21 let, se je kopal v morju. Nesreča pa ja hotela, da je privozila mimo torpedovka, kateri sa ni mogel več izogniti. Bil ja težko ranjen.
Razno.
Zaradi bede v smrt. Vdova Filomena Toro§, stanujoča na Campo Marzio Št. 5, je imela borih 120 K penzije in s to malenkostno svotico na} bi preživljala sebe in dva otroka. Nemogoče! Sestradana do skrajnosti sama, sestradana uboga otroka: re?iti je hotela vsaj otroka, katerih bi se usmilili ljudje, in je skočila z nabrežja Grumula v morje. Rešili so jo še pravočasno.
S karboluo kiselino se je hotela zastrupiti neka Rina Ture!, stanujoča v uL Majolica št. 12. Prepeljali so jo v bolnišnico in ji izprali želodec. Nje-rto stanje je težko.
Tatvine. Gospe Adeli Piccoli, stanujoči v nI. Ireneo della Croce št. 5 je dekla, o kateri se na ve drujro, kakor da jt je ime Marija, odnesla precej perila. Perila in dekle ni.
—	Josip Babuder, star 17 let, stanujoč na Istrski cesti št. 74 in uslužben v blaznici pri Sv. Ivanu, ie ukradel nekemu Antonu Grižonu perila in zlatnine za 300 K, nekemu Mariju Getzu srajco in čevlje vredne 180 K in v blaznici sami tudi par čevljev, vrednih C0 K. Tatu so aretirali.
—	Neki Mariji Počnik, stanujoči v ul. Majolica št. 5, je neznan tat ukrade! obleko, vredno 1500 K.
—	Josipu Skilanu "vi u v dolu št. 780 so neznani tatovi ukradli I z koruze in 40 kg krompirja; današnja vrednost okoli 2000 K.
—	Finančni respicijent Marko Jazbec je 19. t m. ob 1 pop. prišel domov v svoje stanovanje v Bo-roevićevi ulici št. 36 I. V stanovanju je našel žensko, ki je sedela na polni vreči. Vpraša! Jo je, kaj dela v njegovem stanovanju, nakar mu le odgovorila, da jo je najel neki neznan možak, ki jo je pripeljala stanovanje, za katero je dejal, da je njegovo, in jo naprosil, da mu pomaga odnesti nekatere stvari iz stanovanja. On sam je odnesel
rečo in ji naroČil, da naj ga počaka. Rekla Je, da se imenuje barija Klarič. Jazbec ie ugotovil, da mu je oni neznanec odnesel perila in drugih stvari v vrednosti 3000 K, a v vreči, ki je bila tudi že pripravljena za »transport«, pa se je nahajalo perila in drugih stvari Za 4700 K. Jazbec Je poklical stražnika, ki je odvede! žensko v zapor. V preiskavi se je izkazalo, da se ženski imenuje Marija Milotič, da je rojena leta 1889 v GračiSća pri Pazinu in da stanuje v nI. Concordia št. 7. Pomele se Je tudi posrečilo policij!, da je zaloti**.
Urautltev morilca Petra Raanrla ▼
V	četrtek ob peti In pol zjutraj je dnnajsld rabe« Lang v jetnifnici deželnega sodOCa v Orade« o-beail morilca dunajske kontoristinja Heroina Prelnfalk, drvarja Petra Rannerja, ki ta bH meseca maja od graškega porotnega sodišča obsojen v smrt na vešala. Ranner Je bH, ko so mu naznanili uro usmrtitve, popolnoma miren. Prosil je, naj mu za kosfio napravijo žgance, U jih je pojedel s slastjo, za večerjo pa prlpravUo avfal-sko pečenko, solata omleto in vino. Jedila so mu oči vidno teknila dobro. Nato ja legel spat In spal celo noč. Na dan usmrtitve so ga zbudi« ob 5 zjutraj. Po sprejetju zadnje popotnice, Je spil* še Črno kava nakar je stopil v sobo rabe!] Lang, da ga zveže. Obsojenec se je pri tej priliki stresel po vsem životu. Ob S zjutraj ja prispel na dvorišče vojaški oddelek. 2e dan poprej je rabe!} Lang tekom večera postavil tamkaj obešalo, obstoječe iz 2 in pol m visokega, štirirobatega kola, na čegar gornjem konca je privita železna kljuka. Polagoma so pričele prihajati osebe, ki so dobile vstopnico k žalostnemu aktu; tad! aa oknih, obrnjenih prot! dvorlSčn, je bito videti gledalce. Par minut pred 5 in po! uro zjutral so prišM predsednik deželnega sodišča, dvor. svet dr. Bayer s deželnosodnlm svetnikom dr. Spannerjem In sodnikom dr. Gubom, kakor tudi prvi državni pravd-nlk dr. Kčnig in drugi sodni funktijonarji In uradniki kazenskega sodišča. Dvor. svet dr. Bayer je dal vsakemu višjem« paznika naročilo, da sa Izvrši usmrtitev. Stražnl organ Ja odšel tako! aa hodnik, ki vodi v jetnišnlco; kmalu je bilo slišati rožljanje ključev in nato klopotanje lesenih čevljev. Prvi se je pojavil rabeli Lang, ki le ime! a seboj usnjato aktovko, ls katere ja potegnil rokavice, ki jih ja nadel z veliko naglico. Neposredno nato j« prišel obsojenec med duhovnikom In Jet-niškira višjim paznikon^. Njegove roke so bile vklenjene in zvezane na komolcih navzad. Ranner je bil bled, kakor vosek, vendar pa se je držal pogumno. Dvor. svet. dr. Bayer je prečital razsodbo in rekel nato rablju s ostrim glasom: »Gospod rabelj, izročam vam obsojenca, opravite svoje opravilo!« Rabelj Lang je stopil med tem na podnožnik, postavljen za obešalo. Oba rabljeva pomagača sta prijela obsojenca In ga odvedla k obešalu. V trenotku, ko sta Rannerja dvignila, Je zaklica! dvakrat s krepkim glasom: »Prečastitll
V	božjem imenu!« Zaslišati Je bilo le še kratek glas in opaziti stresljaje života in par sekund pozneje Je rabelj Lang naznani! predsedniku usmrti-tvene komisije, da smrtna obsodba izvršena. Duhovnik je zmolll Še kratko molitev In sodni zdravnik je ugotovil smrt Viseče truplo so pokrili s suknom. Med navzoče je bH razdeljen odtis razsodbe proti Rannerju in kratek opis njegovih zločinov, ki jih ie plačal s smrtjo. Polagoma so priče izvršitve smrtne obsodbe zapustile morišče. — Usmrtitev Petra Rannerja Je bila prva, ki Ja bila izvršena, odkar obstoja sodno poslopje v Ja-kominijevi ulici. Zadnja usmrtitev je bila Izvršena v Gradcu pred 24 teti in sicer še v starem sodnem poslopju. Takrat je bil obešen neki 241 c tal hlapec Peter Dočekal, Istotako radi roparskega umora. Truplo Petra Ramierja Je ostalo eno uro na vesalih, nakar so je položi v rakav In Izročili zavodu za sodno-zdravniško medicino. Kmalu nato so zginila tudi vešala in ob 8 zlutral ni bilo več nobenega znamenja aH znaka, ki M pričal da Je par ur poprej na malem dvorišču prenehalo življenje velikega zločinca.
Milijonska goljullla dveh sleparjev. Decembra meseca lani je vzbudila milijonska goljufija obeh družabnikov trgovske agenture 1. Sackel in dr. v Mariboru, Josipa Sackel In Jurja Engelhart veliko pozornost. Oba družabnika sta bila prejela od cele vrste veleindustrijalcev znatne svota za nakupovanje živil. JurIJ Engelhart je vzel bale znesek okoli 700.000 K s seboj v Zagreb In Je potem simuliral norca. Policiji se Jo posrečilo, iztekniti znesek 636.000 K, ki ga Je skri! Sackel v nekem predalu pri svoji mačehi Ker je oškodovanih cela •vrsta tvrdk, le razglasilo okrožno sodlSče v Mariboru konkurs nad premoženjem tvrdka J. Sackel in dr. In obema družabnikoma, ki sta o-sebno jamčila za kreditiran! znesek. Pripeljal! so ju v Maribor, kjer se Je vršHa v torek sodna obravnava. Obtoženca sta bila obsojena vsak na dve leti težke Ječe.
DAROVI.
Podružnica CMD v Rojanu: g. Jože Čopič 5 K.
—	Josip Cok od Sv. M. Magd. Sp. st. 720 Je nabral na nabiralno pelo šentvidske podružnice CMD K 113'—. Denar hrani uprava.
—	Čin je razprodal dva bloka za šentvidsko šolo (K 20V—) in na poti v St Janf, ko je polovico vlaka ostalo na progi, stržil za latvico kislega mleka v hosti K 11*—. Denar hrani uprava.
—	Gospa Tomašić nabrala pri Zlatem leva v Zgornji Radgoni K 20*— za belvedersko podružnico CMD; izročeno blagajniku. Istotam za botra Luka, oziroma šentvidsko podružnico CMD K 10. Denar hrani uprava.
—	Krokarska družba nabrala pri Katalanu: za mariborsko šolo K 24*—, denar hrani uprava; za CM podr. na Belvederju K 40*— denar izročen blagajniku; za jugoslovansko gledališče v Trstu K 30*—, denar hrani uprava.
Rokavice in moda* potrebščine.
IT. VEHDSR * Comp. Opna 14 Modna potrebščin« in isdelov&n)« rtfcavi*. OHMmiJo in poprav-Jjanje rokavic. Cene zmerni.	1310
■teb
PROSIMO SLOVENSKIH. HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZA NASE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POŠMEJO NAJ SE V . - NARODNI DOM V TRSTU - -
Trgovina jeetvin
IVAH BJDOVEG, Trat, nI, Ufcmpaiilto it (£tg Ponteroaso). Ima v zalogi: serret Seat, kisle knmaice, k vermo rabuh
)uHl maršala, malinovee i vya Ur blago aprovizaeijska komisij«. (414
Mehanična delavnica*
ODLIKOVANA LIVARNI CA OSVALDELLA. Vin Medin 2t. Izdelovanje la popAva stroj«* in motorjev. Proračuni.	991
PTETRO stična vezava.
Knjigoveznica
►AN, Trst, ulica Val<
Že
diriv«
PIPPAN,
— Vpisniki (registri) posebnega sistema.
pni koledarji lastnej
19. Arti izdelka-
207
Majolične peči in štedilniki
M. ZEPPAR, uL & Giovanni 6 in 12. Najboljša Izdelovanja in n^popolncgša vrsta. Cen« zmerne. 203
Hotel Continental
Tra\ ulica San Nieott št. 25 (blizu Cona). Prenočišč« m vojak«. Dvigalo. Gena zmerne. Postrežba točna.	190
(rebro in dragulje
kupiti* po najvišjih dobroznani ta zlatarna
Trg Stare mitnica (Bar-rlera veccMa) Stav. a
ZiOD
se kup! tudi v veliki množini. — Ponudb« na H. LOSERp Trst, Via Fontana 14.
5000 steklenic po K 12'— steklenica sladkega Izolanskega	i
REFOŠKA („Desert")
tako) tvrdka J. Par čina & C. v Trstu. skladišče V. Gaetano Donizettl $t. L
Kupujem vsako množino
brlnleulh Jagod.
DestflerUa In rafinerije VLADIMIR ARKO. Zafcrefc Vlaška ul. 116
Papir.
VELIKA ZALOGA PAPIRJA za o vitko,
/al&ki ra — G a« tone
_______________	papirna.
tih vreOa lastne tovarna. — Valčki raznih barv
in velikosti. Cen« zmern«. Trat, Via dei Gelai 16.
DolHnar, M
Damska krofačnica
A. RTEGER, Trat, nllee Oomraerciale 3. Izdeluj« vsakovrstno obleke p« angleikem in francoskem kroju« plesa« c bloke, oblek« za p'oroke, bluz« za gledalitte itd. Cena zmerne.	337
Ljubljanska kreditna banka
■ Podružnica v Trstu ■■
UHca Caserma Stea 11	Uradne ure od M.
Kupuje in prodaja vrednostne papige vsake vrste, srečka, tuje zlate in papirnate novce in devize.
Daje predujme na vrednostne papir|e in blago in IzvrSnJe vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije.
Vlage no Knjižice obrestuje 4 X netto
VRtte na tekoa In žiro-racua najbolja po dosoooni.
i i Obavila nakazila vojnim ujetnikom. =
Poslovalnica c kr. rasredne loserlle.
t.

Ugodno naloži
Pozor!
Za zavarovanje K 3000,— na 15 let se plača K 1942.—.
V sluCaju doživetja se za to izplača zavarovancu K lOOO«— državnega posojila in K 2000.- V gotovini, skupaj torej K 3000.-.
Će zavarovanec umre prej, recimo že n. pr« v 2» zavarovalnem letu, dobe njegovi zaostali
1. obligacijo državnega posojila za	K 1000.—
% v gotovini	• K 2000.—
a vrnjene naprej plačane in neporabljene premce v znesku K 1736-58
skupaj K 4736*58
vktfttb temu, da je bilo plačanih samo K 1042"—.
Poleg tega dobe zavarovanci 90% vseh obratnih prebitkov te gotovinskega zavarovanja. V slučaju, da zavarovanec nenadoma potrebuje denar, ki ga je plačal za enkratno premijo, recimo za nakup ilvilM. zemljiSIa ali poljedelske oprave* more vplačani denar zopet dvigniti takoj In brez odpo-vedl, ne da M mu bilo zato treba razveljaviti zavarovanje. —
Premfy* plačuje potem enostavno dalje v majhnih četrt-, polu- ali celoletnih obrokih,
Najboljša hranilnica! — Najboljša rodbinska preskrba I Donaša najvišje obresti in je vsakčas izplačljivo!
Seveda se morejo taka zavarovanja sklepati tudi proti plaCeva-vaniu premij v četrt-, polu- ali celoletnih obrokih.
Pojasnila dajejo in sprejemajo prijave zavarovalni oddelki c. kr« avstr. sklada za vojaške vdove in sirote (pogodbena družba : C kr« priv« zavarovalna družba Avstrijski Feniks na Dunaju), ki imajo svoje
sedeže v vsakem političnem okraju.
KT
S£3
i

Trst. Via Cassa dl Risparmlo Stv. 5 (Lastno poslopje)
_ ________ ____SSf" Kapital in rezorva K 33^00.000.—
nujALKE: Dunaj TegethotstrM*. 7-9, Dubrovnik, Kotor, LJnbUaiM, M.UmmA* Opatija, Spit, Šbenik, Zadar.
JADRANSKA BANKA
KUPUJE m PRODAJA: vrednostne papirje, rente, C gacije. zastavna p&na, prijoritete, delnice, srečke VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirja in blago ležeče v lavnih sktadftfih. SAFE-DEPOS1TS
PROMfSE	Brzojavi: JADRANSKA.
■ MMlILMICa-
VLOGE NA KNJIŽICE
3 Ti %
Od dneva vloge do dneva vzdiga. RentnI davek pfa£n|e banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem m žko-po dogovora. — Akrdditivf, čeki in nakaznica ta- in inozemska tržišča.
Prodaja »rečfc razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kursa! izeiibL revizija irebania srečk itd. brezplačno. Stivbni krediti, rembours-kreditl. Krediti proti dokumentom ukrcanja. — Borzna naročila. — inkasot Telefoni: 1463, 1793 in 2670. URJI9&S URI S Od 9—1 pop. = ESKONT H1HIC--