VSAK četrtek 34no VO IN UPRAVA: tel,favT^, D'Annunzio 27/E, sella nn P°St- Pred- (ca- «računfr rTrSt' 431' P°Štni tek°" p . . (CC- post.) Trst, 13978341 nina plačana v gotovini T E D N I K Št! NOVI UST Posamezna številka 1.200 lir NAROČNINA Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% Pubblicita inferiore al 50% SETTIMANALE 1928 Korak nazaj dat, tiči Na ožjih volitvah med kandi-•0nia za novega župana v Go- idsi V ”e?el)°' 26‘ iunija' ni tud' •c ez tn večina volivcev Uaš*ni §^asovala tako, kot je, po Pam”1 mnenju, zahtevala zdrava l župana je bil izvoljen ja!« • ^at 8*banja »Naprej, Itali-Čbr 1|n.nact°nalnega zavezništva. odda ).e skoraj 58 odstotkov vseh nje glasov, medtem ko je gjn°.0v tekmec, ki so ga med dru-ve 'Podpirali takorekoč vsi slo-»dst Vo^vci, prejel dobrih 42 rt'ed°^°V' v odstotkih pre °^eiria kandidatoma je torej pry *n se le v primerjavi s tel,!*11 S® volitev 12. junija ^tahlo povečala. c0n..cdno je, da je zmaga Berlus-ta (,leve8a in Finijevega kandidatko* a °dvisna od ravnanja znat-dL deU nekdanjih volivcev sre-da 0 levih strank, zlasti seve-tije ^danje Krščanske demokrate ' za te volivce sta bila, kot ka-pr^lvvfačnejša in verjetno bolj v?ga v °braz in program no-gr4 Zljpana, kot obraz in pro-vSek ^jegovega tekmeca. To je Sn r zanimivo, a tudi zelo gr, °' če pomislimo, da je prodan novega župana odločno ter; j vft narave in je v mar sikati^ °cki pravo nasprotje vsega šl^ ®a' na kar je nekdanja gori-UPt;odilna politična plast bila aVlčeno ponosna. iM0vi župan je ob izvolitvi poj, z.a potrebno med drugim v q *V*ti, da slovensko vprašanje obSt ric* po njegovem sploh ne bletn]^ da gre za »lažni« pro-Uje ' to sicer jemljemo na znake ' npvi »prvi mož« naj nikar alj uils^ da nas bo s tem utišal S*0«!. Na dlani je, da je slovel 1 Problem, kot ga je imeno-sko v°v°jzvoljeni župan, dejanji jPrašanje sožitja med manj-ic pj’? Večino. Minili so časi, ko bjeb ]0^no ali enako modrovalo^! 0 v Gorici in sploh na Pri-'lobfo6111 Prevladujoče. Vsi tudi koliko gorja je vse-?ik0vre lVaIstvu, ne glede na je-Povirn?. *n narodno pripadnost, v*et^°c*la takšna, v bistvu pre-Vsa'miseluost. mu resničnemu demo-•ttora biti žal, da se je kolo DRAGO LEGIŠA 111»- 0 TRST, ČETRTEK 30. JUNIJA 1994 LET. XLII. Na upravnih volitvah je prišla do izraza nestanovitnost volivcev Od evropskih volitev sta potekla le dva tedna, italijanski volilni zbor pa je na upravnih volitvah dokazal, da ni prav nič stanoviten. V nedeljo, 26. junija, so izvolili 91 županov v občinah z nad 15 tisoč prebivalci. Zgodilo se je, da so bili v 56 občinah izvoljeni za župane kandidati progresistične-ga tabora, v 12 občinah kandidati Ljudske stranke in samo v 19 občinah kandidati nacionalnega zavezništva, oziroma Berlusconijevega gibanja Naprej, Italija! V petih občinah na Severu so bili za župane izvoljeni kandidati Severne lige. Iz teh podatkov predvsem izhaja, da volivci na upravnih volitvah raje zaupajo svoj glas ljudem, ki jih pobliže poznajo, medtem ko je na političnih in evropskih volitvah prišla v poštev velika novost, ki jo je predstavljal glavni kandidat Silvio Berlusconi. Pravilnost takega modrovanja potrjujejo tudi in predvsem izidi deželnih volitev na Sardiniji, ki so prav tako bili 26. junija. V novem deželnem zboru ima 29 svetovalcev progresistični tabor. Gibanje Naprej, Italija in nacionalno zavezništvo ima enega svetovalca manj, to je 28, Ljudska stranka, Segnijev pakt in Sardinska akcijska stranka pa skupno 23 sveto- IZIDI NEDELJSKIH VOLITEV V GORICI VALENTI 57,9% CR0CETTI 42,1% valcev. Zanimivo je, da je kandidat krščanskih socialcev Federico Palomba prejel zdaleč največ preferenčnih glasov, in sicer nad 90 tisoč. Palomba je torej najresnejši kandidat za predsednika nove deželne vlade na Sardiniji. Ministrski predsednik Berlusconi je priznal, da sta gibanje Naprej, Italija in tudi Nacionalno zavezništvo znatno nazadovali v primerjavi s političnimi in evropskimi volitvami, a je dejal, da je to predvsem posledica znatno manjše volilne udeležbe. Volivci pro-gresističnega tabora so po njegovem bolj disciplinirani in se množično udeležujejo volitev, medtem ko naj bi bili volivci konservativnega tabora bolj leni. To je po njegovem glavni vzrok osipa Iz vsebine: Rafko Dolhar: Pekel v RAI-u (str. 3) Jurij Paljk: Predstavitev knjige »Črepinje« Ljuba Marca (str. 7) H. Jovanovič: Minattijeva 70-letnica (str. 3) A. Kodelja: Grafiti (str. 6) I. Budin: Tri četrtine stoletja (str. 7-8) glasov za gibanje Naprej, Italija na upravnih volitvah. Volilnih upravičencev je bilo v nedeljo nad 6 milijonov. D.L. Ob koncu šol Tudi letos je šolsko leto v bistvu za nami, saj so v teku samo še maturitetni izpiti na višjih srednjih šolah, pa tudi ti se bodo vsak čas — še posebno na tistih šolah, kjer je malo dijakov (to so večjidel vse slovenske višje šole) — končali, in za vse se bo začel čas počitnic. Te so iz leta v leto krajše, saj se vsako novo šolsko leto začne kak dan ali dva prej kot prejšnje, tako da se bo prej ali slej začelo verjetno kar po popravnih izpitih. To sicer ne velja za vse državno ozemlje, saj imajo, kot vemo, pri tem zadnjo besedo posamezne dežele, ki po svoji uvidevnosti določajo začetek šolskega leta. Kot kaže, bo temu postopnemu krajšanju poletnih počitnic naredil radikalen konec novopečeni minister za šolstvo d'Onofrio, ki je presenetil javnost s svojim predlogom o podaljšanem šolskem letu (v novi šolski reformi, ki jo bo predstavil septembra, bo namreč zapisano, da naj bi se po novem šolsko leto začelo 1. septembra in končalo 30. junija, odpravljeni naj bi bili popravni izpiti, matura naj bi postala interna zadeva, imeli naj bi skrajšani delovni teden, šola naj bi — kot je predlagala že prejšnja ministrica za šolstvo Jervolino — postala avtonomna...). Vprašanje je, če bo predlog prodrl, saj je dvignil že mnogo prahu in je očitno večina proti njegovi uresničitvi. Kako bi tudi ne bila, ko pa v bistvu ne odpravlja slabosti šolskega sistema, odpira pa nove dileme in težave administrativnega in organizacijskega značaja. Nova oblast sicer svari pred apriornimi kritikami in želi biti sojena predvsem po svojih dejanjih, zato raje počakajmo na uradno objavo zadevnega dekreta, čeprav seveda dvomi in pomisleki ostajajo. Vendar, če damo Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega, potem moramo ministrstvu za šolstvo tokrat priznati (verjetno tudi po zaslugi lanskih polemik) večjo skrb za slovenske prevode maturitetnih naslovov, ki so bili tokrat, razen nekaterih malenkosti, brezhibni. Tudi to šolsko leto je žal minilo v znamenju hudih trenutkov za našo narodno skupnost, tokrat ne po »zaslugi« kakega večinskega asimilacijskega pritiska, pač pa zaradi afere goričkega profesorja, vključenega v italijansko stranko, ki je bila in je nam Slovencem tradicionalno nenaklonjena, afera skratka, kije udarila v našo sredo kot strela z jasnega, razburila — okrepljena z vrsto upravičenih javnih protestov v skorajda vseh naših medijih — našo javnost, vendar to je bilo tudi vse, saj preko tega ni šlo, vode so se umirile in vse gre po starem naprej. To pa je ravno tisto, kar si želi od nas, kdor hoče zabrisati našo prisotnost. Še vrsta drugih problemov Adrijan Pahor 1111+- 0 OB JEZIKOVNI VOJNI (med Anglijo in Francijo) Nedavno sta britanska kraljica Elizabeta II. in francoski predsednik Mit-terand uradno odprla podmorski predor pod Rokavskim prelivom in se pod vodo prva uradno prepeljala iz britanskega na francosko ozemlje. Tako se je uresničil nad stoletni sen, ki ga je gojil že Napoleon za neposredno »kopno« povezavo med obema državama severozahodne Evrope. To je posebej za zgodovinsko ne vedno dobre odnose med Francijo in Anglijo pomemben in predvsem simboličen, še prej kot praktičen akt za povezavo med otoško in celinsko Evropo. Kaj pomeni odnos med otokom in kontinentom pokaže recimo že v Italiji zgovoren primer, ko na Sardiniji, npr. na poštnih nabiralnikih, kjer pri nas priše »za mesto« oz. »za druge po-šiljatve« piše »Za Sardinijo« in Za kontinent«... Medtem ko dela nova Evropska unija svoje prve korake, pa beležimo, na relaciji Pariz-London tudi kake čudne polemične pojave. Najprej smo lahko ugotovili, da se je v Franciji stopnjeval »boj« za čistost francoskega jezika, ki naj se otrese vseh tujih, posebej angleških izrazov. Da so taki puristični pojavi oz. težnje upravičene in vsaj razumljive, je pač naravno. Manj pa je razumljivo, da je na- to francoski parlament odobril zakon, ki formalno prepoveduje javno uporabo tujih izrazov in določa za prekrške tudi razne kazni. No, nekaj podobnega se sedaj javlja v Veliki Britaniji, kjer tudi prihaja do predlogov za podobne ukrepe v obrambo Shakespearovega jezika...! Dandanes zveni vsa zadeva tudi precej anahronistično. V času, ko je v Evropi namesto nekdanje latinščine nastal esperanto (ki sicer ni idealna rešitev babilonskega stolpa v jezikovnem oziru), ki je prava zmes raznih jezikovnih skupin, prihaja do absurdnega kazenskega preganjanja za »jezikovne« prekrške...! Dolga stoletja so že prekrila politične in vojaške podobe znane stoletne vojne, ki je proti koncu srednjega veka imela za protagoniste takratno francosko in angleško monarhijo. Dvomimo, da bi danes kaka Ivana Arška z ene ali druge strani Rokava uspela mobilizirati množice za jezikovne vojne prej omenjenega tipa. In če se danes vedno bolj uresničuje nova politična Evropa, je gotovo eden od njenih ciljev tudi ta, da ublaži nastale spore in predvsem ustvarja duh strpnosti in sožitja. Tudi za razne jezikovne zdrahe in novodobne črkarske pravde! a. b. Korak nazaj RADIO TRST A ■ ČETRTEK, 30. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Sprehod po poteh slovenskega gledališča; 10.00 Poročila; 10.10 Kogojevi dnevi '93; 11.30 Danila Kocjan - Jelka Haladin: »Bejži, zlodej, baba gre!«; 12.00 Nocoj smo poslušali burjo; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tiho tiho, davno davno; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Po poteh naših izseljencev. ■ PETEK, 1. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Za črte, za bogove nad oblaki; 10.00 Poročila; 11.30 Danila Kocjan - Jelka Haladin: »Bejži, zlodej, baba gre!«; 12.00 Ženska v filmskem svetu; 12.40 Slovenski zbori; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Števerjan '94; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki. ■ SOBOTA, 2. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.15 Otroški kotiček: »Za spretne roke« (Martina Oz-bič); 9.35 Operetne melodije; 10.00 Poročila; 11.30 Danila Kocjan - Jelka Haladin: »Bejži, zlodej, baba gre!«; 12.00 Dogodivščine v Grand Canyonu; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.30 Iz studia z vami: izbor iz okroglih miz; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Hectorja Berlioza; 18.00 Janez Povše: »Prosim, vprašajte berlinski zid!«. ■ NEDELJA, 3. julija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 11.00 Čakole na placu; 11.45 Vera in naš čas; 12.45 Pa se sliš', slovenske ljudske pesmi; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Nebesa«; 15.00 Z naših prireditev; 17.00 Iz studia z vami: izbor iz okroglih miz. ■ PONEDELJEK, 4. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Danilo Šuligoj; 9.15 Otroški kotiček: Pravljični vrtiljak (Zlata Jurin); 10.00 Poročila; 10.10 Koncert v repentabrski cerkvi; 11.30 Danila Kocjan - Jelka Haladin: »Bejži, zlodej, baba gre!«; 12.00 Dopisnice iz naj-bližnjega vzhoda; 12.40 Slovenski okteti; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Johanna Sebastiana Bacha; 18.00 Spoznavajmo svojega otroka. ■ TOREK, 5. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Indija, srce sveta; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.30 Danila Kocjan - Jelka Haladin: »Bejži, zlodej, baba gre!«; 12.00 Doživljati rojstvo; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.40 Nekaj minut z...; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Johanna Sebastiana Bacha; 18.00 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Nebesa«. ■ SREDA, 6. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Julius Kugy: Slovenske gore, slovenski ljudje; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.30 Danila Kocjan - Jelka Haladin: »Bejži, zlodej, baba gre!«; 12.20 Uspešnice 1994; 12.40 Zborovska glasba iz našega arhiva: 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Čakole na placu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Literarne podobe: Pesniški utrinki Vinka Beličiča (Ester Sferco); Rodinov poljub (Tanja Rebula). 4iiii n zgodovine v Gorici obrnilo nazaj, da je bil storjen velik korak nazaj, da se je z enim samim zamahom porušila stavba, ki smo jo leta in leta skupno gradili Slovenci in italijanski demokrati, in sicer za ceno velikih žrtev in z nepopisnim trudom. Veliko odgovornost zato prevzemajo nase tisti, ki so, povečini iz koristoljubja, vsekakor iz neracionalnih razlogov, v zadnjem času skočili na voz trenutnih zmagovalcev. Marsikoga tudi poznamo in ga pozna naša širša javnost. Ob koncu šolskega leta 41111 n tare italijansko in zaradi specifičnih razmer še bolj slovensko šolo, vendar ostane vsaj po mojem kot pribito dejstvo, da je šola in vse, kar je z njo povezanega, življenjskega pomena za našo narodnostno skupnost, kakor je tudi obstoj same šole odvisen od obstoja same narodno in jezikovno osveščene skupnosti, ki bi morala ravno v tem in ne v ideološkem razdvajanju najti skupen jezik v političnem nastopanju za naše skupne koristi. Demokrati in Slovenci smo izgubili bitko, a nikakor nismo izgubili »vojne«. V novem občinskem svetu sta sicer res samo dva Slovenca, a so bili časi, ko ni bilo ne mestnega demokratičnega zbora ne nobenega izvoljenega slovenskega predstavnika. Bitka za naše pravice in prizadevanje za omikano ter enakopravno sožitje med večino in manjšino se morata in se bosta gotovo nadaljevala. To je obveza, ki so jo nase prevzeli vsi tisti volivci in volivke, katerih volja tokrat ni prevladala. Bo pa prihodnjič. * * * Slovenski novomašniki V Sloveniji je letos skupno 19 no-vomašnikov. Škofijskih duhovnikov je 10, ostali so redovniki. Trije novomašniki so jezuiti, dva sta frančiškana, po enega novomašnika pa imajo minoriti, salezijanci, kartuzijam in marijanska redovna skupnost. Od škofijskih duhovnikov jih 9 pripada ljubljanski nadškofiji, eden pa koprski škofiji. Mariborska škofija nima letos nobenega novomašnika. Edini novomašnik koprske škofije je 26-letni Peter Černigoj iz Ajdovščine. Posvečen je bil cerkvi v Logu 29. junija, nova maša pa bo 10. julija v Ajdovščini. Predstavniki Ssk v Ljubljani »Slovenija vodi jasno in litiko do Italije. Mi smo P^P^Lji na dialog in na sporazumno rese1’ \ odprtih problemov, nikakor pa ne remo pristajati na izsiljevanja, menična podtikanja in na neodg°v0 manipulacije, ki za seboj skriva]0! love, a vseeno nevarne načrte. . pričan sem, da bomo naposlen’1 skupni jezik, še zlasti, če borno W stili, da pred politiko spregovori s ka, da pridejo na dan objektivna stva in resnični problemi, med ko sodi tudi zaščita slovenske manj v Italiji. Tako npr. dobro deluje]0 . katere komisije, ki so bile ustatiol ne v okviru pogovorov za t.t- r^ dabljanje Osimskih sporazumov■ cer pa je tudi naš mednarodni y žaj zelo trden.« ^ Tako je povedal predsednik venskih krščanskih demokratov, venski zunanji minister Lojze “ le, delegaciji stranke Slovenske s f nosti iz Italije, ki je bila v gOs1 Ljubljani. Do srečanja je pr&° r ■ šnji teden na pobudo Ssk, ki je °r , > vila še vrsto drugih sestankov z stvom vseh parlamentarnih stra ^ Sloveniji, da bi z njimi izmenjaW formacije in ocene o še vedno šenih vprašanjih slovenske mol .f ne v Italiji, o odnosih medltol’] ■ Slovenijo ter med matico in za’,j\ stvom. Delegacijo Ssk so sestaVjlf glavni tajnik Martin Brecelj, Pr,^ nik Marjan Terpin, podtajnik Iv° L nikar ter Andrej Berdon za Trs’, Aleš Figelj za Goriško in Venosi za Videmsko. V imenu 0 sta se poleg predsednika Peterlel° Izgovorov udeležila član stranki . izvršnega odbora Peter Vencelj, , sicer državni sekretar za Slovet# « svetu, in glavni tajnik Edvard S‘a ^ V začetku tega tedna (27. ^‘^(i se je zastopstvo Slovenske skup zglasilo tudi pri Slovenski ’]u■ j stranki. Delegacijo iz Italije, ki J j vodil tajnik Martin Brecelj, jeS?hA. predsednik SLS Marjan P°^°c^ f Govor je bil o asimilaciji Slove”' Italiji, ki je posledica neustrez' ■ statusa slovenske manjšine, o m t malnem zajamčenem zastopstvi jjj drugih odprtih vprašanjih. ^ so soglašali, da je za slovensko’1 ^ šino v Italiji zelo pomembno d°o delovanje med Italijo in Slovenj]'j( pa sprejemljivo nobeno izsilp’■$ vključno s posrednimi zahtevo’ spremembno slovenske ustave m ge zakonodaje. J) Istega dne sta se Martin o ter tržaški občinski svetovalec drej Berdon zglasila tudi pri Ple. vpii' nikih Liberalne demokracije Sj° j je. Sprejela sta ju dr. Dimitrij v in Jadranka Šturm-Kocian. nika Ssk sta med drugim zapr°si stitelja za pomoč pri internati0’11 ^ ciji nevzdržnega položaja manj*''jli izrazila skrb glede odnosa nek > ^ slovenski medijev do vprašan], devajo Slovence v Italiji. ^snik Ivan Minatti, 70-letnik Mladi ustvarjalci naj se i ki jp ^ P^v'nsk°, skoraj otroško nedolžno, a trdno vero v skladno človečnost, 2ačele>re'^ar^a^a ^linattijevo partizansko pesem, so že v prvih povojnih letih mi o Pntekati neskladnost, razbolelost in bolečina se to ,° Pesništvo imenuje: Bolečina nedoživetega. Potem se ta bolečina raz-Laste do silovite potrebe do S pesnikovimi beseda-Dtem se ta bolečina raz- ■n d s ■— '“c pozebe po ponovni človeški bližini, do spoznanja, ki je krik naf. nJa: Nekoga moraš imeti rad.« Tako so člani komisije za Prešernovo kom ° naP’sa^* ^eta 1985, ko so to osrednje priznanje slovenskim umetni-ej P°delili pesniku Ivanu Minattiju za življenjsko delo. Njegova »Bolečina "edoži tjj- , 1Vetega« pa se vrača med bralce letos z zbranim delom, ki ga je Mla-I^njiga iz Ljubljane izdala ob avtorjevi 70-letnici. končal » a n)tga iz Ljubljane izdala ob avtorjevi _ n Minatti se je rodil 24. marca 1924 v Slovenskih konjicah. Gimnazijo nje_. ~ v Ljubljani in se je nato vpisal na medicinsko fakulteto, vendar je lju^°V ^udij prekinila vojna. Pridružil se je partizanom, po vojni pa je na Pri Mi • univerz* diplomiral iz slavistike in se kasneje zaposlil kot urednik zna . finski knjigi. Pisati je začel že kot gimnazijec. Med njegovimi najbolj “Nek'111' črkami naj omenimo »S poti« (1974), »Pa bo pomlad prišla« (1955), so ab°^a mora^ *meti rad« (1963), »Oko sonca« (1984). Minattijeve poezije ni-sai v ■ aktne, pač pa so zelo jasne, nazorne. Ta pesnik je svoje izpovedi pi-vg^i^dtU/ ki je sodoben in klasičen obenem, nobena beseda ni v njegovih Postavljena nepremišljeno ali samo zaradi estetskega učinka. kjer ° “bolečina nedoživetega« so v začetku junija predstavili tudi v Trstu, i^bi] ° V knjigarni pripravili prijeten večer za počastitev pesnika ob kaj Na vprašanja, postavljena ob tej priložnosti, je Ivan Minatti čez ne-°v odgovoril pismeno. sk0ySe Pesniško ustvarjanje vse-bete’ sPremlja »Bolečina nedoži-brj««- Ste naslov za zbirko iz-čilel sami in ali je ta verz res znata Vašo poezijo? v^aslov sem sam izbral. To je da; 'Z neke moje pesmi. Mislim, x značilen za mojo poezijo. Ta Pol^ )e boleč občutek nepo-H0s,.°sti, neizživetosti, nepoteše-iHe ' Neskladja, resignacije, ki življenje spremlja. V pes-0 Sv . °dušje, v kateri razmišljam am) najljubša pesem Na Ste tt, nie*n c, rda seznanjeni s sta-ko&o °vencev v zamejstvu, z nji-Ustvarjalnostjo? Vence0raih priznati, da stanje Slo-^ejstv 'n si°vens^e kulture v za-k ^ u Poznam v glavnem samo soV( i ^rr|ih rubrik naših časopisi 'k°r pišejo o tej problema-vetisk'12 2ei° redkih srečanj s slo-lrr,i kulturniki iz zamejstva. * Pa je po Vašem mne-°veniji odnos do knjige? Slab. Knjiga je kot proizvod izenačena s fižolom, kolonjsko vodo in drvmi. Obdavčena je kot nikoli prej, prav tako so visoko obdavčeni tudi že tako skromni avtorski honorarji. Nova država, ki smo jo tako težko pričakovali in si od nje toliko obetali, je preprosto pozabila na kulturo, ki je slovenski narod izoblikovala in ga obvarovala, da se je stoletja v najneugodnejših pogojih ohranil. Dandanes se pri nas v literaturi največ govori o postmodernizmu vendar so vzporedeno živi in oplajajoči tudi drugi »izmi«. Večkrat se sliši trditev, da sodobna generacija ne premore velikih talentov. Kaj bi rekli Vi kot izbrušen in zrel umetnik mladim ustvarjalcem? Mislim, da se naš čas ne razlikuje dosti od drugih v preteklosti. Vsak čas ima svoje ideje in talente, le da te ideje in talenti postanejo veliki šele s časovno distanco. Kaj bi rekel mladim ustvarjalcem? Naj spoštujejo in ljubijo svoj materin jezik, kajti le v njem se lahko do popolnosti izrazijo. Naj skrbijo zanj, pazijo, da bo v njihovih pesmih, prozi, čist in jedrnat, naj se izogibajo inflaciji besed. Skrbe naj za ekonomičnost izražanja in naj prisluškujejo predvsem svoji notranjosti. V Podelitev Černetove nagrade mešanemu zboru Rupa-Peč V Rupi so prejšnji teden med prijetno slovesnostjo podelili Mešanemu pevskemu zboru Rupa-Peč nagrado iz Sklada Dušana Černeta za 60 let neprekinjenega dela in ustvarjalnosti po načelih, ki je bila tudi življenjsko vodilo človeka, po katerem se sklad imenuje: slovenstvo, krščanstvo in demokracija. Na govorniški oder sta stopila Saša Martelanc, ki je prebral utemeljitev nagradne komisije, ter dr. Drago Legiša. »Šestdeset let je lepa doba, zlasti, če pomislimo na razmere v tej dobi,« je med drugim dejal in zboru iskreno čestital ob jubileju. »Ali ni ob vseh pretresljivih, žal tudi krvavih, a hkrati zgodovinskih dogodkih in mejnikih pravi čudež, da so se tu našli ljudje, ki so peli: doma, v cerkvi, na polju, v delavnicah, in sicer peli v jeziku, ki so ga bili mogočneži obsodili na smrt,« je nadaljeval govornik. »Kako je bilo vse to mogoče, se lahko upravičeno vprašamo. To se je lahko dogajalo, ker so naši ljudje globoko v srcu gojili vrednote, za uveljavljanje in uresničevanje katerih je deloval Dušan Černe.« Denarno nagrado zboru Rupa-Peč, ki sta jo v enaki meri posredovali openska hranilnica in Černetov sklad, je izročil prof. Robert Peta-ros. Večer se je nadaljeval z nastopom štirih zborov. Poleg nagrajenega so peli še Mladinski zbor Rupa-Peč, Mešani zbor Ciril Silič iz Vrtojbe in Mešani zbor iz Dobove. Rafko Dolhar PEKEL V RAI-u Ob zadnjih volitvah se je veliko razpravljalo o vplivu javnih občil in še zlasti televizije na volilne izbire državljanov; govor je bil tudi o tem, da ima eden od volilnih tekmecev, Berlusconi, za svojo volilno propagando, vsem garantom za propagando navkljub, na razpolago kar tri televizijske mreže. Očitno pa mu to še ni dovolj, če se je takoj po volitvah lotil še vsedržavnega televizijskega omrežja. Uradna pretveza je sicer gospodarska, češ da je upravni svet televizije pripravil zadosten načrt na sanacijo deficitarnega stanja ustanove. Morda bo to tudi držalo. Kaj kmalu pa se je pokazalo, v katerem grmu tiči zajec. Berlusconi je ugotovil, da njegovi vladi vsedržavna televizija baje ni dovolj naklonjena in da je tudi treba odpraviti staro lotizacijo televizije, pri kateri njegovo gibanje ni bilo soudeleženo, ker ga pač preprosto pri delitvi televizijske torte še ni bilo. Vse to pa da je nedopustno. Formalno neodvisna informacija mora pač biti naklonjena vladajoči garnituri. Pravilo zamenjave lotizacije z monopolom sicer ni prav nič novo, saj ga poznamo tudi v naši manjšinski srenji. Berlusconijeva želja, da bi prikrojili tudi vsedržavno televizijo pa zelo spominja na srednjeveško pravilo: cuius regio eius religio, torej, kdor ima v rokah oblast, naj odloča tudi o veri svojih podanikov. Če pomislimo, da prihaja ta pridiga iz prižnice, ki ima že tri televizijske mreže, potem je paradoks popoln. Evropski zakon proti mono-polizaciji sredstev javnega obveščanja pa naj mimo spi. Ves raievski manever pa pobliže zadeva tudi našo skupnost, pa naj bo varčevalen ali ne. Kdor natančneje spremlja oddaje slovenskega tržaškega radia je lahko z lahkoto ugotovil, da je na njem v zadnjih mesecih zmanjkalo mnogo glasov ljudi, ki hvala Bogu niso umrli, niso pa bili nadomeščeni. To so glasovi upokojenih programistov, napovedovalcev in tudi časnikarjev, ki jih preprosto niso nadomestili. Tako je bil slovenski radijski kader zadnje čase znatno skrčen. Pri vseh stroških, ki jih ima ustanova za razne kabaretne programe in prenose nogometnih prvenstev, pa je to res v nebo vpijoče. Pa še nekaj bi bilo treba povedati tem vestnim varčevalcem in zaščitnikom svoje manjšine v Istri. Namreč to, da je zakon o slovenskih televizijskih oddajah že davno polnoleten, saj je minilo že 19 let od njegovega izglasovanja, pa še vedno čakamo na njegovo uresničitev. Kdo bi morda sedaj pripomnil, da ni denarja in je torej treba varčevati. Spet kdo drug bi nam rekel, da smo zlobni, če se spomnimo, kakšen vik in krik so zagnali tukajšnji mediji, ker si je RTV Ljubljana dovolila preprogramirati nekaj tedenskih uric TVK v škodo ameriških kavbojk in v korist slovenski informaciji in kulturi. Saj res, marsikdo je že pozabil, da so športno — berlusconijevski časi minili, ko za to ni bilo več zanimanja. Takšne so pač poti osebnih interesov. Vem, da je velik greh izgovoriti besedo recipročnost, pa čeprav v pozitivnem pomenu. Pa naj nam bo vsaj dovoljeno izraziti željo: tudi mi bi radi imeli toliko televizijskih oddaj, kot jih ima italijanska manjšina v Istri (Slovenija itak nudi ta »servis« tudi manjšini na Hrvaškem). Pa naj nam na to spet kdo odgovori, da je tudi nevoščljivost greh. Predstavili bodo tudi knjigo »Uporni plameni« Spominska prireditev ob 50-letnici požiga Ena od številnih hiš v Vižovljah, ki so jih uničili plameni Devin-Nabrežina je med tistimi občinami na Tržaškem, ki so v drugi vojni plačale zelo visok davek. Mnogi domačini so padli v bitki, številni so bili deportirani, 16. avgusta 1944, pred 50. leti torej, pa so Nemci skoraj do tal požgali štiri vasi: Vižovlje, Mavhi-nje, Cerovlje in Medjo vas. V spomin na ta dogodek sta Športno-kultumo društvo »Cerov-Ije-Mavhinje« pod pokroviteljstvom devinsko-nabrežinske občinske uprave ter združenja partizanov VZPI priredila svečanost, ki bo v nedeljo, 3. julija, v Mavhi-njah. Ob 10.30 bo maša, zvečer, z začetkom ob 20. uri, pa se bo pričel kulturni spored, v katerem bodo nastopili vsi štirje zbori iz občine — ženski »Devin«, moški »Fantje izpod Grmade« ter moški in ženski zbor »Igo Gruden«. Igrala bo tudi godba na pihala »Nabrežina«, člani društva »Cerovlje-Mavhinje« pa so pod vodstvom režiserke Maje Lapornik prav za to priložnost pripravili dramski prizor z naslovom »Uporni plameni«. Pravkar omenjeni naslov nosi tudi knjiga, zgodovinska raziskava ob obletnici požiga vasi. Delo bodo predstavili v petek, 1. julija, ob 20.30 v prostorih osnovne šole »Josip Murn Aleksandrov« v Mavhinjah. Knjiga, ki obsega kakih 80 strani podatkov in raznega fotografskega gradiva, sta sestavila mlada domačina, brata Franc in Tomaž Fabec iz Mavhinj. Oba sta »podkovana« v zgodovini, saj prvi študira to vedo na univerzi v Trstu, drugi pa je vpisan na sorodno fakulteto — arheologijo. Franc in Tomaž sodelujeta pri domačem društvu »Cerovlje — Mavhinje«, kjer so se že pred časom začeli pogovarjati, kako obe- ležiti obletnico požiga vasi. Porodila se je zamisel za izdajo brošure, nalogo za to pa sta si prevzela brata Fabec, ki sta začela z delom lanskega oktobra. Vire za raziskavo sta črpala iz Državnega arhiva v Trstu, ljubljanskega arhiva ter iz raznih zgodovinskih knjig in publikacij. Fotografsko gradivo so jima nudili domačini ter odsek za zgodovino Narodne in študijske knjižnice. V prvem delu knjige »Uporni plameni« je Franc Fabec podal splošno zgodovino Cerovelj in Mavhinj od obdobja, ko sta ti vasi prvič omenjeni (Cerovlje okrog leta 1300, Mavhinje pa še prej, okrog leta 1100), pa do konca druge svetovne vojne. V knjigi najdemo tudi kratko zgodovino cerkve sv. Nikolaja v Mavhinjah. Prispevek je napisal župnik dr. Jože Markuža. Tretje poglavje raziskave obravnava kulturna, prosvetna in športna društva v Mavhinjah, nato pa so na vrsti pričevanja dvajsetih starejših občanov iz vseh štirih vasi. Njihove spomine o obdobju, ko so bile požgane Vižovlje, Cerovlje, Mavhinje in Medja vas, je zbrala in zapisala vaška mladina. Knjiga je temeljni kamen, pomembna podlaga za vse tiste, ki se bodo ukvarjali z zgodovino naših krajev in naših ljudi. (hj) * * * V Trstu so prejšnji teden predstavili knjigo »Partizanska bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu«, ki jo je napisala 79-letna Pavla Jerina — Lah, zdravnica in upraviteljica te bolnišnice od januarja 1944 do konca vojne. Predstavitev je bila v nabito polni dvorani kulturnega doma na Colu v repentaborski občini. 46. mednarodni tržaški vzorčni sejem podjetnika in člana SDGZ Med 17. in 29. junijem je bila na tržaškem sejmišču 46. izdaja mednarodnega vzorčnega sejma, z udeležbo podjetij in predstavništev iz mnogih držav Srednje in Vzhodne Evrope in tudi iz drugih celin, ki so tradicionalno vezane na tržaško pristanišče. Interes tujih gospodarstvenikov in vladnih oz. diplomatskih delegacij za stkanje stvarnih oblik sodelovanja se je kazal v številnih srečanjih, razgovorih, tiskovnih konferencah in družabnostih ob raznih dnevih, ki so bili posvečeni Mongoliji, Madžarski, Šri Lanki, Južni Afriki, Avstriji, Romuniji, Belorusiji, Sloveniji, Kubi, Kitajski, Albaniji, Hrvatski, Slovaški, Koreji, Turčiji, Hong Kongu, Ukrajini. Med temi velja izpostaviti tiskovno konferenco o hrvaški turistični ponudbi za tekočo sezono in okroglo mizo o tujih vlaganjih in privatizaciji v Sloveniji. Na tej so tako italijanski operaterji kot slovenski predstavniki (Gospodarska zbornica Slovenije, veleposlanik v Rimu Kosin) opozorili na pozitivne rezultate v slovensko-itali-janski izmenjavi, a tudi na nerešene dejavnike in zavore na obeh straneh (pomanjkanje italijanskih bančnih garancij za posle s Slovenijo in slovenske zamude v privatizaciji), ki ne dovoljujejo boljšega sodelovanja, ki se ga dosega npr. z Avstrijo in Nemčijo. Ob priliki je tržaška delegacija ACCOA (bivša Ital-Jug) nagradila uglednega va Boleta s priznanjem za njegovo ^ goletno delovanje in prid gospodarskega sodelovanja obema državama. Med razstavJ omenimo tudi tržaške tiskarske m s fične mojstre, člane SDGZ v okv standa deželne ustanove za obrt c Tudi letošnji sejem ni ntoge ^ mo že »oguljenih« polemik g}e“, g, primernih prostorov, pomanjkanja matizacije itd. Že več let se razdjj ^ o preselitvi in alternativni lokav]1 _ mega sejmišča. A je pod vprašajem ^ ma narava in funkcija sejma, s I ugledni prisotnosti tujcev m en vrednega odmeva in odgovora s _ _ '“"'V. ni krajevnih, deželnih in tudi a ^ nih gospodarstvenikov. Tržačanj ^ teh soparnih dneh sicer zapolniU stavne paviljone na Montebelbf, sti tiste enogastronomske, a to je da res premalo za tako — ambiei — zastavljen sejem. Davorin Deve^ * * * V nedeljo, 3. julija, je bil V* ski dolini vaški sejem Svete N ^ Zdravja. Praznik je bil letos še ^ slovesen, saj so ob tej priložnosti di blagoslovili nov križev pot f c . vi v Bardu. Slike so delo sodov'1 . furlanskega umetnika, narisal pn je po vzoru ikon. Križev pot je d slovil videmski nadškof msgr. o do Battisti. Uspešen enotedenski tabor za mlade športni V Prosvetnem domu na Opčinah je prejšnji teden potekal enotedenski sp ni tabor, posvečen otrokom od vrtca do 2. razreda srednje šole. (foto S-ri) Udeležba je bila zelo visoka, saj je bilo prisotnih okrog 130 temi 30 deklic. Pobudo za srečanje je dal Andrej Vremec, trener mlad' ekip pri Jadranu in Poletu. Otroci so bili na taboru od 9. ure zjutraj do poznega popoldneva■ so iz vseh občin tržaške pokrajine. Organizatorji so poskrbeli za ni prevoz malčkov s furgoni. Mali udeleženci so na tem srečanju igrali )(i ko in razne druge igre — trenirali so na igrišču na Opčinah ter v teloV .... pristaniških delavcev pri Briščkih. Z njimi je bilo kakih 20 mladih tre'1 j Idr Razposajeno skupino malih športnikov so obiskali razni gostje, med te šarkar Nando Gentile, ki igra pri Stefanelu. v izvedbi gledališke skupine Beseda ln s stihi A. Pregarca Farsa 0 Človeški Nečimrnosti SSG kljub težkim razmer Glede na kritično finančno stanje, ki je posledično povezano tudi z ma-loštevilnostjo igralskega ansambla, je bila letošnja sezona v Slovenskem stalnem gledališču ne samo dobra, ampak naravnost odlična. Na nedavnem gostovanju v kraju Veroli v Laciju, kjer so se na pomembnem mednarodnem gledališkem festivalu predstavili z noviteto Draga Jančarja »Hal-štat«, so bili igralci SSG deležni številnih pohval. Takoj po povratku pa so se začeli pripravljati na nastop na srečanju gledališč Mittelfest v Čedadu. V koprodukciji s tržaškim Teatro Stabile del Friuli — Venezia Giulia bodo predstavili igro Petra Hadkeja »Čas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem«. Zgoraj navedene podatke sta predstavnikom sredstev javnega obveščanja v torek, 28. t.m., na tiskovni kon-fereci, ki je bila v tržaškem Kulturnem domu, posredovala ravnatelj upravnega sveta SSG Rafko Dolhar ter umetniški vodja Miroslav Košuta. Dejala sta še, da se bo prihodnja sezona začela prav z Jančarjevim »Halšta-tom«, po mnenju nekaterih tujih gledaliških kritikov, ki so si igro ogledali v Veroliju, eden najboljših sodobnih dramskih tekstov v svetovnem merilu. Pomembna novost v prihodnji sezoni bo tudi odrska kriminalka Sergija Verča z naslovom »Samomor kitov«, letošnjega zmagovalca natečaja Slovenskega stalnega gledališča. Rafko Dolhar je udeležence seznanil s hudimi finančnimi težavami slovenske gledališke hiše v Trstu ter s potekom prenovitvenih del v Kulturnem domu, ki naj bi se zaključila pred začetkom prihodnje sezone. Miroslav Košuta pa je povedal še nekaj zanimivosti. Najprej to, da so prav pred kakim dnevom ustanovili združenje italijanskih umetniških dramskih gledališč ANTAD (Associazione nazio-nale teatri d'arte drammatica), ki povezuje stalna gledališča z javno upravo. Eden od ustanovnih članov združenja je tudi SSG. Nato je povedal, da bo igralski ansambel Slovenskega stalnega gledališča sredi oktobra z Jančarjevim »Halštatom« gostoval tudi na Koroškem. Prihodnje leto, je nadaljeval, bomo praznovali več jubilejev. Sezona 1994/95 bo namreč 50. po vrsti, obenem pa bo SSG praznovalo 30-letnico hiše, v kateri nastopa, namreč Kulturnega doma. Prva povojna predstava Slovenskega narodnega gledališča za Trst in Primorje je bila natanko 2. decembra 1945. Uprizorili so Jurčičevega »Desetega brata«. Slovensko stalno gledališče bo to predstavo ponudilo gledalcem v prihodnji sezoni in s tem počastilo še en jubilej: 150-let-nico rojstva Josipa Jurčiča. Poleg omenjenih iger, Jančarjeve, Handkejeve, Verčeve in Jurčičeve, pa bosta na sporedu še komedija Vinka Moderndorferja »Transvestitska svat- ba« in mladinska igra Fulvia Tomiz-ze »Tudi bolhe kašljajo«. Slednjo je SSG pripravilo v koprodukciji s gledališčem Contrada. V pripravi je tudi tragedija Aishilosa »Sedmerica proti Tebam«. Gre za edino delo tega grškega klasika, ki še ni bilo prevedeno v slovenščino. Tega dela se je lotil Alojz Rebula. Na tiskovni konferenci v Kulturnem domu so bili prisotni tudi igral- ci, ki so se v Veroliju predstavili z Jančarjevo igro — Gojmir Lešnjak, Miranda Caharija, Maja Blagovič, Lučka Počkaj in Vladimir Jurc. Dejali so, da gre za odlično dramsko besedilo, ki presega zgolj samo slovenski okvir, pač pa ima izredno široke razežnosti. O kvaliteti dela pa se bodo obiskovalci Slovenskega stalnega gledališča lahko prepričali v prihodnji sezoni. (hj) Predstavniki Slovenskega stalnega gledališča na tiskovni konferenci so (z leve): Filibert Benedetič, Maja Blagovič, Miroslav Košuta, Rafko Dolhar, Gojmir Lešnjak, Zora Tavčar in Miranda Caharija (foto D. Križmančič) Nova številka revije »Pretoki« posvečena Sarajevu Luč sredi ruševin Pred dnevi je izšla nova številka revije »Pretoki« z naslovom »Luč iz Sarajeva«, ki jo izdaja goriška kulturna zadruga »Maja« v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice ter Odborom za kulturo pri SKGZ. Uvodni članki v tej novi številki so posvečeni bosanski tragediji, vendar iz perspektive, ki gleda v bodočnost. Perspektiva se imenuje sožitje med različnimi narodi in verskimi skupnostmi, ki je gradilo zgodovino Bosne in Hercegovine. V tej perspektivi se lahko prižge sredi ruševin luč... in to za vso Evropo in svet. Sožitje in toleranca sta v tem smislu predpogoj naše bodočnosti, naše demokracije in tiste modernizacije, ki ne ruši, ampak gradi. V to smer kažejo članki Besima Spahiča, Dževada Karahasana, Toma Benetolla in Aceta Mermolje. Znotraj dileme sožitja in sovraštva se »suče« tudi članek Pavla Fonde, ki je zazrt v našo stvarnost, a najde vrsto podobnih položajev in problemov, ki so značilni za balkansko krizo. Nit med Sarajevom in našo deželno stvarnostjo ima svojo problemsko povezavo. Aldo Kliman piše o odnosih med politiko in umetnostjo, v literarnem delu se predstavljajo Jani Osvald, Boris Pangerc in Mauro Lesti. Bogomila Kravos piše o gledališkem delu Josipa Tavčarja, Marko Jarc pa o Budalovem prevajanju iz italijanskega jezika. Tavčar in Budal sta se srečala prav v tržaškem gledališču... O zamejskih vprašanjih razmišljata Pavel Štranj in Marij Čuk. »Pretoki« so tokrat zbrali avtorje iz Sarajeva, Pule, Rima, Trsta, Gorice, Slovenije in iz Celovca, kar nakazuje prostorsko »premičnost« revije. Revija je na razpolago v raznih slovenskih knjigarnah, kot tudi v tajništvu Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20 — Tel. 0481/33288). ČESTITAMO! V župni cerkvi v Števerja-nu sta se v soboto, 18. junija, poročila gdč. Vlasta Terpin in Fabio Pahor. Nevesta je iz znane Terpinove družine iz Šte-verjana, ženin pa je sin znatnega podjetnika iz Devina. Mladima poročencema želimo veliko sreče in ljubezni na skupni življenjski poti. st . edališka skupina Beseda se predlo l1* 2 novo premiero in sicer z devon i r*ota' v predelavi, delnem na jieniu '« s stihi Aleksija Pre-v c®’ Gre za izvrstno farso, nastalo ednjem veku, z vsemi značilnost-vezn ^ radoživosti, ki je že kar ob- Vej^a 20 prostodušno razlaganje člo-slj °v.e neiimmosti in poneumljeno-trdltaStnostl’ 20 katere ne moremo '' jih v današnjem svetu ni... je r efaa Bogataške norosti, tako jc,„nnas^ov' ie bila zaupana Adri-sam nastopa v Vl0 J vlogi. Aleksij Pregare igra °eeta, njegovi dve neugnani gar 1 StU ^dija Uršič in Maša Pre-Voclniuna zaljubljenca sta Rafael *Clna in Marko Kosmač, dege-pn fane8a markiza pa tolmači Dra-4 Gorup. glavnem so to člani skupine, ki S0 Jdni uspešno uprizarja lepljenko P vitez na slovenski zemlji. Po n, lnutke kostumov je izdelala, ob f 0C' Marije Atelškove, Snežiča tc- Anastazija Purič je uglas- Rustja % stih delo A.. Pregarca, medtem ko je pCensko opremil Demetrij Cej. stih17’0 uprizoritev Bogataške noro-°b 2]^° l°hko videli v četrtek, 30.6. vifj 0 na vrtu gostilne Hrib v Po-novitev bo 2-7- ob 21.30 v bik ^ ^Vorcu v Postojni, kamor je s p upina Beseda povabljena, tudi %sk0vitvij° Božjega viteza na slo-% 2 jZemtyi (farna cerkev v Postoj-Skol' 20.30), k sodelovanju pri *d0tnc etn srečanju izseljencev in ji deP’.2 naslovom Srečanje v mo- sk PornfaPina Beseda je s pomočjo pod-Ust, v°? izdala tudi ličen gledališki kmkaterem napoveduje vsekakor miv repertoar. Bernard Spazzapan, eden od dveh slovenskih zastopnikov v goriškem občinskem svetu »Predvsem bomo morali voditi pametno opozicijsko politiko« Po izidu ožjih volitev v goriški občini, po katerih je na župansko mesto sedel kandidat desničarske koalicije Galetano Valenti, ki je premagal Bruna Crocettija, za izvolitev katerega so si prizadevale napredne sile (Progresisti, Slovenska skupnost in Državljani za Posočje), bosta v goriškem občinskem svetu sedela dva Slovenca. To sta Igor Komel (Progresisti) in Bernard Spazzapan, zastopnik Ssk. Slednji je po volitvah za naš list odgovoril na nekaj vprašanj. Grafiti, ali ko stvarnost postane resnični Izidi volitev na Goriškem za nas gotovo niso ugodni. Postavlja se torej vprašanje, kaj sedaj? Seveda moram reči, da smo pričakovali drugačne rezultate, a taka so pravila demokracije in se bo torej treba s tem sprijazniti. Storili smo, kar se je pač dalo. Sedaj si bo treba predvsem prizadevati, da bomo v teh štirih letih vodili pametno opozicijo. Trenutno je vsekakor bodočnost še precej nejasna. Mislim pa, da je za Slovence neugodna, tudi zaradi močne prisotnosti misovcev v večini. V svojih izjavah takoj po izvolitvi je bil vsekakor župan Valenti precej spravljiv tudi do Slovenije in slovenskega vprašanja... Predvsem zato, ker je po poklicu trgovec in se zaveda, da dejansko polovica Gorice živi od trgovine s Slovenijo in da torej ni pametno iskati konflikte. Valenti pa je tudi izjavil, da je treba razčistiti nekatera zgodovinska vprašanja, za katera vsi dobro vemo, katera so. Ti problemi seveda niso rešljivi kratkoročno, zato je možno, da bo v kratkem času prišlo do zaostrovanj ob meji. To bi seveda prvi občutili pripadniki slovenske manjšine. Gaetano Valenti je sicer govoril o sodelovanju, rekel je, da Slovenija po- Prvi kres na Laškem Po vsej furlanski nižini prižigajo kresove na predvečer praznika svetih treh kraljev. Tedaj zagorijo ognji po vseh furlanski nižini do obronkov goriškega Krasa. Krajani jih imenujejo sejme, v drugih krajih pa imajo različno ime, kot na primer pan e vin ali pignarul. Slovenci pa, kot vemo, prižigamo kresove poleti, na predvečer sv. Ivana. Društvo Jadro z Ronk se je torej odločilo, da bo letos prvič uvedlo ta običaj. Svoje zemljišče je dala v ta namen na razpolago družina Samsa iz Polača (vasica v občini Foljan-Sre-dipolje). Ta družina je pred nekaj leti kupila veliko parcelo kraške gmajne, kjer so že več desetletjih pasli ovce. S trudom so ta višinski kraj spremenili v pravi raj za kolesarjenje ter sprehode peš in na konju. Kraj je dostopen z avtom samo iz Križade oz. s tromeje med občinami Zagraj, Doberdob in Foljan-Sredipolje. Na tem kraju se je torej srečalo lepo število članov in prijateljev društva Jadro. Ob zatonu je zagorel kres, ob zvokih harmonike pa so udeleženci tudi zapeli. Karel Mučič trebuje Italijo, a tudi obratno. Seveda pa se tu postavlja vprašanje, kako mu bo uspelo uskladiti zahteve trgovca in interese skupnosti, ki so na teh volitvah osvojile večino. Pozitivno na teh volitvah pa je bilo že dejstvo, da so Slovenci tokrat znali najti skupno pot. Ali obstajajo tudi za bodočnost še kakšni načrti v tem smislu? Res je sicer, da smo Slovenci tokrat morali nastopiti skupaj, da ni bilo druge izbire. Istočasno pa je treba poudariti, da nekaj resnične volje po sodelovanju vendarle obstaja. Sodelovanje bo v bodoče možno, če bodo nekatere stranke pozabile na svoje hege-monistične težnje. Stranka Slovenske skupnosti, ki jo zastopam, je na teh volitvah povečala število glasov. Pripravljeni smo se torej pogovarjati z vsemi, a kot enakovredni partnerji. Na splošno pa menim, da je bila prav na teh volitvah ustvarjena neka skupna podlaga, na kateri bo mogoče gra- Mestni očetje si skoraj po vseh mestih belijo glave, kaj naj bi počeli, da bi bilo po zidovih takšnih ali drugačnih, običajno največkrat na sveže prepleskanih pročeljih, čim manj napisov. Te napise imenujemo grafite. Po svoje so zanimivi, so pa v veliki večini odraz izbruha neke napetosti, s katero se nekdo ukvarja, ali pa želja, da se nekdo pred javnostjo ožigosa ali pa uveljavi. Seveda so grafiti velikokrat zelo žaljivi; so neke vrste ogledalo kulture v kraju, kjer se pojavljajo. Nekatera mesta so to uredila zelo demokratično. Postavila so celo vrsto platen iz najrazličnejših materialov, na katera se lahko piše. Ponekod obstajajo tudi neka merila, kaj se lahko piše in kaj naj bi se ne. Našo zaspano Novo Gorico je pozabaval grafit s tole vsebino: »KO BOM POSTAL VELIK, BOM CARINIK NA RAZDRTEM!« Bil je napisan zelo elegantno, kar je že na prvi pogled dalo vedeti, da ga ni pisal neki najstnik, pač pa nekdo, ki je dobro vedel, kaj hoče s tem povedati. S tem napisom gotovo ne mislimo, da bo tisti, ko bo velik, postal mitničar na izstopni postaji avtoceste na Razdrtem in s tem naj bi hotel opozoriti novogoriško javnost, kot tudi Goričane, da kraka avtoceste od Razdrtega do Vrtojbe ne bomo nikoli dočakali. Zakaj sem to napisal? Zato, ker je uradna razlaga, ki se prodaja po mestu, ta: Češ da šmrkolin ni ločil pojma ca- rinik od uslužbenca na vstopu0" stopni postaji avtoceste. Ker n mularija vsevprek zamenjuje/ pač zamenjala tudi ta dva P0)1113' Prefinjeno pranje možganov (op stite izrazu!) vsem, ki tako ali gače poslušajo to razlago, kar je povprečnega Novogoričana dov ^ Dobri medsebojni odnosi se kujejo samo s tem, da prirel3 o3 najrazličnejša srečanja, pa° predvsem s tem, da se ljudje p0^ no vzgajamo! To velja tudi za n šole, seveda ne podcenjujem P tem okolja in družine. Vendar s° ^ vedno lep čas šolarji vseh vrS »objemu takšnih ali drugačnih p ^ svetnih delavcev«, ki jih tako> drugače tudi oblikujejo. Prav ta fit nas je ponovno opozoril/ d pri vzgoji zelo veliko poudarja rodna zavest, kar je tudi pra^' P j zabijamo pa na vzgojo o “rza |_ pripadnosti. Ni vseeno, kako se mači državna pripadnost ali pa.P kazuje prav tistim, ki si šele °h* ^ jejo svoj pogled na kakršno ^ vrednoto. Ce je že jugosrboizen1' ga na žalost še srečujemo v tein stecu, popolnoma pokvaril ali t vrednotil pojem državne pripa° { sti, ni rečeno, da se sedaj o tem sme govoriti in prav pojem drz na pripadnost ostaja »zamolčana ma«, kot zopet tako pravimo da o stvareh, o katerih naj bi se g° . rilo manj ali pa celo molčalo- Z ^ mivo, pozabaval sem se z vpr ^ njem, koliko je bilo profesorjev; poučujejo kakršno koli zgod°v j, ali državljansko vzgojo, ki bise tem grafitu obregnili ali pa vsaj Y svetili pet minut temu proble pa sem dobil zelo medle odgov° — Zopet svojstvena slika, ki n lahko tudi marsikaj pove! Tudi markantni časnikar, kjlP roča o novogoriških dogajanji / šel mimo tega zapisa. P°novn^v,o, vidi, da časnikarsko kamaleonts . ki smo mu zadnja leta priča, rjLy sredstvo, da se nekdo tako ah ^ gače preživlja ali dobiva dod honorarček, prav nič pa ga ue ^ ga, kako se oblikuje javno mu in s tem grafitom se, saj je na^jS< lje, da se o stvari molči in jo P° ^ ka ob rob... Tako tudi dokazuje/^ se mu še vedno toži po lepih sta.^ časih, saj so celo njegova por° čeprav pišejo drugačne teme, P ^ na v jeziku, ki ga je zgodovin3 imenovala polpretekli čas. - ^ Na to, kar ta časnikar ni r,ar6j1o' sem opozoril jaz, ne da bi komu ^ tel prati možgane, pač pa zat0'vgt-kolikor bo to bral le kakšen ?X°S e(j ni delavec, bo vsaj včasih p°s fkyno izdali sestrski Mohor-tolozbi iz Celja in Gorice. . Češčutovo je o av-spregovoril dr. Oskar navedel izredno zanimi- • . semeniških. let Ljuba Marca v ttien>; Marc je bil namreč v se-n°n! CkUskuPaJ s Furlanom Cocoli- 0r V- lePozmje postal goriški škof. c0|j' lmčič je povedal, da je škof Co-dj Zg/,!saJ takrat dnevnik in vanj tuji infezil misel, v kateri se sprašu-^ibni ° ^ mo8°če’ da se kot Furlan jepri-le Počuti in ima domala vse svo-^Jjftdje samo med slovenskimi se-neJ ki. Po dolgem predstavitve-(i^ jjovoru, v katerem je dr. Simčič (rl-. vrsto zanimivosti o knjigi JtnIe in o njenem avtorju, je spredi tudi g. Ljubo Marc. UsPd'u m'rno zapišem, da je tako Zelo 1 knjižnih predstavitev pri malo. bla vjfpi V razložim! Na goriški predsta-ustknke Črepinje je teklo vse po na ]le!}^rn redu (tako kot teče vedno n)lžnih predstavitvah, skorajda Ljubo Marc in Marija Češčut vedno je zelo dolgočasno in vse tudi pretirano vljudno in neiskreno!), vse dokler ni spregovoril avtor knjige, g. Ljubo Marc. Takrat je med zbranimi nastalo veselo razpoloženje, g. Marc je namreč izredno duhovit in razgledan človek, predvsem pa človek, ki mu je dano veselje in veselje tudi razdaja. Nasmejali smo se njegovim duhovitim domislicam in se obenem zamislili ob njegovem razmišljanju, ko je govoril, zakaj je dal knjigi naslov Čre-Pinj\ »Črepinje. Ta naslov sem izbral sam, ker je tragika človeka v tem, da je razbit na več kosov. Posebno Primorci smo notranje krvaveli prav zaradi tega, najprej pod fašizmom, ko se nismo dali, in pozneje pod socialistično oblastjo, nekateri zaradi te razbitosti trpimo še danes,« se je zamislil g. Ljubo Marc, ki je v knjigi Črepinje opisal predvsem svoja leta v go-riškem semenišču in poznejši arest v Jugoslaviji. Tako njegovo osebnost kot njegovo pisanje odlikuje vesel vipavski humor, ki nikdar ne zdrkne v cinični sarkazem, katerega je danes polno, še v prazno satiro ne. G. Ljubo Marc se zna posmejati samemu sebi in vsej tragiki življenja. »Saj veste, kako je s temi rečmi. Napisal sem tisoč tipkanih strani dolgo primorsko mineštro, pri Mohorjevi so jo oklestili, mislili so iz nje napraviti neko argo juho in takrat sem se ujezil..., sedaj pa je knjiga pred nami. Vzemite jo za dobro! Vse, kar je v njej, je napisano iz življenja. Črepinje, koščki razbitega življenja so to. Kajti človek sem, in vse kar je človeškega, mi ni tuje.... Vesel sem, da mi je uspelo napraviti lep šopek rož na tem velikem rožnatem travniku, ki se imenuje življenje. To ni dano vsakomur in zato vas prosim, da molite zame, da se ne bi prevzel,« to je samo nekaj njegovih misli, ki pa napisane zgubijo veliko očarljivosti, s katero nas je v Gorici g. Ljubo Marc osrečil v sredo. Zraven naj dodam še to, da je slovenski jezik g. Marca izredno lepo obarvan z živo in sočno vipavsko govorico. Lepo, zares lepo je bilo v Katoliški knjigami na predstavitvi knjige Črepinje. Seveda gre zasluga organizatorjem in Mohorjevima dmžbama, ki sta knjigo izdali, a mislim, da ne bom nikomur delal krivice, če bom zapisal, da je vse razveselil najbolj prav veseli in duhoviti Ljubo Marc. Črepinje so pričevanjsko delo, knjiga, ki jo je pisalo življenje. Poleg tega je v njej toliko zdrave radoživosti, da jo težko najdeš še kje drugje. Ljubo Marc se namreč smeje tudi samemu sebi, smeje se tudi takrat, ko bi se večina od nas navadno jokala ali pa bi zagrenjeno molčala. Prav v tem vidim tudi najlepšo plat knjige. Ljubo-tu Marcu teče slovenski jezik lepo in uglajeno, sproščeno piše, ne išče cenenih efektov, to tudi ni v njegovi naravi. Ce sem lahko malce drzen, bom zapisal, da g. Ljubo Marc piše tako, kot živi, kot je živel. Vedno z veliko mero vipavskega humorja v srcu in to do vseh reči, tudi najbolj tragičnih. Še misel, ki jo je izrekel med enim sproščenim smehom občinstva in drugim na predstavitvi v Gorici: »Veste, ni problem Bog. Boga ne bo nihče sklestil iz višav. Problem je človek. Kaj je človek brez duhovne, transcendentne komponente? Nič, goli in revni torzo, ubogi revež je.« Ko je te besede govoril, se ni nihče smejal. Takoj za tem pa smo se vsi prešerno nasmejali, ko je rekel: »Sedaj je knjiga tu. Saj veste, kako je: »Porod je bil lahek, a kaj, ko je bila pa nosečnost zelo zelo težka!« Na koncu pa je čisto resno dodal: »Prosim vas, da molite zame, da se ne bi prevzel. Vesel sem, da je ta knjiga izšla, kot šopek cvetja je in v življenju ni vsakomur dano, da mu uspe napraviti na rožnatem travniku življenja lep šopek.« Še tole: knjigo dobite v vseh naših knjigarnah, lahko pa jo naročite neposredno pri Mohorjevi založbi v Gorici. Splača se jo prebrati zaradi sporočila o do nedavno zamolčani slovenski zgodovini in zato, ker je dokument časa, predvsem pa zaradi sloga in veselja do življenja, ki iz nje dobesedno brizga na vse strani. Končno tekst, ki govori o težkih časih na prijeten in zdrav način. Ni rečeno, da je ta najboljši, gotovo pa ga Slovenci, ki se premalo smejemo, krvavo rabimo. Jurij Paljk Ivan Budin Tri četrtine stoletja (vin.) So. p°da Pojavil se je policijski agent in jih jezno vprašal, kaj počno in odkod Post °Vedali so, da so jih poklicali k vojakom, ena skupina da je že odšla s v Vrs'e' njihove pa ni klical nihče. Policaj je takoj vedel, za kaj gre, jih dal p° ter jih pospremil v vojašnico, nihati moram, da sem v hotelu dobro spal in se odpočil. Zjutraj se mi Pro(j arr*or mudilo. Vprašal sem, kje so v mestu jezuiti in se napotil k njim. v^i p av*^ sena se in povedal, kako je z menoj ter vprašal, ali bi lahko maše-Vabj| ater je takoj poklical klerika za ministriranje, po sveti maši pa me je po-% s na Zajtrk. Počutil sem se kot izletnik, ki se mu nikakor ne mudi. Kon-*'vnico • P°'s^a' na železniški postaji »vojaško čakalnico«, pokazal sem po- k*ga ln vprašal, kje naj se zglasim. Vojak me je seveda tikal kot sebi ena-p a Seni se tega komaj zavedel. ^ b()rGd vhodom v vojašnico sem ugotovil, da je stražnik že bil obveščen, hi^Phšel še nekdo in da ga mora sprejeti. Na dvorišču sem takoj zagledal Sal ?'3raze in tudi štiri sobrate. Župnik v Povirju Jožko Milič mi je šegavo ' a mi bo gorje, ker sem spal v hotelu, zato da bom moral biti v brigadi V hote,SGca ve^' Odvrnil sem mu, da me to prav nič ne briga, le da sem spal !<- u- Povedal sem tudi, da sem maševal pri jezuitih, ho Se je približal dežurni častnik, me je osorno vprašal, kje sem bil. Jas-P°gumno sem odgovoril, da sem maševal pri jezuitih. »Ti ne moreš ma- ševati, ker si vojak«, je rekel. Sam pa sem takole nadaljeval: »Prišel sem tu pred vas, da mi to poveste, kajti do zdaj nisem bil vojak in ne poznam vaše discipline. Ko bom z njo seznanjen, se je bom takoj držal«. Tedaj pa se oglasi župnik Milič in vpraša: »Kaj bi ti dal, če bi šli domov?« Kaj bi dal?, sem mu odvrnil, vse bi dal, kar imam s seboj.« Pa mi je rekel: »Ni ti treba dati vsega, le za pet litrov vina boš dal, da ga bodo dobili ti fantje, zlasti pevci. Mi fajmo-štri pa pojdemo domov.« Takoj se je oglasil isti častnik in vprašal, kakšne bedake imamo na našem OLO, da pošiljajo v delavne brigade intelektualce. Po krajši razpravi, ki je seveda nismo marali poglobiti, nam je poskrbel povratne vojaške vozovnice, da smo se lahko vrnili domov brezplačno. V Skopem smo 15. maja 1953 pokopali ženico, staro skoraj sto let. Tik pred pogrebnim obredom mi je njen nečak zašepetal, naj bi kaj povedal. Posebnega govora nisem seveda pripravil, a sem ob grobu le začel: »Polagamo k večnemu počitku mater, ki je preživela toliko sprememb, razne vladarje in državne tvorbe. Vsekakor bi zaslužila, da ji izkažemo večjo čast kot tistim, ki jih pokopavajo s topovskimi streli, z muziko, z vrsto dragih vencev, pa so v življenju povzročili toliko gorja.« Čez dober teden sem od Okrajnega ljudskega odbora (OLO) prejel poziv, naj pridem na zagovor zaradi motenja javnega miru in reda. Predstavim naj se čez dva tedna ob 10. uri. Lepo razdobje za »zdravljenje« živcev! Zaslišal me je sodnik za prekrške v Sežani. Prisoten pa je bil še nekdo, ki se je na zunaj zdel, da pripada višji oblasti. Ponoviti sem moral govor, ki sem ga imel ob grobu 100-letne ženske. Toda kar sem povedal, je po mnenju sodnika bila le polovična vsebina, drugo polovico pa sem zamolčal. Zato me je tisti, ki se je zdel »višji«, vprašal: »Koga ste mislili, ko ste rekli, da pokopavamo nekatere ljudi s topovskimi streli in z muziko ter venci, pa so toliko gorja povzročili?« Odgovoril sem mu, da se spominjam pogrebov v Idriji, ko je umrl kak bogataš, veletrgovec, izterjevalec itd. In na pogreb so sorodniki povabili ne samo muziko, temveč tudi po pet duhovnikov. In smo si rekli: »Zakaj mi Kočevski Rog, strpnost in odpuščanje Bilo je ob koncu petdesetih let, ko so me prosili, naj grem po starejšo gospo, mamo domobranca, ki ni smel v domovino in je prišel iz Amerike, da se v Trstu sreča — morda zadnjič, z ostarelo mamo. To srečanje je bilo pri nas, na Tržaškem, in takrat sem pravzaprav prvič od blizu lahko opazoval posledice vojne oz. revolucije, ki je tako globoko zarezala v samo družinsko osrčje. Mati ameriškega slovenskega župnika, bivšega domobranca, je čez nekaj let umrla in sinu ni bilo dano, da bi se udeležil maminega pogreba. V domovino seje vrnil šele po osamosvojitvi pred tremi leti. Letos sem se ponovno odločil, da se udeležim spominske svečanosti za žrtve v Rogu s tihim upanjem, da po več kot treh desetletjih morda spet srečam župnika, sedaj penzionista v Pits-burgu (ZDA), saj sem vedel, da se mudi s skupino po Evropi in prepričan sem bil, da bo prisoten tudi pod Korenom. In res, med večtisočglavo množico je bilo nič koliko ameriških slovenskih rojakov, ki letos med drugim praznujejo stoletnico ustanovitve prvega slovenskega društva v ZDA, in ki so z zanimanjem sledili tako verskemu obredu, ki ga je daroval slovenski metropolit dr. Šuštar, kot tudi kulturnemu programu z običajnim govorom o še vedno nepopravljenih krivicah vsem padlim nekomunistom. Ko sem med množico iskal starejšega gospoda, katerega obraza se več nisem spomnil, me je znanec, Slovenec, bivši domobranec, ki živi v Nemčiji, opozoril, kje je človek, ki ga iščem. Res sem ga našel in izvedel, da je sam takratni mladi duhovnik dal sveto olje ranjenemu mladeniču, ki ni bil nihče drug kot znanec iz Nemčije. Danes sta oba pri dobrem zdravju, čeprav ju loči kakih dvajset let, oba nav- dušena nad slovensko samostojnostjo in oba si prizadevata, da bi prišlo končno do resnične sprave med našim ljudstvom. Težko mi je razumeti takratno ravnanje domobrancev, tudi ker sem bil vzgojen v okolju, kjer je bil odpor vsesplošen, protifašističen, ki je izviral iz trdega dvajsetletnega zatiranja in uničenja naše manjšine in je torej bilo jasno, da so pri nas razmere bile drugačne, kot v osrednji Sloveniji. Popolnoma razumem žalost prizadetih, zlasti tistih, ki so jim po končani vojni pomorili svojce, občudujem in se klanjam tistim, ki so svojim krvnikom odpustili in od katerih ne slišiš besede maščevanja. Tudi o teh problemih je tekla beseda v nedeljo tako v Rogu z upokojenim ameriškim Slovencem, kot na Novi Štifti z mladim frančiškanom. Potrebno je odpuščati, kot nas uči naša vera, treba je pozabiti (ali se vedno spominjati?), nujno je živeti strpno in sprejeti bližnjega takega, kakršen je in ne kot bi si ga sami želeli. Prav bi bilo, da bi končno naši politiki, časnikarji in še drugi, ki ustvarjajo javno mnenje, sledili besedam, ki sta jih izrekla ob prazniku slovenske državnosti na dveh različnih koncih dr. Šuštar in dr. Drnovšek: »Nikoli se ne bi osamosvojili, če takrat ne bi bili enotni!« (tako Drnovšek); »Priznajmo vsak svoj del krivde in odpuščajmo!« (tako Šuštar). O tem sem še dolgo razmišljal in ko so me prosili, da bi kaj napisal o Rogu, sem samo vrgel na papir te misli oz. srčne želje, da bi v naši domovini bilo res vse najlepše ali vsaj vredno kulturnega naroda, ki bi lahko bil tudi ponosen. Antek Terčon Glasbeni poklon gojencev Šol Emil Komel in GM Ob zaključku šolskega leta, ko so dijaki odložili šolske torbe in knjige in je zanje prišel čas obračuna, so tudi gojenci šol Emil Komel in Glasbene Matice lahko pokazali sadove svojega celoletnega truda. To so storili s tremi zaključnimi nastopi in tako primerno kronali bogato glasbeno življenje na Goriškem. Prva prireditev, z naslovom Glasbena slikanica, je bila 11. junija v Kulturnem domu v Gorici. V prvi od petih točk glasbene slikanice so se nam predstavili najmlajši gojenci, ki se šele seznanjajo z bogatim svetom glasbe. Čeprav so to njihovi prvi koraki, so pokazali že veliko samozavesti pri izvajanju. Sledila je točka Sanjamo orkester, ki je pod skrbno roko Igorja Kureta združevala skupino mladih or-kestrašev. Po Romantičnem klavirju so nas motivi iz Mozartovega opusa uvedli v bogat finale. Šolski zbor in orkester sta pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča zaključila celotno prireditev. Tudi drugi nastop, kije bil 15. junija v dvorani pokrajinskega muzeja na goriškem gradu, se je odlikoval po raznolikosti programa in po kvaliteti izvajanja. Tokrat so se pod naslovom »V galeriji zvokov« zvrstile posamezne točke klavirja, oboe, violine, flavte, kitare, harmonike in violončela. 24. junija je v cerkvi sv. Ivana bil še zadnji nastop. Večer se je pričel s spominsko mašo ob štiridesetletnici glasbe na Placuti št. 18, nadaljeval pa se je s programom, ki je pod skupnim imenom Pod cerkvenim obokom združeval predvsem skladbe z nabožno vsebino. O uspelosti prireditev nam pn predvsem številna publika, ki]eZ.. nimanjem sledila vsem trem zaki čnim nastopom. Tako SC G V Em^ Komelu kakor Glasbeni matici j"0 pohvala za zavidljivo raven, gojenci dosegli pri izvajanju. ki sol0 V središču tržaškega razstav i./i ■i&i1 bil pred dnevi na sporedu za z naslovom »Tržaška Rižarna 5 potem v kulturi miru«. Srečanje jef redil Dom Evrope v Trstu v s0 vanju s centrom Unesco in Kulturn centrom Diego de Henriquez tz Govorili so Galliano Fogar, preds a^ nik Deželnega inštituta za Prett --_ nje zgodovine odporništva v Furia I Julijski krajini, odvetnik Sergio storis, ki je na procesu o RižarnitZ ta 1976 zastopal civilno stranko, ravnateljica Centra de Henriquez tonella Furlan. Predsedoval je ‘j ^ se Barison, ki je tudi dal pobudo -to okroglo mizo. NOVI LIST Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST" Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnikar; Helena Jovanovič, Drago Legiša (glaVfll in odgovorni urednik), Miro Oppe'*' Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egi®! Vršaj. Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trsi/ tel. 040/772151. Član Združenje periodičnega tiska v Italiji tu stojimo, ko ta človek v življenju ni naredil nič dobrega, zdaj pa takšna slovesnost. Toda moje besede niso nikogar prepričale. Zato sem bil obsojen na 20 dni zapora ali na plačilo 15 tisoč dinarjev globe. Ljudje, dasi Skopeljci, so zbrali to vsoto in sem se tako rešil zapora. Leta 1966 je prišel na birmovanje v Dutovlje apostolski administrator msgr. Janez Jenko. Že v soboto popoldne je opravil vizitacijo, potem ko je po šo-larski maši pregledal pisarne in župnijsko delo. Po kosilu v Skopem me je vprašal, ali bi sprejel župnijo Podnanos. Rekel sem takoj, da bi sprejel, saj je že teklo dvajseto leto, odkar sem bil na Krasu. Toda v Podnanosu je župnik Petrič komaj enajst mesecev in je zato čudno, da že zapušča faro. Gospod Petrič je odpoved najavil vernikom in jo sporočil tudi škofu, ker ga je nekdo bil prijavil zaradi njegovega baje ne prav vzgojiteljskega ravnanja z otroki pri verouku. Tako se je užalil, da je hotel vsekakor v drugo faro. »Če boste šli v Podnanos, mi je še dejal škof, boste skrbeli tudi za Lozice in bo stari gospod Kovač ostal v župnišču. Na to sem prav rad pristal, ker je bil gospod Kovač, župnik že od leta 1921, moj prefekt v 4. gimnaziji v šolskem letu 1920-21. »Če bo ta gospod ostal v hiši, bo to zame odlikovanje«, sem dejal. Odprto je seveda ostalo vprašanje, ali bo g. Petrič voljan sprejeti Dutovlje, Skopo, Koprivo ter podružnici v Krepljah in Krajni vasi. Ko sem obiskal g. Petriča, je predlog sprejel. To sem tudi sporočil škofu. Toda preden so prišli dekreti, je g. Petrič zvedel, da nekateri predlagajo, naj bi jaz šel na Marijino celje ali Lig, morda celo na Goče, medtem ko bi g. Jožko Kragelj sprejel župnijo Podnanos. Petrič je predlagal, naj se odpeljeva v Koper, da se zadeva končno uredi. Na poti v Koper sva se ustavila v Dutovljah in se na poštnem uradu zanimala, ali je kaj pošte za župnijski urad Dutovlje in Skopo. In glej, bili so dekreti: pismi za dekana Kjudra in zame. Tako sem bil premeščen v Podnanos, na Kras pa je prišel g. Petrič. V Podnanosu je bilo nujno obnoviti vse ostrešje župnišča, urediti garažo in sanitarije v pritličju ter v prvem nadstropju župnišča. Cerkev in beneficij sta imela velik gozd na Nanosu, ljudje pa so bili pripravljeni posekati to smrek, kolikor jih je bilo potrebnih za vsa popravila in za plačilo delav Vse to so tudi naredili. vflj Leta 1970 sem spremljal skupino romarjev na Mirenski Grad za g1 ^ tamkajšnji praznik, ki je na kvatrnco v septembru. Po pobožnostih v ofi ^ smo duhovniki bili povabljeni na zakusko v lazaristovsko obednico. Ted ’ a mi je pridružil g. Franjo Godnič in me vprašal, kako je v Podnanosu. £^0f sem se pohvalno, on pa me je iznenada vprašal, ali bi jaz prišel v Bilje-mu je namreč ponovno skoraj očitajoče rekel, da je od nove maše leta . vedno v Biljah, in da ni prav, če je duhovnik predolgo v isti župniji- I ^ sem, vendar sem ga prosil, naj to zadevo sam sproži pri škofu. Tako v 66. letu starosti približal rojstni vasi Mirnu. Še pol kilometra pa sem d° sem si mislil. v v5j Leta 1975 smo v Biljah imeli birmo in me je g. škof spomnil, da so ze^0-moji sošolci odložili župnijsko breme in odgovornost. Na razpolago je t1^, mašnik, je dejal, ki je že prestal službo nedeljskega kaplana, a ga nima ■. poslati. Rad bi ga namestil na Planino nad Ajdovščino, a bi upravljal tudi G Na Planini je že več let g. Ljubo Marc, ki bi rad prišel v kako drugo žup ^ S tem mi je škof namignil, če bi se hotel umakniti na Mirenski Grad ilcon1' spod škof, vedno sem bil na razpolago — sem rekel — svojim predstojnic^, tako tudi zdaj!« Naprosil pa me je, naj sam vložim prošnjo za upok0)1 ^ Tako sem 9. septembra leta 1975 predal župnikovanje g. Ljubu M ^ G. superior Lojze Trontelj pa mi je na široko odprl vrata v lazaristovsko^jj na Mirenskem Gradu. S tem se je začela moja osemdesetletka življenja-sem se v rojstno župnijo, od koder še pomagam in nadomeščam tozVe pnike. Le v kraje, kjer sem prej župnikoval, ne kaže, da bi se pojavljal. K pnik namreč zapusti faro, je le prav, da se vanjo ne vrača. Tako bodj^^-)