Stev. 307 V Trsta, v subota dno 5. docombra 1914. Letnik xxxix Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. FimnfUka AsiJfcega St 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se poSUjaJo uredniitvu lista. Ncfrankitana plana se ne •prejeaejo in rokopisi m ae vnCajo. Ipjajatcli bi odgovora! uredaik Mu Oodina. Lastnik konsordj Mi .Edinosti*. — Ttafc tiskane .Edinosti*, vpisane zadruge s omejenim porofltvoa v trstu, ulica St. FranCttka Asiikega £ 20L Telefon u#edeW>e in uprave ftev. 11-97. KaroCulua tali«: U cel® Mo.......K »CJJL.................. ■ Vi MRR . .......................• Za aedel/sVo tltjo m «4 M 9* leta .... Posamezne Jtevllke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vla. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- vodov...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K fr— vsaka nadaljna vrsta.............2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnt oddelek .Edinosti". NaroCnlna In reklamacije se poSljajo upravi lista. Platoje se Izključno la upravi .Edinosti-. — Plača in toJB ae v Trstu. Uprava in inseratnt oddelek s« nahajata v ulici 9v. PranČiika Asiikega Št. 20. — Poftnohranlfnitol raftin IL M1.6SZ V Karpatih, zapadni Galiciji in Juinem Poljskem v splošnem mirnov na severnem Poljskem se boji nadaljujejo. 0 Srbiji prodiranje noilh čet bUiiH silnemu srbskemu odporu nnpredoje. - llo MgQs&o-(rancoskem bojlfča Nemci omili ponovne francoske napade. DUNAJ. 4. (Kor.) Uradno se objavlja: 4. decembra opoldne. V Karpatih, v zapadni Galiciji in na južnem Poljskem le potekel včerajšnji dan v splošnem mirno. Boji na severnem Poljskem trajajo dalje. Namestnik seiu generalnega štaba. pl. Holer. generalni major. JDĐOiki fin dveh avstrijskih letalcev. DUNAJ 4. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Letalska oficirja, na d poročnik Bela Losonczy in nadporočnik Ivan Wier-zejski sta dne 30. novembra pri nekem poizvedovalnem poletu zagledala neko sovražno letalo, ki se je hotelo dvigniti pri Miechowu, 40 km severno od Krakova. Krožeč nad o blaki, sta mirno pričakovala sovražno letalo in je potem močno obstreljevala. Sovražno letalo se je nenadoma nagnilo na stran in potem padlo na zemljo. Z nemfto-rusktta bojišta. BERLIN. 4. (Kor.) Veliki Klavni stan. 4. decembra dopoldne. Na vzhodnem bojišču so bili sovražni napsdi vzhodno od Mazurskih jezer odbiti z velikimi izgubami za Ruse. Naša ofenziva na Poljskem poteka normalno. Vrhovno armadno vodstvo. Cesar Viljem se je vrnil v Berlin. BERLIN, 4. (Kor.) *Wolifov urad« poroča: Veliki glavni stan, 4. decembra dopoldne. Njegovo Veličanstvo cesar je prispel včeraj zvečer za krajše bivanje v Berlin. Vrhovno armadno vodstvo. Z jnžnejo bojlKu DUNAJ. 4. (Kor.) Z južnega bojišča se poroča uradno: 4. decembra. Zaseden je Beigrada se je izvrglo včeraj na slovesen način. Prodiranje naših čet se na severnem delu fronte nadaljuje brez boja. Včeraj je bilo ujetih 300 Srbov. Zapadno in jugozapadno od Arandjefov-ca se sovražne čete upirajo prodiranju naših hrabrih čet in skušajo s silnimi napadi. ki pa so bfii vsi odbiti, krit! umikanje srbske armade. Brzojavka generala franka cesarju. DUNAJ, 4. (Kot.) Uradno se objavlja: Poveljnik pete armade, general pehote pl. frank je poslal včeraj Njegovemu Veličanstvu sledečo brzojavko: Belgrad, 3. decembra 1914. V slovesnem trenotku. ko nam je bilo usojeno, da razo-be?;mo na belgrajski trdnjavi zmagoslavno zastavo Vašega C. in kr. apostolskega Veličanstva, prosim Vaše Veličanstvo, da smem poročati v imenu vse armade o naj-globokejši udanosti. Frank, general pehote. Na to je blagovolilo Njegovo Veličanstvo odposlati generalu sledečo brzojavko: Sprejemajoč poklon naših zvestih in bo-jaželjnih čet iz beigrajske trdnjave, se prisrčno zahvaljujem hrabrim, izvrstno vod-jenim četam, kojih zmagovitim bojem se je zahvaliti za zasedenje Beigrada. K zasedeajn Belgudo. CARIGRAD 3. (Kor.) Sultan je poslal Njegovemu Veličanstvu cesarju povodom zasedenja Beigrada jako iskreno brzojavno čestitko. CARIGRAD 3. (Kor.) Vest o zasedenju Beigrada je vzbudila med člani avstrijske in nemške kolonije, kakor tudi med turškim občinstvom silno navdušenje in veselje. Turki silno hvalijo hrabrost in junaštvo avstrijskih čet. SOFIJA. 4. (KorJ Vest o zasedenju Beigrada po avstrijskih četah je vzbudila v vseh krogih prebivalstva velik vtisk in tvori dnevni razgovor v kuloarjih sobranja. CARIGRAD, 3. (Kor.) Vest o padcu Beigrada je bila znana šele okoli polnoči. »Dšeridei Hanatis« pravi, da bo vest zadela zaščitnike Srbije kakor strela. BUKARtST 4. (Kor.) Vse časopisje naglasa pomen zasedenja Beigrada. »Vito-rui piše: Zasedenje Beigrada je predvsem strategiškega pomena, ker je s tem srbsko obrežje v avstrijskih rokah. Ne sme se pozabiti na moralični vtisk zasedenja, ki dokazuje, da odpor srbske armade že pojema. CARIGRAD 4. (Kor.) K zavzetju Beigrada piše »Tanin« v uvodnem članku ledeče: Moralični utis zavzetja Beigrada, velikega zgodovinskega mesta, do avstro-ogrskih četah bo veliko večji kot materijalni utis. Listu je v posebno veselic. da lahko izjavlja, da se radosti, katero ie vest o zavzetju povzročila v Avstro -Ogrski in Nemčiji, udeležujejo vsi Otomani. Novo leto vlade spoštljivega zaveznika sultana Mehmeda V. se pričenja z veselim dogodkom in odkrita želja vseh Otoma-nov ie, in po pravici tudi celega muslimanskega sveta, da mu bi bilo dano živeti še veliko let ob takih srečnih dogodkih. »Tanin« razpravlja nato o posledicah, ki jih povzroči poraz Srbske na Balkanu in posebno v Bolgariji in izjavlja, da ta dežela ne more ostati še nadalje samo o-pazovalka in da bo morala odloČiti se glede Macedonije. Srbska je danes kaznovana za svoje hudobije. Želimo, zaključuje list, da bi ista kazen zadela skoraj tudi njene zaščitnike. Položni v Srbiji. LONDON, 4. (Kor.) »Times« poročajo iz Petrograda: Iz Niša se poroča, da je položaj v Srbiji zelo resen. Avstrijci imajo tamkaj pol milijona vojakov, vštevši 30 tisoč Bavarcev(?). Srbi so se umaknili v močne pozicije, a so imeli težke zgube. Več polkov ima samo še po K mesto 75 oficirjev. Edino upanje Srbije je sedaj pomoč Rusije. Z nemiko-francoskesa bojišča BERLIN, 4. (Kor.) »Wofffov urad« poroča: Veliki glavni stan. 4. decembra dopoldne. Na zapadnem bojišču so bili francoski napadi proti našim četam v Flandriji ponovno odbiti. Ravnotako v ozemlju severozapadno od Altkircha, kjer so imeli Francozi znatne izgube. Vrhovno armadno vodstvo. BERLIN. 4. (Kor.) NVolffov urad poroča: K uradni pariški vesti z dne 2. t. m., da so francoske čete v Alzaciji zasedle Ober-Aspach in Nieder Aspaeli, smo izvedeli od merodajne strani, da je šlo pri O-her-Aspaeli u le za neko pozicijo, ki so jo naše čete prostovoljno zapustile. Dogodek ie brez pomena. Nieder-Aspach je preiko-slej v nemških rokah. BERLIN. 4. (Kor.) »Lokalanzeiger« poroča iz Genta: Pri Nieuportu in južno od Yperna so morali zavezniki, kojih položaj ie postal v poplavljenem ozemlju južno od Dixmuidna nemogoč, vsled streljanja težkih nemških topov ustaviti nadaljevanje gradenj utrdb. Zelo ugodna oporišča si je, kakor je razvidno iz poročila generala Joffra. priborila naša artiljerija zapadno od Leusa, posebno pri Lixu in Roulettu kakor tudi v Woe-wru. Izgube angleške vojske. LONDON 3. (Kor.) Vojaški sotrudnik lista »Times« šteje izgube angleške armade na 84.000 mož, kar bi nekako odgovarjalo prvotni moči angleške vojske, ko ie šla na bojišče. Izgube v bitki pri Yper-nu in Armentieresu so znašale kakih 50.000 mož, od katerih odpada približno 5500 mož na indijske zbore. Dopisnik nadaijuje: Priznati moramo, da so nemške čet vkljub strašnim izgubam še vedno številneje, nego naše, ter da zavzemajo močne pozicije, fmajo strašno artiljerijo, ki je raztrešeno nastavljena in dobro krita. Njihovo težko topovje ima še nadvladje in zakopava vedno naše ljudi, ker ruši velike oddelke in jarke. Njihovi ojstri strelci so drzni in trdovratni. Njihove velike možnarske granate povzročajo trajno izgube, in, čeprav je njihovo poizvedovanje v zraku postalo redkeje, se pojavljajo vendar letala »golobi« in »albatrosi« nad nami, da opazujejo, kaj delamo. Angleški častniki in podčastniki so v grozni meri oslabljeni. Spravili smo ua fronto vso regularno rezervo in najbolji del specijalne rezerve. Ce ne bodo dopolnilne čete mogle dalje redno pošiljati dobrega nadomestila, bi armada na fronti rada pozdravila del novih kot nadomestilo. Mi potrebujemo vsakega moža, ki ga moramo najti. Morali bomo kmalu razmišljati, kako moremo nove nabornike najbolje porabiti na fronti: ali kot armade, divizije, ali brigade, v enotah, ali izpopolnjevanje. Izgube angleške mornarice. LONDON, 4. (Kor.) Admiraliteta je objavila nov seznam izgub. Po tem seznamu je izgubila mornarica od začetka vojne 308 oficirjev in 7035 mož, med njimi mrtvih 220 oficirjev in 4107 mož. Uporni belgijski vjetnlkL AMSTERDAM 3. (Kor.) »Handelsblad« poroča iz Zeista: V tukajšnjem vjetniškem taboru so ae danes uprti belgijski inter-ni ranci, vsled česar so morale inozemske straže poseči po oro|)u. Pri tem je bilo 5 Belgijcev ubitih, 6 pa ranjenih. 2e včeraj zvečer je bilo opažati nekak odpor med interniranci. Električna napeljava je bila prerezana. Poklicana je bila takoj policija. Danes zjutraj so v svrho ojačenja dešle čete iz Utrechta. Dosedaj se še ni popolnoma posrečilo, streti odpor Belgijcev. Po nekem uradnem poročilu iz Haaga je bilo pri dogodku ubitih Šest, ranjenih pa devet Belgijcev. Neresnične ruske vesti o turških izgubah. CARIGRAD 3. (Kor.) Glavni stan pri-obcuje sledeči komunike: Po nekem ruskem uradnem poročilu z dne 22. novembra so baje naše čete Sinaiski polotok popolnoma izpraznile. Dalje ste baje dve naši diviziji, ki operirate ob Kavkaski meji, doživeli take izgube, da je padlo njiju efektivno stanje skoro na polovico. Nekaj 'laših bataljonov da je bilo popolnoma uničenih. Neki divizijski poveljnik da je bil ubit, drugi pa je pobegnil. Za nas zmagovito potekli boj, ki se je vršil v neposredni bližini Sueškega prekopa in končal s tem, da sta bila na strani Angležev ubita dva oficirja in veliko število vojakov, mnogo pa vjetih, najbolje dokazuje, da se nahaja Sinajski polotok v naših rokah. Kar se tiče vesti o velikanskih izgubah naših kavkaških čet in smrti enega divi-zijskega poveljnika, je vse popolnoma izmišljeno. Vesti o dezertaciji nekega divizijskoga poveljnika sploh ni vredno dementirati. - Istotako je popolnoma izmišljena tudi vest, ki so jo razširili ruski krogi v Ti-flisu, glasom katere n£f bi se med vjet-niki iz bojev ob kavkaski meji dne 24. novembra nahajal tudi en nemški general in 14 drugih nemških oficirjev, kakor tudi trije avstrijski oficirji, ki da so vsi dospeli v Tiflis. Angleška nota Ameriki. LONDON, 4. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Washingtfwa: Angleški poslanik je izročil državnemu departmaju noto, v kateri se izjavlja, da Anglija ne namerava zadrževati oziroma, ovirati ameriškega prekmurskega prometa s preiskovanjem po kontrebandi, če se izkaže, da ni blago določeno za Nemčijo ali Avstrijo. Preiskava pri razpečevalcih Irskih Časopisov. AMSTERDAM, 4. (Kor.) »Telegraaf« poroča iz Londona: V Dublinu je izvršila policija včeraj ponoči hišno priskavo pri vseh razpečevalcih časopisov in v vseh prodajalnah. Veliko število izvodov »Irisch Friedoma« je bilo zaplenjenih. Tudi v prostorih lista je bila izvršena preiskava. Lord Kitschener prorokuje triletno vojno. LONDON, 4. (Kor.) List »Daily Mail* poroča iz Newyorka: List »Sadurday Eve-ning Post« priobčuje neko poročilo o in-tervievu, ki ga je mei amerikanski pisatelj Irving Cobb po svoji vrnitvi iz Nemčije z lordom Kitshenerjem. Pisatelj pravi, da je Kitshener izjavil enfastično, da bo vojna trajala nič manj kakor tri leta in končala takrat, ko bo Nemčija premagana na kopnem in na morju. Prihod nlntikB ii nornefondskili M v Egipt LONDON, 4. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Uradno se javlja: Avstralske in novozelandske čete so do- I spele v Egipt, kjer se udeleže obrambe Egipta in dokončajo tudi izvežbanje. Pozneje bodo odposlane v Evropo na fronto. Isti list konstatira, da ni v Egiptu ni-kakih indijskih čet, ker jih je Anglija odstranila, ker so se branili, da bi se bojevali proti kalifu.___ Vojno v kolonijah. LONDON, 4. (Kor.) Reuterjev urad objavlja naslednje uradno poročilo iz Preto-rije: Bursko poveljništvo pod Rautenba-chom, ki operira južno od Betlehema, je bilo pobito. Oberstlajtnant Danson, ki je zapovedoval delu čet generala Lursina, je zasledil Bure v Loskopu, pet milj zapadno od \Vindshuka in jih prepodil iz njih postojank. Buri so imeli 7 mrtvih. Rautenbach sam in 30 Burov je bilo ujetih. Ostale zasledujejo v smeri proti Wirkrautu. PRETORIA, 3. (Kor.) Poveljnik Crew-ther javlja, da je neka patrulja vjela v soboto na meji okraja Ledzbrand poveljnika Krynausa in Wesselsa ter odvzela 14 drugim Burom orožje, municijo, konje in krmo. PRETORIJA. 3. (Kor.) Uradno se objavlja: Poveljnik Durpeez poroča o nekem boju poveljnika Emmeta pri Stildriftu, ki je trajal do treh popoldne. Buri so bili odbiti in so izgubili 3 mrtve, med njimi enega majorja in 18 ranjenih. Poveljnik Emmet je imel enega težko ranjenega in 4 lahko ranjene. Burskemu generalu Wesselsu je bil ustreljen konj, Wessel je pobegnil ne-ranjen. Vstaja v Maroku. LYON 3. (Kor.) »Le Nouvelite« poroča iz Tangerja: Dne 27. novembra so francoske čete v bližini Taze napadle uporne marokanske rodove, ki so bili odbiti in so morali, pobegnivši v gore. pustiti na licu mesta znaten plen, kakor tudi vse mrtve in ranjene. Francoske čete so imele 20 mrtvih in 25 ranjenih. Japonski p'en pri zavzetja Čingtava. TOKIJO, 3. (Kor.) Glavni stan poroča, da je bilo pri zavzetju Čingtava uplenjenih 2500 pušk, 100 strojnih pušk in 1200 funtov šterlingov, 15.000 ton premoga in 40 avtomobilov. Zaloge bi zamogle vzdrževati 5000 mož tri mesece. RM kamniški četni kontingent LONDON, .4. (Kot.) »Times« poročajo iz Toronta: Uradno se objavlja, da bo za tretji četni kontingent v zapadni Kanadi formiranih 5 konjeniških in 9 pehotnih polkov, v vzhodni Kanadi 4 konjeniški in 10 pehotnih polkov. Skupno število novih čet znaša 31.700 mož. Sklicanje francoske zbornice. BORDEAUX 3. (Kor.) Ministrski svet pod predsedstvom predsednika Poiricareja je sklenil, da se skliče zbornica k izrednemu zasedanju dne 22. t. m. v Pariz. Ministri odpotujejo koncem prihodnjega tedna v Pariz, da bodo na razpolago finančnemu odseku senata in proračunskemu odseku zbornice. Tudi predsednik Poincare bo v tem času v Parizu. Polnil s Turčijo. Sultan prisostvuje molitvam za zmago otomanskega orožja. CARIGRAD, 3. (Kor.) Sultan se je j>o-daJ danes popoldne v staro SeraH palačo, da bi počastil prorokov plašč in prisostvoval molitvam Scheich-ul Islama za zmago otomanskega orožja. Zaplenitev orožja ua konzulatih trospora-zuma v Dscheddahn. CARIGRAD, 3. (Kor.) Vojaški poveljnik Hedscha poroča, da je bilo pri konzulatih trosporazuma v Dscheddahn zaplenjeno o-rožje, revolverji in patroni. CARIGRAD 4. (Kor.) »Tasvir Efkiar« poroča, da le bil angleški general Vingate paša, ki je pred kratkim dospel v Egipt, odposlan v Sudan, da uduši tamkajšnji u-por proti Angležem. Vsled razširjenja gibanja se fe Anglija odločila, da odpošlje še 14400 mož tjakaj. »Norddeutsche Allgemeiue Zeitmig« o izvajanjih italijanskega ministrskega predsednika Salandre. BERLIN 4. (Kor.) »Norddeutsche All-gemeine Zeitung« piše: Izjava italijanskega ministrskega predsednika Salandre bo napravila, kot pomembna za italijansko politiko merodajna razglasitev, toliko v Italiji, kot v ostali Evropi velik vtisk. Sa-landra je povdarjal izrecno, da je Italija iz lastnega nagiba zapričela in izvela dosedanjo nevtralnost. Italijanski državnik hoee, da ostane Italiji tudi v naprej ista prostost glede odločitve, tudi za slučaj, če bi se nadaljnja nevtralnost ne dala spraviti I več v sklad z življenskimi interesi kraljestva. Ako bi se vsled velikega evropskega zapletenja pokazale pomembne preosnovitve v posesti velesil, bi se Italija ne smatrala več vezano v politiko vzdržanja. Ža prijatelje in zaveznike Italije nima ta odločna obrana italijanske velesile ničesar presenetljivega. Slišali smo tako trdno in krepko izvajanje že i z ust San Giuliana in pričakovali smo že v naprej, da se tudi po njegovi smrti najde mož, ki mu bo v tem pogledu vreden naslednik. Večina za to nacijonalno, patri-jotično politiko je Salandri v italijanski zbornici gotova. Zavezniki Italije dobro razumejo, da se apeninskega kraljestva ne sme izločiti iz evropskih odločitev. Odlikovanja. DUNAJ 4. (Kor.) Nadvojvoda Franc Salvator je kot protektorski namestnik Rdečega križa v monarhiji, blagovolil z Najvišjim sklepom z dne 20. novembra podeliti: bronasto častno kolajno Rde- čega križa strojniku avstrijskega Lloyda v Trstu, Antonu Psulu in redarju Ivanu Ružiču v Puli. Italijanski parlament. RIM 4. (Kor.) Vlada je predložila parlamentu do 31. junija segajoči proračunski provizorij. Zakonski osnutek zvišuje gotove dohodke za skupno 50 milijonov lir. Vojne trofeje se ne prodajajo. DUNAJ 4. (Kor.) »Korrespondenz Wil-helm« poroča: V zadnjem času so došle na vojaške oblasti ponovno prošnje za prepustitev uplenjenih vojnih trofej različnih vrst. Naznanja se, da se takim prošnjam tudi proti ponudbi kupne cene in darov v humanitarne namene principijelno ne more ugoditi. Centralna akcijska družba za kože In usnje. DUNAJ 4. (Kor.) Sporazumno s trgovinskim ministrstvom in vojnim ministrstvom kakor tudi na prošnjo dunajske trgovinske zbornice, se je iz zastopnikov avstrijskih in ogrskih obrtnikov ustanovil komite, ki proponira po nemškem vzgledu ustanovitev centralne akcijske družbe za kože in usnje. Komite je že ukrenil potrebne korake za dovoljenje in aktiviranje pri vladi. Izvanredne odredbe glede sodnega In izvensodnega postopanja za časa vojnega stanja. BUDIMPEŠTA, 4. (Kor.) Glasom vladne naredbe se raztegnejo izvanredne odredbe glede sodnega in izvensodnega postopanja za časa vojnega stanja na pripadnike vojne sile nemške države in na one osebe, na katere je treba navajati iste o-zire, to v toliko, v kolikor glede tega obstoja reciprociteta. Ogrska magnatska zbornica. BUDIMPEŠTA. 4. (Kor.) Magnatska zbornica ima v pondeljek ob 11 dopoldne sejo. Na dnevnem redu so zakonski osnutki, ki jih je že rešila poslanska zbornica. Profesor Scheff ni umrl. DUNAJ, 4. (Kor.) Poročilo nekega jutranjega lista glede smrti profesorja Schef-ta temelji na pomoti. Umrl namreč ni profesor, temveč njeg;ov brat. Potiorek častni doktor graškega vseučilišča. GRADEC, 5. (Kor.) Pravna in državno-znanstvena fakulteta graškega vseučilišča je sklenila danes soglasno, da podeli fzm. Potioreku, zmagovitemu poveljniku balkanskih čet, v hvaležno priznanje častni doktorat prava. Car Nikolaj pri ranjencih. PETROGRAD, 4. (Kor.) ^r Nikolaj se je ix>slovil od aktivne arjhu^e m odide v različna mesta v srednji in južni Rusiji, da obišče ranjence. Nemčija — Portugalska. BERLIN, 4. (Kor.) Wolffov urad poroča: Po neki Reuterjevi vesti je ponudila nemška vlada radi nekega vpada v Angoli portugalski vladi zadoščenje. Ta vest je izmišljena. O kakem nemškem vpadu v Angolo tu sploh ni ničesar znano. Toraj tudi ne more biti govora o kaki ponudbi, zadoščenja. Angleška odredba glede prepovedi, da se inozemci ne smejo voziti na parnlkih vlačilcih. GRIMSBY, 4. (Kor.) Admiraliteta je odredila, da se inozemci ne smejo voziti na angleških parnikih vlačilcih. Odredba težko zadene posestnike teh ladij, ker primanjkuje za to delo pripravnih ljudi. Italijanski listi o ugodnem vtisu Salandri-. nega govora. RIM 3. (Kor.) Razpravljajoč o govorui ministrskega predsednika Salandre poudarjajo listi soglasno, da je imel ministrski predsednik s svojimi izjavami tako vi zbornici kakor tudi v senatu popoln uspeh. Njegov jasni, z višjega stališča prernotrenij govor, bo napravil prav tako kakor v zbornici, tudi v vsej deželi najugodnejši, vtisk. Poziv Salandre k edinosti, ki je našel soglasen odmev v parlamentu in senatu, bodo sprejeli enako tudi zunaj zbornice. Kabinet Salandra je dokazal, da si je popolnoma v svesti svoje odgovornosti v tej znameniti uri in jo smatra tudi za resno. Pomanjkanje sanitetnega materijala na Ruskem. MILAN 3. (Kor.) »Corriere deiia Sera« poroča iz Petrograda: Za v Kavkazu se bojujoče čete je treba oprave Rdečega križa šele napraviti. Tudi za Rdeči križ na ostalih bojiščih ni več nobenega materijala na razpolago, tako da je morala dati država na razpolago ljudi. Stran II. „EDINOST" stev. 307. V Trstu, dne 9. aece iifii NemSki poc!an\k v Rimu odšel na dopust. BERLIN, 5. (Kor.) VVolffov urad poroča: Cesarski veleposlanik v Rimu. p!. FIo-to\v, je odšel iz zdravstvenih ozirov na daljši dopust. Posle poslaništva je poveril cesar knezu Biilovvu. Nestrpnost v Petrogradu. KODANJ 3. (Kor.) »Politiken* prinaša nastopno vest lista »Timesa« iz Petrogra-da: Glavno mesto pričakuje nestrpno vesti iz Poljske. Doslej došle vesti povečujejo napetost. Vkljub klimatičnim težavam drže Nemci svoje pozicije pri Lodzn in Lo-uiezu in prizadevljajo Rusom težke izgube. Sedaj pričakujejo ojačenj. Ali od kje naj vzame Nemčija ojačenja? Nesreča na morju. LONDON 3. (Kor.) Glasom neke vesti, ki jo je dobil Lloyd iz Deala, Je zadel nizozemski parnik »Niobe«, ki je prišel v Dorons, ponoči tekom viharja v nizozemski parnik »Batjan« in sicer na potu iz Batavije v London. Sprednji del »Niobe« da je poln vode. Parnik »Batjan« je pri Dealu za vozil na breg in ima !ve luknji in polno vode. Belimi Belgrad je pravzaprav le po svoji legi in svojem gospodarskem pomenu glavno mesto Srbije, po svoji zgodovini pa nima nobenih posebnih zvez z usodo srbskega naroda, da bi imel pravico do naslova: gravitacijsko središče, nekaka Moskva Srbstva. Šele par desetletij je preteklo, odkar je postal Belgrad tudi politično središče Srbije. Velike zgodovinske tradicije mesta segajo daleč nazaj v dobo slavnih Nemaničov. Svoj pomen je zadobilo mesto leta 1343., ko se je Stjepan Dušan naselil ob Izlivu Save v Donavo in zgradil tamkaj trdnjavo, ki jo je nazval Belgrad. Po začasni ogrski okupaciji so si trdnjavo leta 1352. Srbi zopet priborili, leta 1426. pa jo je Jurij Branković odstopil takratnemu ogrskemu kralju 2igi. Ogri so odbijali tu turške napade do leta 1521., ko se je sultanu Solimanu posrečilo, zasesti mesto. Krvavi boji so se bili tekom teh 95 let pod trdnjavskim obzidjem in pri Belgradu je izvojeval leta 1456. Ivan Hunyady svojo veliko zmago. Od 1521. do 1777. leta je bil Belgrad v turških rokah, čeprav so ga tekom tega časa enkrat (leta 1688.) osvojili Avstrijci. Leta 1717. je princ Evgen v veliki bitki pri Belgradu potolkel velikega vezirja Hatil pašo in prisilil trdnjavo h kapitulaciji, nakar je postal Belgrad po miru v Požarevcu avstrijski. Avstrijci so imeli mesto do leta 1739. Ponovno je osvojil trdnjavo leta 1789. general Lavdon, a jo je moral po sklepu miru leta 1791. zopet izročiti. Mesto je ostalo potein turško s kratkim presledkom od leta 1806. do 1812. V tem času se Je vršila srbska osvobodilna vojna. Leta 1806. se je Srbom posrečilo zavzeti Belgrad in ga proklamirati za sedež njihove vlade. Leta 1812. so morali Srbi mesto zopet izprazniti in tako je ostal v novoustanovljeni srbski kneževini Belgrad turška trdnjava, istotako kakor Niš. Ko so Turki leta 1834. priznali neodvisnost Srbije, so obdržali Belgrad in ga izročili šele leta 1867. knezu Mihajlu Obrenoviću, ki je imel slavnosten vhod v mesto. Nasprotno pa je ostal Niš do leta 1877. v turških rokah. 30 let sem je Belgrad vedno bolj napredoval tako na gospodarskem polju, kakor glede števila prebivalstva. Moderen je samo zgornji del mesta, ki ima popolnoma velikomestni značaj. Tamkaj se nahajajo sijajne trgovine, elegantne restavracije in kavarne in pompozni hoteli. Krasno je narodno gledališče. Sredi mesta se nahaja kraljeva palača, ko-nak. Prava dika mesta pa je vsekakor mestni drevored, ki leži ob izlivu Save v Donavo in ob nedeljah tam kar mrgoli ljudstva. Razven na trgovskem, je mesto v zadnjeu času napredovalo na obrtnem polju. Poprej so bili le inozemski industrijski delavci, a dandanes ima Belgrad že dovolj domačega delavstva, ki je jako zavedno. Belgrajska trgovina je večjidel v rokah avstrijskih tvrdk, v veliki pretežni večini pa v rokah domačih srbskih trgovcev m Španskih Židov, ki so se pa popolnoma posrbili in so v vojnah vedno pokazali svoje veliko navdušenje za Srbijo. DomaČe vesti. C. kr. deželni šolski svet za Galicijo je nakazila učiteljskih plač za dobo do vštevši november 1914 učiteljstvu, ki je sedaj raztreseno daleč naokoli, že izvršil, razven par izjem, kar pa je nastalo viled v sedanjih razmerah neizogibnih pomot v podatkih bivališč, ali radi menjanja stanovanja in prometnih ovir pri posameznih poštnih uradih. Sedaj se prične z nakazovanjem nadalj-nih prejemkov in se smejo izplačati ljudsko-Šolskim učiteljem, z dovoljenjem galiskega deželnega odbora, že sedaj izplačati prejemki za december 1914 in januar 1915. Sploh prihajajo tozadevno že številne vloge in naznanila, iz česar je posneli, da m potreben tozadevno, poseben poziv. Kljub temu se opozarja vse, ki so upravičeni do prejemkov, da naznanijo svoje zahteve glede nakazila pristojbin za december 1914 (pri ljudskošolskih učiteljih tudi za januar 1915). v kolikor se to Se ni zgodilo, c. kr. deželnemu Šolskemu svetu pismenim potom z dobro Čitljivimi stanovanjskimi podatki. Nasprotno pa naj se zaporedno sledeče piošnje — izvzemši pri menjanju stanovanja — opusti, ker povzroči tako postopanje vse prej kakor hitro odpošiljatev plače, namreč zmešnjavo in zakasnitev v uradnih odredbah. V slučajih menjanja stanovanja se tudi priporoča, da preskrbe dotični na primeren način za gladko d06tavitev poštnih nakaznic z novim naslovom bivališča, ker se tako pogosto lahko prepreči zakasnitev. 100-letnlca brzotlska. Tiho in skoro ne-opaženo sredi burnih svetovnih dogodkov je dne 29. m. m. minolo 100 let, ko je naj-veči londonski list „Times" objavil sledeče: „Svojim čitateljem naznanjamo, da je današnja številka produkt največjega zboljšanja, kar jih je doživela tiskarska umetnost od svojega postanka. Ust, ki ga držite v roki, je bil tiskan v minoli noči na mehaničnem stroju, ki glede hitrosti in dovršenosti nad-kriljuje delo človeških rok. Čim so stavci zložili črke v zlog in ga sestavili v takozvano formo, prevzemlje nadaljnje delo stroj sam in potrebno je le, da ga človek nadzoruje. V eni uri natiskuje naš stroj okolo 1100 pol papirja. — To obvestilo v „Timesu* je po-menjalo preobrat v tiskarski umetnosti. Do tedaj se je tiskalo samo na ročnih strojih, barvo so morali prenašati na slog in za vsak odtisek je trebalo posebne skrbi. Ideja za brzotiskarski stroj izhaja od Angleža Ni-cholsona, ali praktično sta jo izvela dva Nemca: Friderik KOnig in Andrej Fr. Bauer, ki pa se svojim izumom nista imela sreče v Nemčiji, pak sta s svojim aparatom odšla v London in se tam sporazumila s tiskarjem Beu*leyom. Prvi njiju stroj je kupil lastnik „Timesa- Walter. Se-le ta stroj za brzotisk je omogočil moderno časopisje. 1100 izvodov na uro — to je bil pred sto leti pravi rekord. Danes, ko imamo stereotipijo in velike rotacijske stroje, ki odtiskujejo na uro tudi 100.000 izvodov, spadajo stroji za brzotisk že med „staro tiskarsko orodje". Društven shod v Skednju v prostorih »Gospodarskega društva« priredi »Narodna delavska organizacija« danes, v soboto ob 7 in pol zvečer. Razpravljalo se bo na tem shodu o organizaciji, brezposelnosti in draginji. Vabimo škedenjsko delavstvo, da se ga udeleži v obilnem številu. „Za Rdeči kril" je darovala gospa Ana Ocrp-k K 2. (Po pomoti izostalo.) prepoved znamenj z lučmi. Namestni-štveni svetnik je izdal sledeči razglas: Posredovanje sporočil z gorečimi znamenji (lučmi, svetiljkami) je m dopustljivo, sosebno ob obali in to iz ozirov na domobran. Prepoveduje se tedaj uporaba gorečih in katerihkoli znamenj, in sicer v kolikor se tiče dajanja in sprejemanja takih znamenj, kakor tudi zažiganje besov itd. Izvzeta so samo posebna, v tozadevnih predpisih določena, ali v prometu običajna znamenja, n. pr. pri železnicah. Prestopki te prepovedi se bode kaznovali po § 7 in II cesarske naredbe 20. 4. 1858. drž. zak. St. 96 z denarno globo 2 K do 200 K, ali zaporom 6 ur do 14 dni. Ranjenec bivajoč sedaj v Malačkl (O- grsko) v lazaretu kneginje Miklosne Palffy, kjer je še okolo 100 ranjencev nam javlja, kako jih tu negujejo in skrbe za nje. V tem azilu je posebno povdariti izvenredna čistost na vsem ter ljubeznivo ravnanje osobja z ranjenci pod direktnim vodstvo lastnice gradu, kneginje Patffy, osobja, sestoječega iz zdravnikov, usmiljenk in nekaj gospic, ki so pripravljene v teh težkih časih laj&ati bolečine našim, na bt jnem polju ranjenim junakom. PODLISTEK Že takoj pri vstopu v ta lazaret obsipljejo ranjence s pozorno ljubeznivostjo. Vsakemu dajo cvetk, okrepčfla; nato jih umivajo, preoblačijo ter vodijo k zdravnikom ki jim pregledajo rane. Hrana, ki je izvrstna, dobivajo v izobilju, izven tega tudi vina in čaja. Skrbno ravnanje vsega osobja napram ranjencem je vredno največjega pripoznanja, posebno pa neumorna, neutrudljiva požrtvovalnost lastnice, kneginje Palffy, ki si z neprestano pozornostjo in ljubeznivostjo pridobiva trajno hvaležnost teh junakov. Svetovna vojska. 3. selitek te zanimive knjige je ravnokar izšel. Ta sešttek prinaša dokaj novega, ki je posneto po raznih zanesljivih študijah. Bavi se z začetki vojne med Nemčijo in Rusijo tn prinaša mnogo zanimivih črtic. Slike so večinoma izvirne, Med njimi je originalna risba, ki predočuje kako potisne general Hindenburg Ruse v Mazurska Jezera, dalje poroka težko ranjenega vojaka itd. Tretji zvezek priča, da bo prinašalo delo več, kakor se je splošno pričakovalo. V enem poznejših sešitkov bo prinesla „Svetovna vojska" velik stenski zemljevid Evrope v slovenskem jeziku kot prilogo. Kdor si bo obesil ta zemljevid na steno bo imel najboljši pregled čez vsa bojišča. Za nabavo tega zemljevida se je kljub velikim stroškom založništvo ^odločilo, ker se čuti potreba takega zemljevida in ker bo zelo lep in natančen zemljevid Evrope. Prodajna cena zemljevida bo znašala približno K 3, naročniki „Svetovne vojske" pa ga bodo dobili brezplačno, štel se bo samo za navaden se-šitek „Svetovne vojske", ker bo priložen 7. ali 8. sešitku, bi bo veljal za dva sešitka. Kljub tej prilogi ne bo treba naročnikom nič doplačati. — Naročila na „Svetovno vojsko sprejema Katoliška bukvarna v Ljubljani. Podporno društvo za slovenske viso-košolce v Gradcu vabi na obiluo udeležbo rednega občnega zbora, ki se bo vršit dne 12. decembra t I. ob 6. zvečer v prostorih „Čitalnice" Klochemzesgasse 5, I. nad. O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva »Eintracht« sta bila včeraj sprejeta Štefan Škabar od obmejne stotnije 5. domobranskega pešpolka in Adolf Milost od 11. stotnije 97. pešpolka. — V pomožno bolnišnico v prostorih društva »Austria« sta bila sprejeta Urh Pitac-co od 15. stotnije 7. pešpolka in Marko Lokoseljac od 12. stotnije 97. pešpolka. — Iz mestne bolnišnice so bili odpuščeni na dopust do popolnega okrevanja Fran Juri-ca, Ljudevit Peroso, Anton Colombo^ in Edmund Višjevic. — V pomožno bolnišnico v zavodu »Avstro-Amerikane« so bili sprejeti Karel Soša od 97. pešpolka, Karel Eckschlager od 59. pešpolka, črnovojnika Fran U lian in Josip Božič, Ivan Saule od 47. pešpolka, Salvator Teran od 87. pešpolka, Ivan Brec od 4. domobranskega pešpolka, črnovojnik Peter Berčić in Kajetan Pausche od sanitetnega oddelka štev. 9. _ Komu je bila ukradena vrečica moke? Predvčerajšnjim je bil aretiran 131etni Er-nest Mlač, ki stanuje v ulici deirOImo št. 10. Aretiran je bil v ulici del Salice, in sicer zato, ker je bil v posesti male vrečice moke, o kateri ni vedel redarju, ki ga je ustavil, povedati, kje da jo je dobil. Vsled tega ga je redar odvedel na policijski inšpektorat v ul. dei Bachi, kjer je dečko slednjič izpovedal, da ie vrečico z močo ukradel z nekega voza, v katerega je bilo vpreženih par volov. DotiČnik, ki mu je bila ukradena moka« naj se zglasi na policijskem komisarijatu v ulici dei Bachi, tjer jo bo dobil nazaj. Samomorilni poskus. 261etna zasebna u-radnica Marija Bergherjeva, stanujoča v ulici Sv. Boštjana štev. 6, se je hotela včeraj, ne vemo iz kakih vzrokov, preseliti s tega na oni svet. V to svrho se je zaprla svojo sobo in tam odprla pipo plinove svetiljke. Plin je začel pihaje uhajati iz odprte pipe in tekom kakih 20 minut ga je bila že vsa sobica polna: nesrečna kandidatima groba je bila že izgubila zavest in le malo jej je še manjkalo, da prestopi v večnost. V svoji razburjenosti je bila pa revica pozabita zamašiti ključavnico, skozi katero je plin našel pot, da se je razširil tudi po hodniku. To je pa vzbudilo sum sorodnikov nesrečne Marije, ki so nasilnim načinom odprli vrata njene sobice. Našli so jo ležečo v nezavesti na postelji, nakar so začeli vpiti na pomoč. Na njih vpitje je prihitel občinski redar, ki je nemudoma telefoničnhn potom pozval na pomoč zdravnika s zdravniške postaje in ta je, prišedši k njej, podelil Mariji najnujnejšo pomoč, vbrizgnivši jej nekoliko kofeina. Ko je Marija prišla k sebi, jo je zdravnik pustil doma, a naročil je, naj ga nemudoma pokličejo, če bi ji bilo slabše. Padel ie z vfšne tretjega nadstropja, ne da bi si storil kaj hudega. Včeraj opoldne je bil zdravnik z zdravniške postaje tele-foničnim potom pozvan na pomoč v ulico Reinota, kjer da je nek dečko padel z višine tretjega nadstropja. Zdravnik se ie s postrežnikom takoj odpeljal na označeno mesto in tam je našel 161etnega tesarskega vajenca Antona Padovana, ki stanuje v ulici deirindustria štev. 1, kateri je bil. delujoč pri gradnji neke hiše v ulici Remota, kjer da je neki dečko padel z a zdravnik je konstatira!, da se mu ni zgodilo nič hudega; bil je le nekoliko opraskan po hrbtu, imel je par neznatnih bunk na glavi in drugod in malo rano na palcu desne roke. Vendar ga je zdravnik dal prepeljati v mestno bolnišnico. Umrli so: Prijavljeni dne 4. t. m. na mestnem fizikatu: Petronio Roza, 50 let, ulica Donadoni štev. 4; De Marko Srečko, 7 mesecev, zagata Guson štev. 3; Bene-detič Aldo, polšesto leto, ulica del Belve-dere štev. 12; Sanlič Olimpija, 52 let, ulica della Crociera štev. 1; Schmul Dora, poldrugo leto, ulica C. Rittmeyer štev. 13. poročnik 47. pešpolka, Grojnik Peter, 20. lov. bataljon, Stafuzzn Gerard, Črnovojnik, Vedol Alojz, črnovojnik. Knez Kvirln, orožnik, Janež Ferdinand, železu, stražnik, Nemec Ivan, 20. lov. bat., Toth Ivans voznik, Colautti Peter, Clementc Guido in Kobal Leopold, vsi trije obmejni stražnik^, Zerak Josip, narednik 27. plan. polka, Qrn^ den Štefan in Trevisap Kari, oba 27. plan. polka, Ravšič Josip, Capello Franc, Sar-J dolič Bruno,- Maiurič Milovan, Petronia Emif, Ančik Fr., Pregelj Pavel, Cerne Viktor, Damini Alojz, vsi enoletni prost«* voljci 17. polka, Gerion ReinigiJ. Del...-, bona Ferd., Pipan Valentin, Maar Valentin, Žbogar Ferd., Frisch Ivan, Passer Nikolaj Gefrerez Matija, Perjateli Josip. OoriiK Štefan, Cantarutti Anton, Mossul Anton, Colautti Josip, Cernigoj Ivan. Cervenkn, Josip. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosikova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Madame Bovary Bilo ie okoli poldneva; okna hiš so bila zaprta in po strehah je tako pripekalo solnce, da se Je zdelo, kakor da švigajo iz njih iskre. Vela je topla sapa. Ema je čutila, da jo je obhajala šibkost, in ostro kamenje, po katerem je stopala, je povzročalo nienim nogam bolečine. Hotela se je že vr :,; ali pa vstopiti v eno izmed hiš, da bi odpočila. V 1 enutku je stopil skozi neka vrata gospod Leon s kupom spisov pod pazduho. Pozdravil jo je, nakar sta se oba ustavila v senci drevesa, ki je branilo prodajalno gospoda Leureux pred solčnimi žarki. Gospa Bovary mu je dejala, da se je napotila obiskat svojega otroka, toda da se čuti prešibko in da ne more nadaljevati svoje poti. »Ako . . . .« je pričel Leon, toda ni se upal dokončati svojega predloga. »Imate morda časa?« je vprašala, in ko |e pritrdil, ga Je prosila, da Jo pospremi Se tistega večera }e o tem govoril ves Yonville, in gospa Tuvache, županja, se je izrazila napram svoji dekli, da se Je gospa Bovary kompromitirala. Da sta d06pela k dojilki, sta morala kreniti v levo od ceste, v smeri proti pokopališču. Sledila sta po ozki poti mimo koč in dvorišč ter mimo vrb, ki so rastle na obeh straneh. Te vrbe so ravnokar cvetele, kakor tudi divje rože in maline, ki so ograjale pot. Skozi ograje se je tupatam pojavil prašič, valjajoč se v gnoju, ali pa krava, ki je drgnila svojo glavo ob kakem drevesu, h kateremu je bila privezana verigo. Ema in Leon sta stopala počasi eden poleg drugega; opirala se je na njega, ki je prilagodil svoj korak njenemu. Okoli njunih glav je plesal roj mušic, ki so nalahno brenčale v žarečem opoldanskem solncu. Od daleč sta spoznala hišo po velikem orehu, v čigar senci je stala. Bila je nizka in pokrita z rujavimi opekami. Pod strešnim okencem je visel venec iz posušene čebule. Poleg hiše so bila naložena drva, in na malem vrtu, obdanem ograjo, je rastio zelje, sivka in grah. Pred hišo so idili umazano vodo, ki Je tvorila celo mlako. Na ograji Je visela vsakovrstna razcapana obleka in Vesti iz GorBbe. Manifest v Gorici. Ob priliki padca Bel-grada so priredile goriške srednje šole (c. kr. realka in c. kr. realna gimnazija) 3. X 1914. manifestacijo mesto. Spored se je pomikal po glavnih ulicah. Sprednji del sprevoda je bil krasen, katerega je zastopala c. kr. realna gimnazija. — Zadnji del zastopan od c. kr. realke, ni bil v nikaki meri primešati s prvim. Res je bilo videti, da so sprednji del vodili profesorji imenovane šole. Drugi del pa sami dijaki. Jubilejna slavnost na slovenski gimnaziji. Ob priliki vladarjevega jubileja je priredila slovenska gimnazija v lrgovskem domu lepo in primerno slavnost. Slavnost je otvoril profesor Prijatelj z jedrnatim govorom, kateremu je bila parafraza cesarske pesmi podlaga. Nato je lepo pred-našal četrtošolec C o k prigodnico, ki jo je zložil profesor Lovrenci č. Gimnazijski vodja g. Andrej Ipavec je nato spomnil dijake na cesarjev obisk goriške gimnazije v letu 1857. in jih pozval, da mu z isto iskrenostjo, ko pred leti njih predniki zakličejo: živijo! Krepki »živijo« so zado-ncli po dvorani, nakar je intoniraj učitelj petja cesarsko pesmijo in je bila tako dostojno zaključena slavnost. V proslavo osvojitve Belgrada so okrasili meščani svoje hiše z zastavami, zvečer pa je priredila mestna godba ob zelo veliki udeležbi ljudi mirozov po mestu. Pred mestno hišo je zaigrala godba cesarsko pesem, ki jo je občinstvo navdušeno pelo. Goriška mestna občina je podpisala 50.000 kron vojnega posojila. 2. december v Gorici. Kakor vsa druga mesta v monarhiji, tako je tudi Gorica dostojno in lepo proslavila cesarjev jubilej. Vsi hiše so bile okrašene z zastavami, po šolah so bile primerne slavnosti, na ulicah so pa požrtvovalne gospodične nabirale za naše vojake. Smrtna kosa. V petek dopoldne ob 10. je umrl v starosti 79 let g. Ant. Posega, uradnik južne železnice v pokoju. Pokojni je bil vsled svoje dobrosrčnosti splošno priljubljen ter se je vedno pridno udeleževal našega narodnega življenja in vzgojil tudi v tem duhu svojo rodbino. Bodi ohranjen vrlemu narodnjaku svetel spomin! Rodbini naše sožalje. S severnega bojišča se je vrnil, ranjen v desno nogo g. Fran P a z d e r a, zet g. nadsvetnika in deželnega poslanca Rutar-ja. Za svojo hrabrost pred sovražnikom je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda in že na bojnem polju povišan v poročnika. Krompir, ki ga je naročil deželni odbor bo stal kvintal približno 12 kron in sicer na železniški postaji. Najmanjša množina krompirja, ki se ga more naročiti znaša en cent. Če hoče ena občina en vagon ah več, se ji odpošlje krompir na postajo, ki si jo želi. Višje transportne stroške placa občina, manjši pa so v njeno korist. Ranjeni in oboleli vojaki v Gorici. Zadnji teden so prispeli v Gorico ti ranjeni in oboleli vojaki: Dittrich Ludvik, c. in kr. 10% Čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio). :: MALI OC5S.AS: ■ e «n □□ aa □□ se računajo po 4 6tot. beaedo-Mastno tipkane se a?u- najo enkrat reč. — Najmanjša : pristojbina maSa 40 stotini. : □D □O □D IIaIIItM ffthff elegantno meb'irant, z lopla VtlllVU Milili razgledom, se odda tak"j eni ali dvem osebam, event tudi hrano. V sobi je peč. Govori so slovensko, italijansko in nemško. Ulica Belvedere 12, I. n.. vrata i3. 12 , Buffet KlUll v ulici S^uero Nuu..» štev. 1*#, toči KTaški teran po Ki on 1 04. 15U3 rn^tilnn T ulici San Marco St. 35, toči krafki UuSIllElU teran prve vrste po Kron 1(4 ter vi-pav ka in istrska vina. l^i. izvrsten planino v gostilni AMF v Sež;tu>. 1200 Him postelji vzmet' nove iimmcc K 80. —To-IJ VC polna spalna soba z žimnicami K 290. Via Fonderia 12, I. 231G8 Pertot, urar, ulica Stadion St. 2«! 1209 Pet mladih molznih krau 1M: sem (Oberinfthai), prodajo se .adi vojne po ceni. Pojasnila daje upravitelj ratnega oddelka Edinosti. 4014 HeMna soba v ulici Commerciale stv zračna, se odda takoj v najem gospodu ali gospici 11, III. nad-t. 4U00 nočna srajca in velika rjuha. Ko so zaškripala vrtna vrata, se je prikazala dojilka s sesajočim otrokom na prsih. Za roko je držala revnega dečka, čigar obraz je bil ves pokrit z izpahi; bil je sinček nekega čepičarja v Rouenu, Čigar starši niso imeli poleg svoje trgovine časa, da bi se pobrigali za njegovo vzgojo. »Prosim, vstopite,« je dejala ženska, »Vaš otrok leži v hiši in spi.. Stanovanje je obstojalo iz edine pritlične sobe. V ozadju je stala velika postelja brez zaves. V kotu poleg vrat so ležali čevlji s svetlimi žeblji in zraven steklenica olja, v kateri je tičalo pero. Kot znak največjega razkošja v tem prostoru je visela na steni neka slika, ki je bila najbrže izrezana iz plakata kakšnega tovarnarja parfemov in ki je bila z velikimi žebjli pritrjena na zidu. Emin otrok je ležal v zibelki, spleteni iz vrbovih šibic. Vzela ga je v svoje naročje skupno z odejami, ga lahno gugala semintja m le pela zraven pesnico. Leon le medtem stopal gorindol po sobi. Zdelo se mu je kakor v pravljici, videč to bogato oblečeno damo sredi tolike revščine! Oospa Bovary je zardevala, in obrnil je svoj pogled od nje, ker se je bal, da bi ga smatrala za vsiljivega. Afffffl tO v podnajem, zaradi premeS£ezu» veliko U U Um SIS stanovanje v prvem nadstro ju, v sredini mesta in proda se tudi vse pohištvo. Stanovanje ima 8 sob, sobico in kuhiojo; dve Bobi s prostim uhodom, sta oddani za pisarno in 5 me-bliranib sob je oddanih stalnim najemnikom. Po Kodba veljavna šc dve leti. Letna najemnina kron 52'0 Naslov pove In*, odd Edino ti poč St 4010 TOVARNA ČEVLJEV Peter Koi.na & Ko. v mm sprejme več Nato je položila Rma punčko zopet v zibelko, ker ji je bila pomazala obleko. Dojilka je takoj prihitela, da jo je očistila in je zatrjevala zaporedoma, da se ne bo ničesar poznalo. »Mene pomaže večkrat še huje,« je dejala, »tako, da bi se lahko prala ves dan. Bodite tako prijazni in recite kramarju Camusu, da si smem pri njem jemati milo. Tudi za vas bi bilo udobnejše, potem bi ne bilo treba vas vedno nadlegovati.« »Že dobro, že dobro!« je dejala Ema. »Na svidenje, mati Rolletova!« Sla je iz sobe in si je očistila na pragu čevlje. Ženska jo je spremila do dvorišča in je tožila, da ji je zelo težko vstajati ponoči. »Podnevu sem raditega kakor ubita in večkrat zaspim na stolici od utrujenosti. Morda mi darujete, milostljiva gospa, funt kave; zadostovala bi za ves teden in lahko bi jo pila vsako jutro z mlekom!« Nato se ji je jela zahvaljevati na vse mogoče načine, dočim je gospa Bovary nadaljevala svojo pot. Naenkrat je za seboj zopet začula ropot cokelj, vsled česar se je ozrla; bila je Se vedno dojilka. »No, kaj hočete vendar?« je vprašala i Ema. (Dalje.) Oni, kateri so v tovarniškeni delu že izvežbani, imajo prednost. ni umamgmgmtt iibbb Zato&a in lasti ^ ♦♦♦mm delavnica lk. ViSENTIf^ TOST, 6