URADNE OBJAVE
OBClN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 23. AVGUSTA 1999	ST. 17
VSEBINA Občina Piran: Komunatno podjetje Piran — TARIFE za uporabo luke v Piranu in Portorožu	Občina Postojna: —	ODLOK o urbanističnem programu za območje občine Postojna —	ODLOK o enotnem razseku in enotnem načinu prodaje svežega mesa v prodaji na drobno na območju občine Postojna

OBč!NA P!RAN
KOMUNALNO PODJETJE PIRAN
Delavski svet Komunalnega podjetja Piran je dne 8. 2. 1966 sprejel sklep o uvedbi pristojbin za uporabo luke v Piranu in Portorožu.
K tarifam je dal soglasje svet za urbanizem in komunalne zadeve skupščine občine Piran (št. 34-34/66 z dne 28. maja 1966).
TARIFE ZA UPORABO LUKE V PIRANU IN PORTOROŽU
Za uporabo luke se šteje:
a)	vkrcavanje in izkrcavanje tovora
b)	vkrcavanje in izkrcavanje potnikov
c)	privez plovnih objektov
č) vsaka druga uporaba luke in njene obale.
Tarife za uporabo luke plačajo uporabniki kot sledi:
dinarjev
a)	za vsako tono vkrcanega ali
izkrcanega tovora	1,—
b)	ladje v obalni plovbi v tu-
zemstvu in z inozemstvom od vsakega vkrcanega ali izkrcanega potnika	0,50
Čolni, ki prevažajo turiste, plačajo namesto tarife za vkrcavanje in izkrcavanje potnikov letni pavšal na sedež v znesku	10,—
c)	za privez ladij do 10 BRT za
vsakih začetih 24 ur priveza	10,—
za vsako nadaljnjo začeto BRT	0,50
Ladje, ki se navežejo v Piranu za opravljanje carinskih, vstopnih in izstopnih formalnosti, ne plačajo pristojbine za privez.
č) Ladje in čolni, ki imajo v Piranu ali Portorožu stalen privez in registracijo, plačajo pavšalni letni prispevek in sicer:
čolni do	3	BRT	letno	24,—
čolni	3— 5	BRT	letno	120,—
čolni	5—10	BRT	letno	240,—
ladje nad 10 BRT za vsako dodatno tono letno	10,—
d)	Ladje, ki vzdržujejo s Pira-
nom stalno linijo, plačajo od pristanka	10,—
e)	Ladje, ki zimujejo v luki,
plačajo do 10 BRT na	mesec	200,—
za vsako nadaljnjo	BRT	10,—
f)	Vse druge usluge, ki se nudijo v luki, se obračunavajo po posebni pogodbi med upravljavcem luke in uporabnikom usluge.
St. 1974/09.
Piran, 15. avgusta 1969.
1	Direktor:
Riccardo Giacuzzo, L r.
OBČINA POSTOJNA
Na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. julija 1969 sprejela
ODLOK
O URBANISTIČNEM PROGRAMU ZA OBMOČJE OBČINE POSTOJNE
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za celotno območje občine Postojna se sprejme enoten program za razvoj in urbanistično ureditev (v nadaljnjem besedilu: urbanistični program), da se zagotovijo pogoji za skladen razvoj gospodarstva in urbanizacijo tega območja.
2.	člen
Mesta, nasčlja in druga območja občine se razvijajo in urejajo v skladu z urbanističnim programom in s plani družbenega in gospodarskega razvoja.
Mesto Postojna se ureja z urbanističnim načrtom in zazidalnimi načrti za posamezne dele naselij oz. za posamezna območja, določena za posebne namene.
Naselje in območje Pivke se ureja z zazidalnimi načrti.
Naselja in območja, ki niso zajeta z urbanističnim načrtom in zazidalnimi načrti, se urejajo z urbanističnim redom (Uradne objave, št. 2/68).
3.	člen
Urbanistični program določa okvirne smernice za urejanje, graditev, rekonstrukcijo in asanacijo naselij, za komunalno opremljanje naselij ter za varstvo družbenih prostorskih koristi zlasti za:
—	zaščito turističnih in rekreacijskih predelov in prirodnih znamenitosti;
—	urbanistični razvoj in ureditev perspektivnih naselij;
—	makro coniranje industrije;
—	izgradnjo omrežja komunalnih in komunikacijskih naprav.
4.	člen /
Ureditveno območje mesta Postojne: Meja ureditvenega območja mesta Postojne poteka od trase železnice na jugovzhodni strani ureditvenega območja (stičišče parcele-tšt. 915/2 k o. Stara vas in trase železnice) proti zahodu po spodnji meji katastrske občine Stara vas, katero omejujejo pare. št. 915/1, 916/1, 916/2, 58, 67/2, 67/1, 68 ter pot parcele št. 927. Od tu gre
meja dalje po severni strani parcele št. 72, na kar se obrne proti severu in teče okoli 5 m po vzhodni strani parcele št. 70, se obrne zopet proti zahodu in teče po zgornjem robu parcel št. 70 in 69. Na stičišču parcel št. 69, 155/3 in 322 k o. Stara vas se meja obrne proti jugu in poteka po naravni meji potoku parcelna št. 939 k.o. Stara vas vse do meje katastrske občine Stara vas s k.o. Rakitnik. Od tu gre meja proti zahodu in severozahodu po spodnjem robu katastrske občine Stara vas do stičišča parcel št. 368, 367 k. o. Rakitnik in dalje proti zahodu po spodnji strani parcel št. 368, 367 do križišča poti pare. št. 2285 in 2286 k.o. Rakitnik. Meja teče dalje po poti parcela št. 2287 do stičišča parcel št. 999 in pot parcela št. 1245 k.o. Zalog in dalje po južni strani katastrske občine Zalog do reke Pivke.
Zahodno in deloma severozahodno mejo ureditvenega območja Postojne predstavlja desni breg reke Pivke vse do stičišča parcel št. 1901 in 1906 k.o. Zagon. Od tu teče meja proti severu v smeri naselja Veliki otok po zahodni strani parcele št. 1906 k.o. Zagon vse do stičišča parcel št. 1908, 1906 in 2068, nadaljuje po vzhodnem robu parcel Št. 2068, 2067 do stičišča parcel št. 2056, 2064, 2067, 1908. Tu se meja obrne proti zahodu in poteka po južni strani parcele št. 2056 v dolžini pribl. 100 m do poti parcela št. 2738, na kar gre meja zopet proti severu po poti št. 2738 do križišča te poti s potjo parcela št. 2797/1, ter naprej po tej poti do križišča poti parcele št. 2797/1 in 2796. Meja teče dalje po zahodni strani parcele št. 1517, 1515/1, 1516 in 1512/1, se obrne proti vzhodu in poteka po južni strani parcel št. 1682/2, 1502/1, 1503/1, 1504, 1505, 1506, 1507, 1508, do poti parcela št. 2795/2, na kar gre v dolžini okoli 10 m po poti parcela št. 2795/2 proti zahodu, se obrne proti severozahodu in teče naprej po zahodni strani parcele št. 1670 k.o. Zagon do ceste parcela št. 2836. Meja sc dalje preusmeri proti vzhodu in poteka po meji katastrske občine Zagon do parcele št. 1725 k.o. Zagon. Od tu dalje gre meja proti severovzhodu v ravni črti čez parcele št. 1643/2, 1C52, 1649/3, 1649/10 in 1649/15 k.o. Postojna do križišča poti parcela št. 2627 in 1771/67 ter parcele št. 1771/34, tu se obrne proti jugu in teče po poti parcela št. 2627 in 2627/1 do križišča te poti s potjo parcela št. 2716 k.o. Postojna. Meja se tu obrne proti vzhodu in poteka po poti parcela št. 2716 vse do križišča s cesto parcela št. 2611 k.o. Postojna, teče še okoli 40 m proti severu, na kar se obrne proti vzhodu in teče po zgornji meji parcele št. 2255/2. Meja poteka naprej čez železnico pri železniškem kamnu št. 39 (označen na katastrski mapi) proti vzhodu po zgornji meji parcele št. 2254 k.o. Postojna do poti parcela št. 1237. Od tu poteka meja proti jugu
106
"URADNE OBJAVE*
Št. 17 — 23. avgusta I960
v razdalji 200 m od železniških naprav v dolžini okoli 2800 m do parcele št. 915/2 k.o. Stara vas.
5.	člen
Zazidalno območje naselja Pivke:
2.	Namembna razdelitev površin (coniugi)
9.	člen
Po namembnosti je površina občine razdeljena na:
—	zavarovana območja (naravni in kulturni spomeniki, pokrajinska območja in druga območja),
—	zavarovana območja za posebne namene.
10.	člen
Severno mejo zazidalnega območja naselja Pivke predstavlja cesta parcela št. 4390/1 k.o. Petelinje. Meja poteka od križišča te ceste s cesto Postojna—Reka parcela št. 4391/1 proti zahodu po prej imenovani cesti do stičišča parcel št. 1321, 1325 in pot pare. št. 4390/2 k.o. Petelinje. Tu se meja obrne proti jugu in teče po zahodnem robu železniškega sveta do stičišča parcel št. 3954, 3953/1, 3960/1, in 3960/2 k.o. Radohova vas. Meja teče dalje v ravni liniji preko železnice in parcele št. 3952/1 do križišča poti pare. št. 4241 in 4235 k.o. Radohova vas in dalje proti jugu po poti pare. št. 4235 do stičišča parcel št. 4170, 4156 k.o. Radohova vas. Od tu dalje teče meja proti vzhodu in poteka po spodnjem robu parcel št. 4156, 4157, 4159, 4160, 4161 do poti pare. št. 4237. Meja dalje poteka po poti pare. št. 4237, prečka železnico in teče dalje po novi vojaški cesti proti vzhodu do križišča s potjo pare. št. 3782/2. Tu se meja obrne proti severu in poteka po poti pare. št. 3782/2 do križišča te poti s potjo pare. št. 3786/2 in dalje po zgornjem robu parcele št. 459/2 k.o. Radohova vas vse do stičišča parcel št. 844, 459/2 in poti pare. št. 3782/3. Od tu gre meja v ravni črti do zahodne meje rezervata hitre ceste Postojna—Rupa. Vzhodno mejo zazidalnega območja naselja Pivke predstavlja vzhodna meja rezervata hitre ceste do tiste točke, ki je vzporedna s potjo pare. št. 4393 k.o. Petelinje. Severovzhodni del meje zazidalnega območja predstavlja pot pare. št. 4393 k.o. Petelinje do križišča te poti s cesto Postojna—Reka pare. št. 4391/1 in dalje do križišča cest pare. št. 4391/1 in 4390/1 k.o. Petelinje.
6.	člen
Grafični in tekstualni dokumenti urbanističnega programa, ki jih je izdelalo podjetje za urbanizem, projektiranje in urejanje mestnih zemljišč &Invest-biro« Koper pod št. 67-102, so podlaga za izdelavo urbanističnih načrtov, zazidalnih načrtov in urbanističnega reda ter za določanje drugih pogojev za namensko uporabo zemljišč.
7.	člen
Urbanistični program izvajajo organi občinske skupščine in od skupščine pooblaščene delovne organizacije. Pri tem se opirajo na predloge in mnenja občanov, krajevnih skupnosti ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij.
II.	URBANISTIČNI PROGRAM
1. Dokumentacija
8.	člen
Urbanistični program določa smernice za razvoj in urbanistično ureditev območja občine za razdobje 30 let. Stavljajo ga dokumenti:
A.	Tekstualni del
a)	analiza obstoječega stanja po elementih (prostor, prebivalstvo, proizvodnja, oskrba),
b)	prognoza za ekonomsko utemeljeno in funkcionalno skladno perspektivno razporeditev proizvodnje, prebivalstva in oskrbe za območje občine in mesta Postojna;
B.	Grafični del
a)	grafični prikaz analize po elementih
b)	grafični prikaz prognoze s perspek-(prostor, prebivalstvo, proizvodnja, oskrba),
opieu ounqz ouAi^
—	stanovanjske površine,
—	površine za industrijsko dejavnost — industrijski coningi,
—	kmetijske in gozdne površine,
—	turistične in rekreativne površine,
—	zelene površine, površine za šport in rekreacijo,
—	prometno omrežje in naprave,
—	komunalno omrežje in naprave,
. " ' . '
Stanovanjski coningi
Postojna
—	obstoječa stanovanjska izgradnja
—	novi stanovanjski predeli
Pivka
—	novi stanovanjski predeli
—	obstoječa
Gospodarski razvoj, izgradnja komunalnih naprav ter urejanje mestnih zemljišč narekujejo potrebo, da se prebivalstvo koncentrira predvsem v naseljih Postojna in Pivka.
Za določitev obsega in razporeditev površin, ki se urejajo z urbanističnim in zazidalnimi načrti, se upoštevajo naslednja izhodišča:
Površina	Bodoče	Povprečna gostota na-
v ha	št. preb.	seljenosti
90,0	14.500	na ha 161
40,0	6.000	150
50,0	8300	170
35,0	4.000	115
20,0	2.000	100
15,0	2.000	133
11.	člen
Izhodišča za predvideno urbanistično ureditev stanovanjskih con v ureditvenem območju mesta Postojna so ta-le:
—	stari del mesta (Majlond) se sanira v skladu z določbami urbanističnega načrta in sanacijskega programa;
—	v obstoječi stanovanjski zazidavi je predvidena zaključna zazidava, katera se navezuje na obstoječo, jo dopolnjuje in z njo predstavlja zaključeno celoto;
—	v novih stanovanjskih predelih je predvidena nižja stanovanjska zazidava (družinska stanovanjska gradnja, vrstna gradnja) in blokovna gradnja ob glavnih komunikacijah ter spremljajoči objekti.
12.	člen
Površine za proizvodne dejavnosti so namenjene industrijski in komunalno-ser-visni dejavnosti. Urbanistični program predvideva naslednje površine:
— industrijski coning	ha
Postojna	30
Pivka	12
Prestranek	6
Belsko	2
— površine za komunalno-ser-	
visno dejavnost Postojna	9
13. člen	
Urbanistični program predvideva na-	
slednje površine za kmetijsko	in gozdno
proizvodnjo:	
— kmetijske površine	ha
obrat Hrašče	601,50
obrat Hruševje	946,48
obrat Prestranek	2.540,81
obrat Planina	310,77
obrat Pivka	471,36
Skupaj	4.870,92
— gozdne površine	ha
Nanos	1.151
Hrušica	1.084
Logatec	513
Zagora	1.014
Planina	1.164
Golobičevec	546
Javornik-Deb. kamen	1.890
Jurjeva dolina	2.026
Postojna — Trnje	3.844
Postojna — Kačja vas	1.876
Postojna — nižinski	5.266
Postojna — Bukovje	4.028
Brkini	2.687
Skupaj	27.107
14.	člen
Turistično rekreacijske in zelene površine obsegajo zelene, športne, parkovne in druge površine, namenjene rekreaciji, turizmu in oblikovanju ureditvenega območja, in sicer predvsem:
—	od Pivke jame, Črne jame do Postojnske jame;
—	Planinsko območje ob Malograjski jami;
—	Razdrto;
—	Postojna;
—	Ribnica;
—	turistični punkti ob avto cesti.
Predvidena zazidava:
Hotelska izgradnja je predvidena predvsem v samem mestu Postojna in njeni neposredni okolici v smeri Postojnske jame. Turistično rekreacijske površine na območju Razdrtega so predvidene za motelsko izgradnjo, kakor tudi ob hitri cesti ter kot dopolnilna izgradnja ob motelu v samem mestu.
Območje ob Pivki jami in Črni jami ter južno od vasi Veliki otok so predvidena za izgradnjo gostinskih objektov in campi ngo v.
Za ostala turistična območja, predvsem ob prirodnih znamenitostih in turističnih točkah, predvideva urbanistični program izgradnjo gostinskih objektov.
Podrobnejšo razčlenitev in namembnost izrabe površin določajo urbanistični načrt in zazidalni načrt oz. za površine izven ureditvenega in zazidalnega območja urbanistični red.
15.	člen
Za nove stanovanjske površine, površine za industrijske dejavnosti, centralne mestne površine in turistično rekreacijske površine v ureditvenem območju mesta Postojna, se na podlagi urbanističnega načrta izdelajo zazidalni načrti, kolikor ni s tem odlokom drugače določeno.
M. člen
Naselitvene površine bodo opremljene s terciarnimi dejavnostmi in službami.
Glede na funkcionalno vlogo in značaj naselij predvideva urbanistični program popolno opremljenost s terciarnimi dejavnostmi osrednjega naselja Postojne in deloma Pivke. Za nekatera perspektivnejša naselja (Prestranek, Planina) predvideva urbanistični program popolnejšo osnovno preskrbo in posamezne službe, medtem ko za druga naselja predvideva le osnovno preskrbo (trgovina).	^
URADNE OBJAVBH
107
^	— 23. avgusta J 960
Dejavnosti in službe s področja zdravja šolstva, kulture in znanosti, uprave, pravosodja, socialnega varstva, bank in podobno bodo zastopane predvsem v osrednjem naselju Postojna.
Urbanistični program predvideva izgradnjo novega zdravstvenega doma, varstve-no-vzgojnih ustanov in šolskega objekta.
Pri izgradnji teh objektov zlasti pa objektov s področja šolstva in zdravstva, je treba upoštevati tudi smernice srednjeročnih planov s teh področij.
17.	člen
Da se zagotovi varstvo značilnosti pokrajine, urbanističnih ambientov ter kulturnih spomenikov, se razglašajo za zavarovana območja oz. spomeniško varstvene objekte: naravni spomeniki, kulturni spomeniki, varovanje narave in pokrajinskih značilnosti območja.
Dokončno spomeniško varstveno inven-. tarizacijo, kategorizacijo, valorizacijo ter režime določa posebna študija, ki je sestavni del urbanističnega programa.
18.	člen
Za zelene mestne površine (parki, nasadi) in nekatere gozdne površine v smislu rekreacijskih površin (Sovič) veljajo poleg določb urbanističnega programa in urbanističnega načrta tudi določbe zakona o urejanju zelenih površin v naseljih.
Urbanistični in spomeniški organi skrbijo, da se zavarovani objekti vključijo v splošne urbanske funkcije naselij.
3.	Osnove ^prometnega omrežja
19.	člen	—
Urbanistični program predvideva to-le ureditev prometnega omrežja in naprav:
a)	rekonstrukcijo železniškega omre%ja& zaradi poteka hitrih cest;
b)	modernizacijo cestnega omrežja:
—	izgradnjo hitre ceste Šentilj—Gorica, ki poteka prek teritorija občine Postojna;
—	izgradnjo hitre ceste Postojna—Rupa;
—	izgradnjo vpadnic na avtocesto in novega križišča (mestna deteljica) s povezavo na obstoječi mestni cestni sistem;
—	izgradnjo novih mestnih cest v novih stanovanjskih predelih;
c)	izgradnjo športnega letališča v Rakit-niku (ureditev pristajalne steze in najnujnejših objektov);
č) za PTT je predvidena povezava končnih central na glavno centralo Postojna z nizkofrekvenčnimi in visokofrekvenčnimi vodi. Predvidena je položitev koaksialnega kabla čez postojnsko območje.
d)	za RTV naprave se v načrtovalnem obdobju ne predvideva bistvenih razširitev, čeprav jih urbanistični program ne izključuje.
4.	Osnove za urejanje komunalnih naprav in vodnogospodarskih ureditev
20.	člen
Osnove za urejanje komunalnih naprav 'n vodnogospodarskih ureditev na območju Postojnske občine so:
3) Ob upoštevanju dosedanjega tempa naraščanja turističnega prometa, predvidenega porasta prebivalstva, razvoja industrije in drugih dejavnosti bo potrebno opustiti obstoječe vodovode in poiskati nove rešitve.
Za zagotovitev potrebne količine vode so dosedanje študije in raziskave ugotovile predvsem te-le vire:
*** Podzemeljski javorniški tok;
*** zajetje izvira Maini.
V zvezi z izgradnjo osnovnega omrežja
predvideva izgradnja skupinskega vodovoda za celotno območje Postojne.
b)	Kanalizacijsko omrežje
program in i&jni projekt
.	možni recipient za prikliuček
kanalizacijske mreže je Pivka;
valiti	območje mesta jé možno od-
^	z izjemo predela ob
Pivki od Postojnske jame do klavnice;
, . dokončna ureditev kanalizacije bo terjala izvedbo dveh črpališč;
— čistilna naprava je predvidena južno od hitre ceste in je za njo predviden rezervat pribl. 200 X 150 m.
Za ostala manjša naselja je strmeti za izvedbo najprimernejših vaških kanalizacij, vendar tako, da ne bodo ogrožale izvirov pitne vode in talne vode.
c)	Vodnogospodarske ureditve
Za melioracije in za druge vodnogospodarske ureditve se predvideva:
a)	melioracija poplavnih polj: Razdrto, Hruševje, Prestranek, Orehek in Hrašče;
b)	regulacija najvažnejših pritokov Pivke in Nanoščice: Rakitniščica, Slavinšči-ca, Selčica, Prestrančica, Korentan, najvažnejši podnanoški potoki, nizvodni ravninski odseki pritokov Nanoščice med Landolom in Zagonom, dalje Le kinka in Bcl-ščica s pritoki.
5.	Osnove za energetske ukrepe
21.	člen
Za pokrivanje potreb območja postojnske občine z električno energijo se predvideva:
a)	izgradnja novega 110 KV daljnovoda Pivka—Postojna, Pivka—Reka;
b)	izgradnja nove RTP Pivka in RTP Postojna;
c)	izgradnja 220 KV daljnovoda Ljubljana—Divača—Matul ji.
Trasa daljnovoda poteka, prek postojnske občine na odseku Laze—Kalce.
Urbanistični program predvideva prestavitev 35 KV daljnovoda zaradi izgradnje hitre ceste, katero daljnovod prečka ter prestavitev izven varnostnega pasu hitre ceste Postojna—Rupa.
Vse energetske linije (električne in telefonske) v ureditvenem območju mesta Postojne morajo biti izvedene kabelsko.
Glede na širše regionalne potrebe je treba računati na izgradnjo medregional-nega plinovoda ali naftovoda.
Urbanistični program bo treba po potrebi uskladiti s potrebnimi študijami in kompleksnimi programi.
6.	!zvajanjc urbanističnega programa
22.	člen
Strokovna delovna organizacija, ki ji občinska skupščina poveri strokovne naloge s področja urbanizma, opravlja zlasti te-le strokovne naloge:
—	spremlja gibanje urbanizacije ter
proučuje probleme ureditve in razvoja naselij;	.	.
—	pripravlja urbanistični program m skrbi za izdelavo urbanističnih načrtov, zazidalnih načrtov in urbanističnega reda;
—	strokovno pomaga za urbanizem pristojnim občinskim organom v zadevah s področja urbanizma in regionalnega plani*
ranja;	.	.	,	.	__
—	arhivira in evidentira urbanistično
dokumentacijo.
23.	člen
JrbanistiČni program se izvaja za ure-eno območje mesta Postojne PO 10-let-etapah urbanističnega razvoja. Nadrob-;o razčlenitev površin, etapnost ter vest in gostoto zazidave posameznih pori določa urbanistični načrt oziroma zn-Ini načrti iz 3. odstavka 2. člena tega
24.	člen
Urbanistični program se usklajuje z družbeno-ekonomskim razvojem po potrebi, pa najmanj po vsakih pet let, glede na družbene potrebe in koristi.
25.	člen
Urbanistični program mora biti na vpogled občanom, delovnim in drugim organizacijam ter državnim organom na sedežu občinske skupščine in strokovne delovne organizacije, pooblaščene za urbanistično planiranje.
III.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26.	Člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o urbanističnem programu za območje občine Postojna (Uradne objave, št. 4/67).
27.	člen
Dokler ne bo izdelan urbanistični načrt za območje, ki ga določa urbanistični program, morajo pristojni upravni organi pri določanju ožje lokacije upoštevati elemente urbanističnega programa in določbe zazidalnih načrtov, sprejetih na podlagi zakona o urbanističnih projektih (Ur. list SRS, št 22/58), če ne nasprotujejo določbam tega odloka.
28.	člen
Zazidalni načrti, ki so bili sprejeti v skladu z zakonom o urbanističnih projektih, ostanejo v veljavi, kolikor niso v nasprotju z določbami tega odloka.
29.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št. 350-4/68.
Postojna, 19. julija 1969.
Podpredsednik
Edo Turk 1. r.
Na podlagi 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67), 72., 73., 74. in 75. člena temeljnega zakona o blagovnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 1/67) ter 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. julija 1969 sprejela
ODLOK
O ENOTNEM RAZSEKU IN ENOTNEM NAČINU PRODAJE SVEŽEGA MESA V PRODAJI NA DROBNO NA OBMOČJU OBČINE POSTOJNA
1.	člen
Z namenom, da se zagotovi potrošnikom nakup svežega mesa pod enakimi pogoji in da se omogoči družbena kontrola cen, se uvaja v prodaji na drobno na vsem območju občine Postojna enoten razsek in enoten način prodaje svežega mesd, kot določa n-odlok.
2.	člen
Razsek mesa za prodajo V svežen? nju je enoten in obvezen za vse gospodarske organizacije in privatnike, ki se ukvarjajo z maloprodajo mesa.
'	3. Člen
Sveže goveje, telečje in svinjsko meso se sme prodajati samo:
a)	kot meso brez kosti;
b)	kot meso z vraščenimi kostmi.
KM
PrcpoveSana je prodaja svežega mesa, ki je vezana na istočasen nakup kosti, ki te po tem odloKU ne smatrajo kot vraščene kosti.
4.	člen
Posebej sc prodajajo stranski klavni proizvodi in sicer:
a)	drobovina,
b)	drugi klavni proizvodi,
c)	kosti.
Vsi ti klavni proizvodi se prodajajo na #*sedaj običajen način.
5.	člen
Sveže goveje meso se prodaja v naslednjih kosih:
a)	kot meso brez kosti	'/o
—	pljučna pečenka	—	očiščena	1,8
—	stegno	23,8
—	pleče	11.4
—	bržola	10,5
—	bočnik	4,0
—	vrat	5,2
—	potrebušina — flam	3,0
b)	kot meso z vraščenimi kostmi
—	zarebrnica — kare	11.0
—	robček	2.0
—	prsi	6,8
—	rebra	4,5
c)	kosti, ploščate in	cevaste	16,0
č) drobovina: jezik, pljuča, srce, vranica, jetra, ledvice in vampi
d)	drugi klavni proizvodi: glava, smrček, možgani, vime. rep in jedilni !oj.
V prejšnjem odstavku navedeni odstotki predstavljajo udeležbo teže posameznih de-k)v v skupnem razseku zaktane in odprte živali ter služijo za Izračun povprečne cene govejega mesa.
6.	člen
Sveže telečje meso se prodaja v naslednjih kosih:
a)	kot meso brez kosti:	%
—	stegno	23,5
—	pleče	6,5
—	bočnik	3,5
—	potrebušina — flam	5,5
b)	kot meso z vraščenimi kostmi:
—	zarebrnica — kotleti	21,0
—	rebra in prsi	12,2
—	vrat	9,8
c)	kosti, ploščate in cevaste	18,0
č) drobovina: jezik, pljuča, srce, fetra, vranica, ledvice, raiželc in priželjc
*UKADNF OR.TAVE*
d)	drug! Klavrn proizvodi: glava, možgani in rep.
V prejšnjem odstavku navedeni odstotki predstavljajo udeležbo teže posameznih delov v skupnem razseku zaklane in odprte živali ter služijo za izračun povprečne cene telečjega mesa.
Sveže svinjsko meso se prodaja v naslednjih kosih:
a)	kot meso brez kosti:	"/o
—	stegno	26.0
—	pleče	14.0
—	bočnik	2,0
—	potrebušina — flam	6,0
b)	kot meso K vraščenimi kostmi:
—	zarebrnica —	kare	22,0
—	rebra	14,0
—	vrat	8,0
c)	kosti, cevaste	in ploščate	8,0
č) drobovina: jezik, pljuča, srce, jetra, vranica, ledvice in želodec
d)	drugi klavni proizvodi: glava, možgani, noge, rep, salo ali sveža slanina brez kože.
V prejšnjem odstavku navedeni odstotki predstavljajo udeležbo teže posameznih delov v skupnem razseku zaklane in odprte živali ter služijo za izračun povprečne cene svinjskega mesa.
8.	člen
Pred prodajo se morajo s posameznih kosov odstraniti večja nakopičenja loja oz. slanine, prav tako pa tudi vsi okrvavljeni deli mesa ter večje žile in kite.
Na željo stranke se kupljeno meso seseklja v njeni prisotnosti.
9.	člen
Določila tega odloka veljajo tudi za industrijsko zavtto — predpakirano goveje, telečje in svinjsko meso.
Vsak zavitek mora vsebovati naslednje podatke:
firmo proizvajalca, vrsto mesa, kategorijo po predpisih JUS za klavno živino^ naziv kosa, ceno za kg, neto težo, prodajno ceno zavitka in datum pakiranja.
Predpakirano meso je lahko v prodaji 24 ur od časa pakiranja.
10.	člen
Določbe tega odloka ne veljajo za prodajo konjskega, ovčjega, jagnječjega in ko-zličevega mesa ter odojkov.
Vse te vrste mesa se prodajajo na do sedaj običajen način.
St. 17 — 23. avgusta 1969
M. ČUTU
Sveže meso je v prodaji bruto za neto. Kot podložek se lahko uporablja le manjši kos papirja, prilagojen količini mesa.
12. člen
V vsakem delu mesa mora biti v prodajnem prostoru vidno označena kategorija mesa za klavno živino. V istem pro^ štoru oziroma prodajalni se lahko prodaja samo meso ene kvalitete. V prodajalnah, kjer se prodaja meso pitanih juncev in junic v starosti od 6 do 18 mesecev, se lahko prodaja tudi goveje meso 1. kvalitete, v mesnicah in prodajalnah, kjer se prodaja meso II. kvalitete, pa tudi meso III. kvalitete, vendar mora biti na obešenih ali nad položenimi kosi mesa oznaka za vrsto, kvaliteto in ceno mesa za kilogram.
13.	člen
Vsaka mesnica mora imeti na vidnem mestu izobešen cenik, v katerem morajo biti označene cene za vse vrste, kvalitete in kategorije mesa, kosti, drobovine in drugih klavnih proizvodov, ki jih ima mesnica v prodaji in ki so navedeni v 4., 5., 6. in 9. členu tega odloka.
14.	člen
Razvrstitev klavne živine v posamezne kvalitete pred klanjem oz. uvrstitev mesa v posamezne kakovostne kategorije opravi organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo, v kraju, kjer je klavnica oziroma kjer se pripravlja meso za prodajo.
Kontrolo točnosti razseka in kvalitete svežega mesa v prodaji ter izpolnjevanje določil 8., 9.. 11. in 13. člena tega odloka opravlja občinski organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
15.	člen '
Za kršitve določil 3., 8., 9., 11. in 13. člena tega odloka* se gospodarska organizacija ali druga pravna oseba kaznuje z denarno kaznijo do 3.000,00 dinarjev.
Odgovorna oseba gospodarske organizacije ali druge pravne osebe, ki so storile prekršek po določilih tega odloka in zasebniki, pa z denarno kaznijo do 300,00 dinarjev.
16.	člen
Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnih objavah.
St. 38-9/69.
Postojna, 19. julija 1969.
Podpredsednik:
Edo Turk, I r.