Št. 24. V Gorici, v soboto dne 25. marca 1905. Tečaj XXXV. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob 1'. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ttir s »Kiižipotom« ob novem letu vred po posti pro-joinaiia ali v Om-ici na dom posiljana: vse loto .......!;} K «0 li, ali »M. 6*. do nahaja v Gosposki tiskarni. Naročnino in Dopisi naj st Naročnina, spadajo v deloki upravništvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse loto 3 K 20 h ali gld. ICO. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Schvvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenči č na trga della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Učiteljsko vprašanje in klerikalci. n. Uvodni Članek v »Gorici* Št. 22. poje slavo dr. Gregorčiču, kako strašno pametno je nastopil v vprašanju povišanja učiteljskih plač. Nam se zdi, da ta pamet ni bila tako velika. <3e se je res privatno pogajal z Lahi v ta namen, da se doseže povišek deželnega prispevka od 250.000 K na 400.000 K, ne da bi se naložili novi davki, je delal koncem konca morda prav, ali da je pozneje zacapljal za Lahi ter stavil predlog, da se ima ta povišek kriti prav tako, kako/ po laškem načrtu, to pa ni prav. Gregorčič je tako pokazal le, da stoji v popolni odvisnosti Lahov, ter da skuša storiti vedno le to, s či-mur bi jih pridobil, pa če je tudi s slovenskega stališča vse obsodbe vredno. Glavno, kar tiči tu vmes, je pa to, da se s takim pisanjem v »Gorici« priznava, da jo zapustil Gregorčič popolnoma boj za deželni šolski zalog. Tak zalog mu sploh ni več mar, zanj ne izgubi nobene besede več, in namesto da bi se bil že s prvega početka ogrel za deželni Šolski zalog, ja pokopal vsako misel nanj že v privatnih razgovorih svoje stranke z Lahi. »Gorica« mu poje hozano, kako politično da je nastopal, kako praktičen je bil. Smešno ! Gregorčič je v vsem učiteljskem vprašanju gledal le na to, kaj hočejo Lahi, kaj pravi slovenski davkoplačevalec, to pa mu je bila deveta briga. Če so bili res po pisanju »Gorice« Lahi v privatnih pogovorih za to, da se poviša deželni prispevek; je imel dr. Gregorčič potem, ko so ga zapustili ter se ogreli za načrt, za katerega so glasovali, kreniti kot slovenski poslanec lo na pot deželnega šolskega r.aloga, ne pa na ono otovorj3njaz novim davkom. Tako ne sme delati slovenski poslanec. Gotovo je prav in politično modro, če se izume kaj takega, s čimur so krite želje manjšine proti večini, ali kaj takega dr. Gregorčič ni storil. Saj se vidi jasno iz omenjenega članka v »Gorici«, da stoji dr. Gregorčič na tem stališču : kei Lahi nočejo deželnega šolskega zaloga, ker je izključeno danes, da bi Lahi privolili, da se sklene splošni deželni šolski zalog — zategadel se Slovenci ne smejo potezati več za deželni šolski zalog. Ta je lepa! V celi Avstriji je bilo mogoče ustanoviti deželne šolske zaloge, v sosedni Istri se ne bojijo, da bi vrag vzel kako laško mesto radi deželnega šolskega zaloga, čemu torej v Gorici trepetati pred kapricami laških poslancev! Ali ni tudi zastopnik vlade povedal v deželnem zboru, da je največ upanja, da bo potrjen načrt učiteljskega zakona, če se sprejme deželni šolski zalog ?! Proti temu stoji v ostrem nasprotju trditev v »Gorici«, da je tržaška vlada zagotovila, da bo priporočala v potrjenjo načrt, kakoršen se je pripravljal v šolskem odseku! Načrt še sedaj ni potrjen, dasi je potekel že lep čas od sprejetja v deželnem zboru, zategadel se bržčas nič ne motimo, Če rečemo, da sploh ne bo potrjen, marveč da se bo moral deželni zbor znova pečati z učiteljskim vprašanjem. I.. Če se to zgodi, kaj pa ostane potem drugega pametnega, če ne edino to: sprejeti deželni Šolski zalog. Vsaj Slovenci morajo nastopiti solidarno 1 e za deželni šolski zalog, in če imajo učitelji kaj vpliva na Falconerja, ga morajo spraviti do tega, da bo glasoval za tak zalog, varuje tako ob jednem koristi svojih furlanskih volilcev. Kaj pa bi vendar bilo, če bi se sprejel deželni Šolski zalog ? V goriškem mestnem svetu bi poropotali proti temu — to bi bilo vse. Ker pa je župan Venuti že zadnjič pri sprejemu novega namestnika tožil o krizi, in nekako namigaval, da bi bilo potreba po- moči mestu, bi imela vlada lepo priliko po drugi strani potolažiti razljučene duhove, pa tudi prepričati jih počasi, kako krivično je njihovo kričanje. Klerikalci se delajo lepe in modre, kar jim bal tako kaže, drugače pa — zopet kakor kaže! ~ zabavljajo proti ureditvi učiteljskih plač privatno in po listih ter mesarijo učitelje, da je grdo. Klerikalci pa tudi na sploh nočejo poštene ureditve gmotnega stanja učitelj-stva, zato pa bodo tudi v bodoče še tako »modri« in »politični«, da bodo znali znova z Lahi vred zavlačevati učiteljsko vprašanje še kdo ve koliko časa ; krivdo pa bodo valili dosledno na druge. O tej stvari smo pisali že dosti, tako, da jo vsakemu jasno naše stališče, kdor hoče prav soditi; zato pa se v bodoče ne bomo več ozirali na zvitarije farov&kih listov, ki niso pošteni nasproti nikomur, najmanj pa nasproti učiteljem. Ob otvoritvi ljudske knjižnice društva »Narodna prosveta". Kulturni narodi so že zdavnaj spoznali veliki pomen ljudskih knjižnic, Nemci, Angleži, Amerikanci, Francozi, Švedi, cehi, Poljaki in tudi »nazadnjaški« Husi imajo na tisoče knjižnic, ki so pristopne vsakemu brez ozira na stan in izobrazbo. Besedo »ljudska knjižnica« je namreč umevati v najširšem pomenu besede : knjižnica, ki se hoče tako na-zivati, mora biti pristopna vsem krogom, meščanskim in delavskim, akademikom in preprostemu neukemu narodu, dasi je namenjena v prvi vrsti zadnjemu. Naloga ljudske knjižnice je torej povzdigniti omiko vseh slojev naroda ; zato pa mora biti tudi tako urejena, da dobi v njej vsakdo primernega čtiva. V vseh stanovih, tudi v boljših, dobijo se ljudje, ki nimajo sredstev za nabavo knjig in ki tako zaostanejo v izobrazbi. Temu nedostatku ima odpo-moči ljudska knjižnica; ob jednem pa hoče tudi priučiti narod čitanju sploh ter tako širiti nepnsredno prosveta. S tem pa so 5e tudi knjižnici stavljene meje. Ker je »ljudska«, so zanjo zelo majhnega pomona knjige, ki bi koristile zelo omejenemu številu ljudij; iz tega razloga nimajo za ljudsko knjižnico važnosti strogo znanstvene knjige, učene razprave in raziskovanja, ker niso namenjene povečanju splošne, ampak le strokovne izobrazbe. Temu namenu pa služijo že univerzitetne knjižnice. Pač pa ima za ljudsko knijžnieo veliko važnost poljudno znanstvo. Ljudska knjižnica pa mora biti pristopna pod zelo lahkimi pogoji, proti zelo mali odškodnini. Seveda se s tem troški knjižnice, ki so zelo veliki, ne dado kriti. Knjižnica brez podpor ne more izhajati. Največjo ljudsko knjižnico ima mesto Boston v Amerik?. Ta knjižnica ima nad pol milijona zvezkov. Velike knjižnice imajo tudi Pariz, London, Berlin; Dunaj ima približno 30 manjših knjižnic. Na Češkem je malone v vsakem mestu javna ljudska knjižnica. Slovenci smo, kakor povsod, tudi tukaj prišli pozno za drugimi narodi. Prvo slovensko ljudsko knjižnico je ustanovila pred nekaj leti občina Ko-bariška, ter s tem prekosila celo napredno Ljubljano, ki take knjižnice še do danes nima. Pozneje je ustanovil slično knjižnico policijski svetnik Podgoršek v Ponikvah na Štajerskem, lansko leto pa društvo »Prosveta« na Kranjskem »potujočo ljudsko knjižnico«. ~- To je pa tudi vse, kar smo storili Slovenci v tem oziru. Šele v novejšem času je sprožilo akademično društvo »Adrija« misel, ustanoviti v središču Primorske, v Gorici, javno ljudsko knjižnico. Misel je padla na rodovitna tla. Ustanovilo se je društvo »N a roda a Grof Monte Cristo. napisal flleKandre Dumas. (Dalje.,. „Vi sle tekli, gospa markiza V... Oprostite, nisem sledil ! govoru. * -Kj, pustite tii otroka, markiza,- pravi starec, ki je «zo-Vi'."il toast; ta otroka se hočeta oženiti in imata torej govoriti " odkov in zahtevami etikete še tako trdo. vedno ostane v fi>-m smehljajoč kotiček. nanire<* oni. ki ga je posvetil bog nia-^ntiski Ijuiiozni. -Oproščeno ti je... Torej, Villefort. rekla "f>iu. da bonapartist: nimajo niti našega navdušenja, niti našega !wi»rU-a«ja. niti naše požrtvovalnosti/ -O, milostiva. imajo pa nekaj. k'.ir nadomešči vse to, UnirK- fanatizem. Napoleon jf Mohanu-d zahodnih dežel: za ^e može nizkega pnkoljenja pa nebrzdan" e.-istilnknmnošti on ni samo postavodajalec in gospod, ampak, tudi predpodoba jednakosti." -.Jednakosti!-' vsklikne markiza. .Napoleon, predpodoba jednakosti! In kaj pravite potem o Robespierreu V Zdi se mi, tla mu jemljete to njegovo mesto ter je podeljujete možu s Korzike. Zdi se mi, da je to pač dovolj za uzurpatorja.'' -Ne, milostiva," pravi Villetort, -jaz puščam vsakega na vojem piedestalu; Robespierra na njegovem krvnem odru na trgu Ludovika XI., Napoleona na njegovem stebru na Ven-domskem trgu; prvi je zastopal jednakost, ki ponižuje, drugi jednakost, ki povzdiga; prvi je stavil kralje na gilotino, drugi ljudstvo na prestol. S tem ne nameravam reči," pristavi Villetort smehljaje, -da nista oba nesramna revolucionarja in da i', termidor in 14. april 1814. nista bila za Francijo dva srečna dneva, vredna, da ju praznujejo prijatelji reda in mo narhije jednako hvaležno: toda to dokazuje tudi, da je obdržal Napoleon, ki je padel, da se ne dvigne, kakor upam, nikdar več, vendar svoje privržence. Kaj hočete, markiza V Croimvell, ki še od daleč ni dosegal Napoleona, je imel tudi svoje." -Ali veste, Villefort, da diši to; kar pravite, uro daleč po revoluciji V Toda jaz vam oprožčam: nemogoče je, da bi bil človek sin girondista in bi izgubil vso ljubezen do terorizma' Živa rdečica pokrije Villefortovo čelo. -Moj oče je bi! girondist, madame," pravi, „to je res toda moj oče ni glasoval za kraljevo smrt. Moj oče je. bil izgnan od istega triburmla, od katerega ste bili izgnani vi, in ni manjkalo mnogo, da bi bil moral položiti svojo glavo na isti Safot, na katerem je padla glava vašega očeta." „Da," pravi markiza, ne da bi izpremenil krvavi spomin njene poteze vsaj deloma, „bili bi samo čisto nasprotni principi, ki bi ju bili privedli tja; dokaz za to leži v tem, da je, ostala vsa moja rodbina prideljena izgnanim princem, (ločim je vaš oče podvizal, da si nakloni novo vlado, in da je bivši girondist meščan Noirtier postal grof Noirtier in senator." „Mati moja, mati moja," pravi Renee, ,,znano vam je, da je določeno, da me govorim nikdar o teh mučnih spominih." „ Milostiva'" odvrne Villefort, Jaz se pridružujem gospo-dičini de Saint-Meran in vas prosim najponižnejše, da blagovolite pozabiti preteklost. Zakaj pritožbe zoper dogodke, zoper katere nima moči niti sveta božja volja V Bog more odločiti glede bodočnosti, toda preteklosti ni mogoče izpremeniti. Mi ljudje jo moremo samo zastreti s pajčolanom pozabljenosti. Nisem se odpovedal samo nazorom, ampak tudi imenu svojega očeta. Oče je bil bonapartist in je morda še in se imenuje Noirtier. Jaz sem rojalist in se imenujem Villefort. Pustite, naj izumre s starim deblom ostanek revolucijonarnih sokov, in imejte pred očmi samo mladiko, ki se oddaljuje od debla, ne da bi se mogla, da, rekel bi, hotela popolnoma oprostiti 1" »Izvrstno, Villefort," pravi marki, »izvrstno, to je krasen odgovor! Tudi jaz pridigujem markizi vedno pozabljenje preteklosti, ne da bi to mogel kdaj od nje doseči. Upam, da bo-dete vi v tem srečnejši." „Da, tako je," pravi markiza, „pozabimo preteklost, več ne želim, in tako je sklenjeno; toda Villefort, naj bi bil vsaj za bodočnost neomaliljiv. Ne pozabite, Villefort da smo jamčili danes za vas pri Njegovem Veličanstvu, da hoče tudi Njegovo Veličanstvo pozabiti na naše priporočilo", ¦-— tu mupoda^.vojo roko — »kakor pozabim jaz na vašo prošnjo. Toda če bi vam prišel v roke kak zarotnik, pomnite, da se pazi na vas tem bolj, ker je znano, da ste iz rodbine, ki je morda z zarotniki v zvezi!*1 „Ah, milostiva'" pravi Villefort, ,,moje mesto in čas, v katerem živimo, mi ukazujeta, da sem strog. Torej tudi bodem. P r o s v e t ac, ki je poleg drugih nalog prevzelo tudi ustanovitev take knjižnice. Dme=» že lahko s ponosom kažemo svojo ljudsko knjižnico, ki se je odprla pretekli tedenv »Trgovskem domu«. Knjižnica je osnovana popolnoma po gori navedenih načelih. Da je bila potrebna, se je pokazalo takoj v prvi uri: obisk je bil izredno velik, in ni dvoma, da-se bo večal od dne do dne. Z mnogim trudom m žrtvami ustanovljena knjižnica naj bo goriškim Slovencem jeden glavnih virov izobrazbe in narodnega navdušenja! Po desetletjih pa bodemo videli vspehe. Domače in razne noirice. Pr(Hne8lJa.—— O- Josip M os et tig, e. kr. namestništveni konceptni praktikant v Kopru, je bil dne 23. t. m, na vseučilišču v Gradcu promoviran doktorjem prava. Imenovanja pri davkarijak. — Za davčne pristave so imenovani rač. podčastnik Fr. Jekli, in davk. vežbenci F. Polsehak, A. Vodopivec, y, Zanetti, A. Juch, I. Bonetti, J. Cociancig in L. Canevari. Koncerta glasbene Matice« v Trstu se bosta vršila jutri in pojutrišnjem. Jutri 25. t. m. bo koncert zvečer ob 8. uri, v nedeljo pa ob 4. uri pop. Nabiti so po mestu tudi lepaki, ki naznanjajo ves vspored, ki je zanimiv; zlasti privlačna točka so slovenske narodne pesmi. Zanimanje za koncerta je veliko. Pevsko In glasbeno društvo v 6oricl priredi v nedeljo dne 2. aprila 1905. Vi koncert s sodelovanjem vojaškega orkestra c. kr. pešpolka št. 47. v dvorani »Trgovskega Doma". Začetek točno ob 8Ve uri zvečer. Vspored: 1. R. Wagner: Ouvertura „llienzi", orkester. 2. J. Michl: „Prolog", možki, ženski, mešan zbor, bas-solo in orkester. 3. E. H. Grieg: „Brautraub", (iz II. Suite), orkester. 4. A. Nedved: „Prešernu", možki zbor. 5. A. Ci-bulka: ,,Menuet", orkester. G. a) C. Kjuj: „Dve roži", mešan zbor. b) M. Liadov: „ Vozle rečki, vozle mostu", (ruska narodna), inešan zbor. 7. A. Dvofak: »Slovanski ples št. 8", orkester. 8. B. Smetana: „Česka pisen", možki, ženski, mešan zbor in orkester. Op. Dvorana bo med proizvajanjem posameznih točk vsporeda zaprta. Vstopnice se prodajajo v prodajalnici g, Ant. Jeretiča v Seraeniški ul»ci, na dan koncerta od 7. in pol naprej pri blagajni, Sedeži: I-III. vrste 4 K, IV.-VI. vrste 3 K, VH.-X. 2 K. — Na galeriji sedeži I. vrste 3 K, II. vrste 2 K. — Stojišča 1 K, dijaki in vojaki-nečastniki 50 vin. Po veselici prosta zabava. K obilni udeležbi ujjudno vabi — odbor. »Nepristranost" višje sodnlje. — Kdor je pazljivo sledil imenovanjem v zadnjem času, se je prepričal, da tržaška višja sodnija zadaja nam Slovencem hude brce; višek pristranosti pa je ravnokar objavljeno imenovanje zemtf. vodje pri sodnp v Gorici. Sode* ta kričeč slučaj sta mogoča le dva zaključka: ali ne poznajo gospodje pri zeleni mizi v Trstu naših razmer, ali pa jih je že prevlad&la slepota zagrizenosti. Goriška sodnija ni več to, kar je bila pred 6 leti, na kar se Lahi tako radi sklicujejo j takrat je res bila urad za izvestne benjaminčke, a tudi v takem neredu, da je bila sodba višjega ftinkcftonarja z Dunaja o tej sodniji naravnost uničujoča. Takrat še laški nforo" je dandanes urad na dobrem glasu, a tudi s pretežno večino slovenščine, in ne pretiravamo, če rečemo, da so v zadnjih letih slovenske uloge poskočile na 70 do 8070 hi Čez. To je le naravni razvitek, do katerega je moralo priti. Odločajoči krogi v Gorici, ki so si svesti teh razmer, pač niso m igli in niso smeli drugače, kakor predlagati za to sodnijo take meči, ki so poleg drugih zmožnosti tudi popolnoma vešči slovenščine. In huda gonja je nastala v laških listih; laški kandidatje so znali naenkrat vse: bili so kar čez noč najboljši uradniki in tudi slovenščine zmožni. A mi, ki poznamo enega izmed hvalisane trojice, smo imeli slabo mnenje tudi o onih dveh. Ne tako višja sodnija! Ta je poslušala glas laških zagrizenih listov, imenovala enega izmed one trojice in s tem zadala moralno zaušnico goriškim sodnikom, torej onim, ki so bili v prvi vrsti poklicani, poznavaje razmere, soditi vrednost kompe-tentov. Kakor čitamo v uradnem časopisu, je imenovane« uslužben pri tržaški pomorski so dni j i; kot tak ne more poznati, vsaj zadostno ne, posla neših sodnij; poleg tega je slovenščine nezmožen. Mi glasno protestujemo, da se takemu uradniku izroči zemljiška knjiga; ne samo, da smo žaljeni v svojem narodnem ponosu, tu je vsled nezadostnega znanja dotičnika v nevarnosti naše imetje in naša korist in interes. Mi opozarjamo na to odločujoče kroge pravočasno. Državni poslanci bi imeli tu precej hvaležnega polja, Slovenci smo že tako zapostavljeni po onih uradnikih, ki so ostali še iz onih dobrih časov „pejte ga noter". Do teh so nekateri nežno obzirni in si pomagajo ž njimi v italijanščini ; revčki bi bili sicer v veliki zadregi. A ta obzirnost neha do novoimenovanih; neizprosni, jekleni moramo biti do njih. Oni so zaradi nas tu! Ravnajmo se po Lahih! V Riemanjlh je bilo na dan sv. Jožefa, tra-dicijonelni dan sloveče božje poti, okoli 10.000 ljudij. Takega navala še ne pomnijo. Vse se je čudilo, da je cerkev še vedno zaprta, in padla je marsikaka pikra beseda na naslov brezsrčnega nemškega škofa v Trstu. Novačenje v Kanalu. —. Dne 22. t. m. je bilo nabornikov v Kanalu 110. Potrdili so jih k liniji 26, v nadomestno rezervo 5; skupno 31. Po občinah: iz Kanala 7, iz Anhovega 11, iz Ajbe 4, z Banjšic 6, iz Lokovca 3. Dne* 23. je bilo nabornikov 97. Potrdili so jih k linyi 24, v nadom. rezervo 3; skupaj 27. Po občinah: izDeskel 5, izRočinjaS, iz Kala 13, iz Bat 4; iz občine Avče ni bil potrjen nobeden. Vojaška SllVIOSt na Rojicah t spomin na bitko pri Novarj se je obnesla prav dobro. Včeraj zjutraj je bilo nenavadno gibanje proti Rojicam. Mnogo občinstva je šlo k vojaški maši na Rojice, med njim mnogo aristokracije. Pred mašo je imel ogovor vojaški kurat, po maši pa polkovnik. Taka slovesnost se je opravila včasih v jezuitski cerkvi na Travniku, kjer je bilo še defilovanje, ali odslej se hoče dati menda več sijaja vojaštvu nasproti občinstvu pri nas ob meji! Električni tramvaj t fiotlsi. — v zadnji seji mestnega sveta so govorili zopet enkrat o električnem tramvaju. Tvrdka Siemens A C. na Dunaju je izračiuiila, da bi stala naprava takega tramvaja 3C4.000 K, bilo bi 6 vozov za 28 do 20 oseb. Bavila se bosta s tem vprašanjem tehnični in finančni odsek. Dragi grsbtVf. — V zadnji seji mestnega sveta so določili cene za grobe prvega in drugega razreda na tukajšnjem pokopališču; in sicer se je določila za prvi razred cena 2000 K, za drugi 1000 K. Za naše lužnato in močvirnata pokopališče velike svote! Bivši občinski tajnik v Sežani, obsojen. Pred deželno sodnijo v Trstu se je vršila dva dni kazenska razprava proti bivšemu sežanskemu tajniku J. Rustija radi poneverjenja. Poneveril je razne zneske. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe s 4 posti. Deželna hipotečna banKa izkazuje za prvo poslovno dobo prometa 14,030.271 K 98 v. Vgotovljenih posojil je 331 v znesku 1,778.000 K 5 prebitek znaša 5911 K 98 v. Posojila so dobili največ mali posestniki. TatOVi. — Tisti tatici, ki so kradli pri Mazzoliju na Tekališču Jos. Verdija, so se bili prikradli tudi v zalogo železa g. Zajca v Gosposki ulici št. 7. Odnesli so nekaj pil in 2 škarje v vrednosti 16 K. Okraden je bil pek P. Medvešček v nedeljo zvečer v neki gostilni. Zmanjkala mu je srebrbna ura in zlata verižica, v skupni vrednosti okoli 120 K. Izpred SOdnIJe. — Peter Medeot iz Št. Lo-renca pri Moši je bil 25. dec. lani v prepiru težko poškodoval Jos. Frankoviča. Sodnija mu je prisodila 11 mesecev težke ječe s postom in trdim ležiščem vsaki mesec ter povrnitev troškov poškodovanca. 25 letni A. Stucin s Cerkljanskega je bil obsojen na 6 tednov zapora, ker se je zo-perstavljal orožniku, ki ga je hotel aretirati, ko je razbijal in razsajal v krčmi. Požar. — V Bukovici je pogorela hiša in hlev Fr. Abramiča, Špacapanu Jos. pa šupa. Abramiču je zgorelo tudi dosti premičnin, gospodarskega orodja in sena; zgorel je konj, krava in prašiči. Abramič ima škode okoli 16.000 K, Špacapan okoli 400. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ajdovščini priredi v nedeljo 20. t. m. v dvorani g. Fr. Bratina ob 4. uri pop. domačo zabavo. Na vsporedu je petje, deklamacija in igra „V posredovalnici". K obilni udeležbi vabi odbor. Zavod za pospeševanje obrti je izdal, poročilo o svojem delovanju do konca lanskega leta. Poročilo je pisano le laško. Ali bi ne bilo prav, če bi se ta zavod posluževal tudi slovenščine. Če ne hoče res pospeševati obrt, pač ni umestno zapostavljanje jezika, katerega govori pretežna večina prebivalstva dežele. V soboto so ob otvoritvi razstave govorili celo furlanski udeležencem tečajev, med katerimi so bili tudi Slovenci, samo slovenščina ne gre izvestni gospodi iz ust, dasi jo znajo dobro. Umrl J6 umirovljeni profesor tuk. gimnazija K r a i n z. Pokojnik, rodom Goričan, je služboval dolgo časa na tukajšnjem gimnaziju. Pri vseh svojih učencih je ostal v najboljšem spominu, znamenje, da je lepo izvrševal svoj nelahki poklic. O Strokovnih društvih pišejo zopet po »Primorskem listu«. Pa nikar ne misliti, da morda radi tega, da bi kaj pomagali delavcem, o ne, marveč ko govorijo o strokovnih društvih, imajo na jeziku vedno le vero in cerkev. Od same vere in cerkve pa delavci ne bodo nikdar siti!"Strokovna društva na katoliški podlagi nimajo drugega namena nego imeti privezane delavce na črno suknjo. Krščanski so-cijali3ti okoli »Prim. lista« se sicer trudijo, nabrati delavce okoli sebe, ali ne gre. To, kar so dosegli n. pr. v Mirnu, je skrajno žalostno in kaže tisto »krščansko« kliko v najslabši luči. Hlapčeystvo, zabitost in surovost — to so znamenja katoliške delavske organizacije. Zaveden delavec mora bežati od takih ljudij. Vsaka druga organizacija mu mora biti ljubša od one, v kateri vpijejo ničvredni ljudje: Oštija, kristjani smo mi! Laško šolo in laški otroški vrtec hočejo imeti kje v bližini nove železniške postaje na BlanČi. »Unione dei giovani friulani« je predložila tako zahtevo mestnemu svetu, v katerem se je prečrtala ter oddala šolskemu odseku. Za to, da bi nalovili kaj slovenskih otrok v laško žrelo ob novi postaji, se žo brigajo, toda o dovozni cesti na kolodvor pa ni še ne duha ne sluha. Nam se zdi, da bo vse drugo prej gotovo, le te dovozne ceste še ne bo. Za to naj bi se rajše pobrigali I »Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici'1 vabi na letni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 2. aprila 1905., točno ob 2. uri popoludne v društvenih prostorih z naslednjim dnevnim redom : 1. Letno poročilo odborovo. 2. Račun za leto 1904. 3. Proračun za leto 1905. 4. Morebitni predlogi. 5. Volitev predsednika, 10 odbornikov, 3 namestnikov, 3 pregledovalcev računov in 5 razsodnikov. Z Lok pri Ajševici nam poročajo, da je bil pripeljal kromberški nune za volitev pomočnike, med njimi tudi take, ki niso bili že (Dalje u prilogi.) Imel sem že odločiti o nekaterih političnih zatožbah in napravil s tem svojo preskušajo. Žalibog še nismo pri cilju." „Vi menite?" pravi markiza. „Bojim se. Napoleon je na otoku Elbi Franciji zelo blizu; njegova bližina podžiga upe njegovih privržencev. Marseille je ves poln častnikov, ki iščejo vsak dan pod najmalenkostnejšimi pretvezami prepira z rojalisti; iz tega izhajajo dvoboji v višjih, umori v nižjih slojih." »Da/ pravi grof de Salvieux, star prijatelj markiza de Saint-Me»n iu komornik grofa d'Artois, „da, toda znano vam je, da ga hoče „Sveta Zaveza" premestiti. „Da, ob našem povratku v Pariš se je govorilo o tem," pravi marki de Saint-Meran. „In kam ga pošljejo ?" „Na Sveto Heleno." „Na Sveto Heleno! Kje je to ?" vpraša markiza. „Otok, ležeč dva tisoč milj od tod, onstran ekvatorja," odvrne grof. ,,To je izvrstno! Kakor pravi Villefort, je velika neumnost, da so pustili takega moža med Korziko, njegovo domovino, Neapoljem, kjer še vlada njegov svak, in pred očmi Italije, katero je hotel podeliti svojemu sinu kot kraljestvo." „K nesreči imamo pogodbo z leta 1814. in ne moremo ukreniti proti Napoleonu ničesar, — ne da bi prelomili to pogodbo." »Torej jo prelomimo," pravi grof de Salvieux. „Ali je vzel on stvar tako natanko, ko je šlo za to, da je dal vstre-liti nesrečnega grofa d'Eughien?" „Da/ pravi markiza, »gotovo je, da oprostijo zavezniki . Evropo Napoleona, in Villefort oprosti Marseiile njegovih privržencev. Kralj naj vlada ali ne vlada, njegova vlada mora biti močna in njogovi uradniki neomahjjivi; to je jedino sredstvo, s katerim se prepreči hudo." „K nesreči, milostiva/ pravi smehljaje Villefort, ,,pride namestnik kraljevega prokuratorja v poštev vedno Šele, ko se nesreča že zgodi." „Torej je njegova stvar, da jo zopet popravi." „Na to bi vam lahko odgovoril, milostiva, da nesreče ne moremo popraviti, ampak jo le maščevati; to je vse." „Ah, gospod Villefort," pravi lepa mlada deklica, hčerka rofa de Salvieux in prijateljica gospodične de Saint-Meran, skrbite vendar, da dobite kak zanimiv proces, dokler smo mi še v Marseilleu, Nikdar še nisem videla porotnega sodišča, in to je baje tako znamenito." „Zelo znamenito, res, gospodičina," pravi namestnik; ,kajti mesto umetne tragedije je to resnična drama; mesto igranih bolestij so to resnične bolesti. Videli bodete, da za močne ljudi, ki hočejo biti ginjeni, ni nikake igre, ki bi dosegala to. Bodite brez skrbi, gospodičina, če bodo okolnosti ugodne, vam to preskrbim!" „ Govori, da se zgražamo, in sam se smeji!" pravi Renee, vsa bleda. „Kaj hočete... to je dvoboj... Že pet ali šest političnih zločincev sem moral obsoditi k smrti... Torej, kdo pa ve, koliko bodalc se brusi ta hip na skrivnem, katerih osti m na-merjene v moje srce?..." „0, moj Beg!" pravi Renee, vedno plašnejša, „ali govorite resno, gospod Villefort?" »Človek ne more govoriti dovolj resno, gospodičina," pravi mladi uradnik s smehljajem na svojih ustnicah. „In po tem lepem procesu, katerega želi gospodičina, da zadovolji svojo radovednost, in jaz, da zadovoljim svoje častihlepje, se situacija le še poslabša. Ali menite, da vsi oni Napoleonovi vojaki, ki so vselej slepo planili na sovražnika, premišljajo dolgo, kakšno orožje jim je rabiti ? Ali bodo pa pumišljali več časa, če jim je usmrtiti moža, pri katerem imajo vzrok, da ga smatrajo za osebnega sovražnika, kakor pa če imajo usmrtiti Rusa, Avstrijca ali Ogra, katerega niso videli nikdar v svojem življenju? Sicer je pa potrebno, da je tako; brez tega bi naš stan ne bil opravičen. Jaz sam postanem ves pogumen in se razvnamem, če pogledam pri zatožencu ognjen blisk jeze, to ni več proces, ampak boj; jaz se bojujem ž njim, on se mi upira; jaz podvojim svoje moči, in boj konča, kakor vsak, z zmago ali s porazom. To se pravi pledirati, to so nevarnosti zgovornosti. Zatoženec, ki bi se mi po mojem odgovoru nasmehnil, bi mi vzbudil strah, da sem govoril slabo in da je to, kar sem rekel, brez moči in življenja. Mislite si torej pouos kraljevega prokuratorja, ki je prepričan o zatoženčevi krivdi, če vidi, kako prične krivec pod težo njegovih dokazov, pod bliski njegove zgovornosti, omahovati ter postajati bled. Ta glava se je uklonila in pade." Renee lahko zakriči. „To se pravi govoriti," reče jeden izmed gostov. „To je mož, kakor ga zahteva naš čas", pravi drugi. „Tudi v vaši zadnji zadevi/' pravi tretji, ..ste se odlikovali, moj ljubi Villefort. Veste, onega človeka, ki je umoril svojega očeta, ste usmrtili že z besedami, predno se ga je ra-belj sploh dotaknil." sO, za ubijalce lastnih očetov," pravi Renee, .,0, za take ljudi nimam nikakega usmiljenja; toda ubogi politični zločinci...* „'('* so še slabši, Renee, kajti kralj je oče naroda, i» hoteti um»:-iti kralja, se pravi, hoteti umoriti očeta dvaintri-deset milijonov ljudij." „0, tj je vsejedno," pravi Renee; „ali mi obljubite, gospod Villefort, da bodete postopali z onimi, katere vam priporočim jaz, milejše? ffBodite miru?. pravi Villefort s svojim ljubeznivi«1 smehljajem; ..svoje teralice bodeva pisala skupaj!' „Moja tfuba/ pravi markiza. ,,pečaj se s svojimi kolibriji, svojimi psički in svojim lišpom in pusti svojega bodočega moža, naj opravi svoje zadeve sam! Zdaj počiva orožje in mit* je priijubljen; glede tega imamo latinski rek zelo globoki1 vsebine/ „Cedant arma togae", pravi Villefort iu se pokloni. „Jaz si nisem upala govoriti latinski'', odvrne markiza. Priloga „Soče" žt. 2t. ž dne 25. marca 1905 30 let pri spovedi. Ko je videl, da ne more nič opraviti, so se pobrali vsi skupaj domov. Zaradi njegovega izgovora pa bo imela občina nepotrebne troške. Volitve so odložene; ali upamo, da tudi prihodnjič ta hujskač ne opravi nič. Nova ponudba za napeljavo vodovoda v Gorici, - Kakor smo povedali zadnjič, so šli v seji mestnega sveta na dnevni red preko" predloga"" tvrdke Bizzani iv. Venier iz laškega Vidina glede naprave vodovoda v Gorici. Tvrdka je zahtevala, da se ustanovi zadruga. Vodovod bi napravila v treh letih ali iz Hnblja, Mrz-leka ali od kod drugod. Skozi tiO let bi oirtal vodovod v upravi zadruge, vodo iz Kromberga bi tudi pritegnila zadruga v svoj delokrog. Po preteku f>0 let bi se odstopil vodovod mestu brezplačno. Župan je rekel, da bi na ta način '»rišlo mesto ob kakih 40.0isto sem odgovoril predvčeranjem jaz v Tuilerijah ministru kra-W hiše, ki je hotel od mene pojasnila glede te navadne že-Ulue sina jednega izmed girondistov s hčerjo jednega izmed ras«rikov Coudejeve armade; in minister me je razumel zelo dol)r0> Ta sistem pretvarjanja je lasten Ludoviku XVIII. Tudi "aju jo prekinil kralj, ki je poslušal najin pogovor, ne da bi Midva vedela za to, in rekel: .Villeibrt — pomnite, da kralj 'ti izgovoril imena Noirtier, nasprotno ps> "io povdarjal ime ^Hefort, — Villeibrt/ je torej rekel kralj, ,\ illefort si napravi M»o bodočnost; mladi mož je že dozorel in pripada mojemu SVt'tu. z veseljem vidim, da sta si ga izbrala marki in markiza S«iut-Meran za svojega zeta, in jaz bi jima bil predlagal to de Suj 2V(1zo, da me nista prehitela s prošnjo, naj jo odobrim. .Kralj je rekel to, grof V"* vsklikne Villeibrt radostno. „ Ponovil sem vam njegove lastne besede in če hoče biti j toarki odkritosrčen, mora priznati, da se to, kar sem vam po- vedal sedaj, strinja popolnoma z onim, kar je rekel kralj njemu,! ko je govoril ž njim pred šestimi meseci o ženitvenem načrtu med svojo hčerko iu vami." „Res je," pravi marki ..Torej se imnm zahvaliti za vse temu častitljivemu princu. O, ki:j vse bi storil zanj, da bi mu služil!" | „Tako je prav/ pravi markiza, ..takega vas ljubim; naj pride v tem hipu kak zarotnik, in dobrodošel nam bode!" ,.In jaz, mati moja,' pravi Renee, ..jaz prosim Boga, naj vas ne usliši, naj pusti priti v roke gospoda Villeforta samo majhne tatove, ljudi, ki imajo priti na boben, in boječe se sleparje; samo tako mi bode mogoče mirno spati." j „To je prav tako/' pravi Villefort smehljaje, ,,kakor da želite zdravniku samo migreue in pike osa, samo stvari, ki se dotikajo površine. Če me hočete videti kraljevega prokuratorja, tedaj mi želite baš nasprotno samo strašne bolezni, katerih ozdravljenje je zdravniku v čast." j • ..Kakor da je baš pričakoval slučaj, da se izreče željn, katero bi zadovoljil, pride v tem hipu kamornik in mu pove nekaj besed na uho; Villeibrt se opraviči, zapusti takoj dvorano in se vrne čez nekaj minut z jasnim obličjem in smehljajočimi se ustnicami. | Renee ga ljubeznivo opazuje, kajti tako, kakor je stal , tukaj, je bil s svojimi plavimi očmi. svojim bledim obličjem in ! svojimi črnimi zalizci res lep in eleganten mlad mož. Tudi se j je zdelo, da visi vsa duša mlade deklice na njegovih ustnicah, pričakuje, da ji pojasni, zakaj je odšel tako nepričakovano. »Torej, gospodična," pravi Villefort, »pravkar ste -želeli imeti za moža zdravnika. Jaz imam z Eskulapovimi učenci vsaj to podobnost, da ne morem nikdar računiti s svojim časom in da me kličejo od va& celo ob moji zaročni gostiji." „In zakaj ste bili klicani!" vpraša lepa mlada deklica z majhnim nemirom. „Ah, zaradi bolnika, ki mu gre, kakor se mi zdi vse, zelo slabo* to pot je bolezen težka in konča s šafotom." „0 moj Rog!" zakliče Renee vsa bleda. ,,Res!" pravijo vsi zajedno. ..Zdi se mi, daje razkrit majhen bonapartističen komplot." »Ali je to mogoče V pravi markiza. „Tukaj je obtožnica." In Villefort čita: ,, Prijatelj prestola in vere obvešča gospoda kraljevega prokuratorja, da je dobil Edmond Dantes; krmar ,Faraona'j ki se je vrnil danes zjutraj iz Smirne ter obiskal med potom Neapolj in Porto-Ferrajo, od Murata pismo za uzurpatorja in od uzurpa-torja pismo za bonapartistični komite v Parisu. „ Dokaz njegovega zločina se dobi, ko bode zaprt, kajti ono pismo se najde pri njem, pri njegovem očetu ali pa v njegovi kabini na ,Faraonu'." „Toda/: pravi Renee, ..to pismo, ki je poleg tega še brez podpisa, je naslovljeno na gospoda kraljevega prokuratorja in ne na vas." „Da, toda kraljevi prokurator je odsoten; v njegovi odsotnosti je prejel pismo njegov tajnik, kije imel nalogo, odpirati taka pisma. Odprl je torej to pismo, me dal poklicati, in ko me ni našel, dal krivca zapreti." ..Torej je krivec zaprt?" pravi markiza. „To se pravi obtoženec," pripomni Renee. , »Da, milostiva," pravi Villefort, ,,in če se najde ono pismo, je bolnik, kakor sem imel pravkar čast .povedati gospodični. Renee, prav zelo bolan." „In kje je ta nesrečnik?" vpraša Renee. „Doma pri meni.'' »Pojdite, prijatelj/' pravi marki, „ne dajajte naši družbi prednosti pred izvrševanjem svojih dolžnostij, če vas kliče kraljeva služba kam drugam. Pojdite torej, kamor vas kliče ta." „0 gospod Villefort," pravi Renee s sldenjenimi rokami, »bodite prizanesljivi; to je dan najine zaroke!" Villefort gre okoli mize k sjplu svoje neveste, se opre na njegovo naslonjalo in ji reče;' (Dalje pride.) jugu države morali za dolga leta odpovedati uresničenje Železnikih projektov, naj si bo tudi le krajevnih železnic. Tudi iz državno finančnih ozirov je obžalovati prekoračenja, ker bode imela za posledico povišanje davkov ali tariiov. Desetletnica podružnice R, A. Smekal v Zagrebu. — Dne 1. aprila 181)5. je bila otvorjena v Zagrebu podružnica It. Smekala, tvorničarja gasilskega in gospodarskega orodja v Smi-chovu pri Pragi. Vodstvo te podružnice ima g. Fr. Samsa, rodom iz Kosez pri Ilirski Bistrici. Delovanje podružnice je raztegnilo tudi na slovenske dežele. „Grazer Taiblatf okraden. — Kakor poro-fcajc »Grazer Naehrichten", je bivši knjigovodja „Grazer -Tagblatta", Berath, nenadoma izginil v Ameriko, ž njim pa znatna svota 100.000 kron, če ne Se več. Falzificirane bilance se raztezajo na več let nazaj. Zasul šolski ravnatelj Lapajae v Krskrm je umircvljen uradnim potom. Štajerski anarhist, kletni čevljarski pomočnik Rudolf (Jolauch, pristojen v trg Laško na Štajerskem, je K t. m. pri delavskem shodu v Polvtheama Kossetti v Trstu nagovoril množico z besedami: „l'rolftarci, združite se z nami pod zastavo anaririjp! Živela socijalna revolucija!" Ker je prisotnemu komisarju povedal Še napačno ime, bil je raradi obeh stvari obsojen na 1 mesec težke ječe. Pokojninsko zavarovanje zasebnih uradnikov. Posl. vitez Kink je izročil poslanski zbornici prošnjo trgovinskih zbornic, ki prosijo, naj bi se zadeva o penzijskem zavarovanju zasebnih uradnikov toliko časa zapostavila, dokler se ne začne razprava o zavarovanju delavcev za starost in onemoglost, da se bo potem istodobno obravnavalo o obeh zadevah. Nesreča V rudniku. V premogovnikih v Drenkovi pri TemeSvaru so se vneli plini. Vsled eksplozije je bilo več rudarjev ubitih in težko ranjenih. Dosedaj so izvlekli iz rudnika 12 mrtvih. Dober prijatelj. Kurtar Jninniš>k iz Za-Imkovco pri Celju in pose^nikov sin Skoberne iz Griž sta bila dobra prijatelja. Predpustom se je JamniSek oženil z mladim, zalim dekletom, iu na svatovščino je bil povabjen tudi Skoberne. Pred desetimi dnevi je moral Skoberne na orožne vaje; šli so vsi trije v neko gostilno, da še pijejo skupaj, prediio se ločijo. Potem so šli narazen; Jamnišek je rekel, da mora na dom k svojim staršem, Skoberne je dejal, da gre v Žalec, odtod pa v Celje, in Jamnišekova mlada žena je šla sama domov. Zaprla je hišne duri za seboj. Ni bila še dolgo doma, ko pride Skoberne za njo. Mislila je prvi trenutek, da je prišel njen mož, a potem spoznala Skoberneta, ki je zahteval, naj mu odpre. Ni mu hotela ustreči, zato se je Skoberne razjezil, razbil vezna vrata, vdrl še v njeno stanovanje in jo vrgel iz prvega nadstropja skozi okno na cesto. Jamnišekova mlada žena si je zlomila nogo. Vspeh knjige« - Tekom teh dnij mine baš pol stoletja, odkar je izšel Josip Viktor Schef-lelcov roman „Ekkekard'\ Roman je doživel v tem času 214 izdaj in razpečao se je 812.000 ekseinplarjev. Preveden je na francoski, holandski in danski jezik. KakO ViSOkO letajo ptiči? — Znam naravoslovec Gatke je mnenja, da postajajo mnogi ptiči v visočini 3000 do. 5000 metrov. Temu nasproti trdi Lucanus, da se po izkušnjah zakoplovcev ptiči le redko kdaj nahajajo v visočini nad 4000 metrov. Največjo višino doseže orel s 3000 metrov, škrjanec s 1900 in vrana s* 1400 nad morsko gladino. A. pl. Hum-dold je trdil, da se vspne kondor do višine 7000 metrov. Pogumna ŠOlariCa! — Dne 14. t. m. popoldne je na progi Zidanmost - Sisek ustavila vlak šolarica N. Baravič iz Sevnice. Stopila je namreč na sredo železniškega tira iu vkljub piskanju lokomotive ni hotela zapustiti nevarnega prostora. Ko so ustavili vlak in skušali ujeti deklico, je hotela pobegniti. Atentat na policijskega komisarja se je zgodil v Lodzu na Ruskem. Komisar Mazgurov je bil ranjen smrtno iz revolverjev. SrOZOVit požar je nastal v tovarni za čevlje v Brocktonu (Amerika) vsled eksplozije kotla, Dosedaj so izvlekli iz pozorišča ž« j">0 mrtvih, go?ori pa se, da je vseh žrtev najbrže nad 100. Politične zahteve ruskih tidov. - Ruski židje so sestavili spomenico, v kateri zahtevajo od ruske vlade popolno jednakopravnost in jed-nakoveljavnost. Pričakujejo, da se jih postavi na jednako stopinjo z Rusi, in izpolnitev tega ni ne milost ne velikodušnost, marveč le čin časti in pravičnosti. Ločitev države in Cerkve. — Francoska poslanska zbornica je začela 22. t. m. razpravo o zakonskem načrtu glede ločitve države in cerkve. Zbornica je z veliko večino odklonila vse predloge, s katerimi so klerikalci poskusili zakon pokopati oziroma razpravo odložiti. LjUdSki Oder V Trstll. Prvi občni zbor tega novega slovenskega izobraževalnega društva se je vrši! dne 16. t. m. v začasnih društvenih prostorih ulica Boschetto št. f>. II. nadstr., katerega se je udležilo lepo število slovenskega delavstva, izmed katerega se je izvolil odbor, ki se je sledeče konstituiral: Jer-nejčič Anton, predsednik, Mihevc Ignac, prvi podpredsednik, Šešek Fran, dragi podpredsednik, Regent Ivan, rajnik, Štolfa Alojzij, njegov namestnik, Župančič Josip, blagajnik, namestnik Šešek Fran, knjižničarjem: I, -Vrabec Drago, II. Gruden Fran, III. Mešek Valentin, pregledovali« odsek: Škubic Jaka, Lok Jaka. Jaklič Ivan.'Z ustanovitvijo novega društva je storilo slovensko delavstvo velik korak, in na njem je, da društvu zagotovi obstanek iu razvoj. Nemiri na Ruskem. Vsled puntov v varšavski gubernirji in v sosednjih okrožjih seje morala mobilizacija odgoditi. Vojna uprava hoče rezerviste oborožiti šele. ko pridejo v Mandžurijo, ker bi utegnili nekateri rabiti orožje poprej za upore. Usodna hiša. V Žabnirnli se je obesil v hlevu posestnik Matevž Ape na istem kraju, kjer je pred 1?» leti zadavil svojo ženo. V 20 letih je to pri isti hiši že četrti samomor, oziroma umor. Zgorela tovarna. V Fužinah pri Ljubljani je pogorela Baiiiugartnerjeva tovarna za barvarski les. Škode jo okoli 120.000 K. 96.000 K za uničenje kolere. — Tako visoko dnrilo je razpisala francoska akademija zna-misti za onega, ki iznajde gotovo zdravilo proti azijski koleri. Razpelo na vseučilišču v Budimpešti. - Ker so odstranili razpelo z btidimpeštanskega vseučilišča in je radi tega nastal od nekaterih strani odpor, je rešil rektor to afero tako, da dh postaviti namesto razpela ogrski grb s krono, na kateri je tudi križ. Osem velikih novih ladij za obrambo obrežja si je naročila turška vlada pri „StabiImiento tec-nico'' v Trstu. V kratkem naroči,, baje še 8 do 10 ladij. Dinamltna bomba v Varšavi. ~- Dne 21. t, m. zvečer so doslej še neznani ljudje vrgli dinainitno bombo na vojaško patruljo. Štirje vojaki, da redarja in 1 orožnik so smrtno ranjeni, 1 orožnik in 1 poštni uradnik pa lahko. Storilci so ušli. — V Varšavi je aretirala policija 128 gimnazijcev. Ženin iz ObiakOV. -- Švedski zrakoplovec inženir dr. Fraenkel se je vzdignil pred kriat-kim časom v Stokholmti s svojim zrakoplovom v višave ter se vstavil na otoku Oeland, kjer ga je presrčno sprejel neki bogati lastnik to-varen, ki je obhajal baš srebrno poroko. Znanje z družino ga je privedlo do tega, da je zasnubil hčer tovaraarjevo ter je bila te dni proglašena zaroka ženina iz oblakov z omenjeno gospodično. Kako se godi duhovnikom na sodnijah. - v Mirni peči na Dolenjskem pase duše kaplan Kleindienst. Ta kaplan se je čutil žaljenega po besedah, katere je spregovoril neki posestnik vpričo župnika. Kaplan je na to napadel onega moža, zgrabil, pretepal in ga davil tako, da ga je telesno poškodoval. Kaplan je šel na to tožit kmeta radi razžaljenja časti. kmet pa kaplana radi telesne poškodbe. Kaplan, ki je kmeta poškodoval, je bil pred sodnijo v Novemmestu oproščen — kmeta pa še čaka razprava, Funkcijonar državnega pravništva je hotel vložiti utok proti oprostitvi kaplana, ali državni pravilnik ga je prisilil, da tega ni storil. Pravijo, da je sodnik pred razsodbo govoril s tamkajšnjim proštom, državni pravdnik pa tudi. Tako se govori po Novemmestu. Samomor dveh Sester. —• V Celovcu so prebivale na Benediktinskem trgu št. 10. že dolgo časa tri sestre Valerija, Krescencija in Marija Luiza Zinn pl. Zinenburg iz stare gro-fovske rodbine na Tirolskem. Ostale so neporočene. Valerija je imela 53, Krescencija 65, Marija Luiza 70 let. Ker so stariši po nekem krahu okoli leta 1870. prišli ob premoženje, so se preživljale z ročnim delom. Krescencija je te dni umrla za jetiko. To je tako presu-nilo ostali dve sestri, da sta se vstrelili ob njeni smrtni postelji. Lakota u Španskeu, — v južnih delih Španije je izgubljena vsaka nada na dež; toliko časa ga že ni bilo. Setve so uničene. Med kmetskim prebivalstvom je nastala nepopisna beda. Mnogo ljudij je že umrlo lakote. V nekaterih krajih ni varen tisti, ki ima kaj živeža v hiši. Teden Ženitve- — Na Dunaju se sklene na leto 16000 zakonov. Največ se jih vpreže v sladki zakonski jarem v tednu, ki skonča s pustno nedeljo. V tej dobi je bilo na Dunaju 1600 porok. Šest OSlI Utolil01 Sati. Iz Samobora se poroča, dasejeprivasiStrenec dogodila velika nesreča. Kmet Iv. Petrovič, njegov sin Filip, brat Jurij in žena njegova z dvema otrokoma so nasekali v gozdu lesa ter ga hoteli spraviti čez Savo v čolnu domov. Čoln je bil preobložen. Sredi reke se je napolnil z vodo in se pogreznil. Vseh šest oseb je utonilo. Našim odjemalcem! Tovarna testenin se bliža svoji dovršitvi. Ne bodemo navajali ne skrbi ne truda, ki smo ga imeli pri zopetni zgradbi in preosnovi, niti posledic udarca, ko nam je uničil požar našo staro tovarno, saj smo dobili tolikanj izrazov simpatije, ne le od strani cenjenih trgovcev, temveč tudi od strani spoštovanih kon-snmentov, da nam je to dalo moc poprijeti se s podvojeno siJo dela. Proda se radi premembe mizarske delavnice prav pc nizki cen) sledeče strojevne dele: 1 transmlsija <>-4o m dolga 45 mm na 4 stolih; 3 kolesa," nadalje pline* motor 2 konjskih sil stoječ, v dobrem stanu z vso pripravo; t iap-Clrkular; klop iz hrastovega lesa, na kateri je IG cm Širok stftt- žec: aparat za vrtati in za izdelovati Jtoralie. — Dobi se tudi pasove. — Zraven tega je na prodaj žaga za izrezljanje raznih izdelkov za zasebno rabo (Laubsage). — Proda S6 tudi posamezne dele. Naslov pove upravnistvo. Zaščitna znamka: „Sidro" CI COllip. Nadomestek za Pain-Expellor je spiošno priznano kot fzvrstno bol blažujoče mazilo; cena 80 vin., K 1'40 iu K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemlje le originalna steklenice v žkalljah z n»šo zušcilno znamko .Sidro" iz Rlehterjeie Iekaraf, potfrn se je gotovo prejelo originalni izdelek. pr^ri RICHTERJBVA LEKARNA ffj^.% k ..zlatem le?a" v Pragi Elisabethgasse št. 5 nova. Dnevno razpošiljanje. Udarec nas je našel popolnoma nepripravljene, in ker nam je bilo na tem, tovarno ne le opremiti z novejšimi napravami, temveč jo tudi zgtaditi za večjo produkcijo, nam ni bilo, vzlic vsemu naporu, mogoče prej z izdelovanjem pričeti. Nikdar si nismo mislili, da si zainore kako podjetje v vseh krogih toliko zaupanja pridobiti, kot je tega naše deležno postalo. Zdi se nam kot bi bilo podjetje nekaka narodna last, da se je narod veselil, ko je videl, da raste in procvita, a se žalostil, ko nas je nesreča zadela. Ako imamo tako zaupanje ob strani, potem se ne bojimo udarca, in naj je bil še tako ljut. Od vseh strani dohajajo nam vedno vprašanja, kdaj vendar pričnemo. Pisma govore, da se Še le sedaj ve prav ceniti naše testenine, ko jih ni; slišali smo celo, da so se po požaru naše testenine iskale in plačale po dvakratno višji ceni kot prej. -Večina-trgovcev nam piše, da ne prodajajo testenin, odkar so jim naše pošle, ker se je vsak poskus, vpeljati druge, izjalovil. Ne bode trajalo dolgo in naše testenine bode zopet vdobiti. Dal Bog, da jih ne bi nikdar več zmanjkalo. Pn/a kranjska tovarna testenin Žnideršič & Dalenčič II. Bistrica. Najboljše, najlepše in najcenejše ure sedanjosti! Pristne Roskopi-Uolddoub e-Sa- vonnet-anker-reipntoir-ure so najnovejšo Ros-kopf-ure. To uro se odlikujejo od drugih vsled svojega garantirano preciziiofino izdelanega dela, vsled dvojnega okrovja, kateri obstoje i/, treli močnih pokrival iz double-zlata. Double-zlato je zlatu podobna kovina, katera pa svoje barve nikdar ne izgubi. Te ure so vsled fine kakovosti povsod občudovane in niso od pravih zlatih ur za razločevati. Ce a glri. 5. K tej spadajoča verižica tudi iz double-zlata stane gld. 1'50. K vsaki pošiljatvi je pri-dejano pismeno 3-letno jamstvo. Pošiljam le proti poštnemu povzetju. Jos. Spieriog, Dunaj, I., Peneča limonada« bombončki in Inpr-pivo n:«m nudijo najboljšo alkohola |>i\>vi.» i»ij:ic- . kati-m j- ziliMvju zelo priporočljiva. —«—~— Pristna samo s to znamko: Dobiva se povsod. ^W(^ Pristna s to znamk.) priporoča prva ieSka tovarna akcijske ' delniške dražbe za orijcntalskc cukJinine in čokolade (prej Maršner) Kralj. Vinogradi. ZL&TAR DRAGOTIN VEKJET fC. VECCHIET) ~ Corso 47 - TRST - Corso 47 = Priporoča svojo prodajatovo učinkujejo ter so nenadomestna, pričuje br<.suriea s tisočerimi zahvalnimi pismi, ki je [iriiljana zastonj balzam«, alt se isto dopošlje posebej na zahtevo. Prva koncesijonirana delavnica z mo- * tornim obratom za fino mehaniko, fiziko, ma. > tematiko, optiko, fino brušenje in poliranje itd L Vpeljava strelovodov, elektrike, brzojavov, hišnih fe telefonov, plina in vode. P Poprave s© izrrinjejo hitro la ao ceal. > Centifolijno mazilo. « ? Gorica, za vojašnico. t 3 tocizijska klavnica prttattev n milem, t Bogata zaloga > ! raznih predmetov za razsvetljavo za plinovo > in električno luč. a» j Oprave za kopelji, sesalke vseh sistemov. — p- \ Popravljalnica au omobilov, motocikiov in dvo- > J kole.;. — Delavnica za pobakrenje in poniklanje r 5 - Pumpe, železne in kovinske cevi. Zaloga ^ mesarskega orodja, kuhbjskih nožev, brivskih * britev, Skarg Ud. •ˇVTvvvvVTVTfTVTTVVVTTVVTTVVTT?« Išče se učenca = Za knjigarno in trgovino z muzikalijami ^^^ZZ^: in umetninami. rrZTTZZZ Ponudbe na: Soriška tiskarna fl.Gabršček. Anton Pfltatzky v Corici Na «rodi RaltPljM "¦ TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO Najoeneje kupovalloe nlrnberikena In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij POTREBŠČINE ia. pisarnice, kadilce in popotnike. NajboljSe šivanke za šivalne stroje. POTRKKSČINK ga krojače in čevljarje. Svetinjico. — Kožni venci. — Mhšne knjižice. tišna obuvala za vse tatiie čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave In detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 3 35 -a Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici ~~<* ul ca Vetturini št, 3. ~~* Hi*- Samoigralni -w» mandoliiiski orkestrion najnovejše, najdovršenejše konstrukcije Za koncertno in plesno godbo, za restavraterje, koncertne in plesne dvorane. Čudovito eeno. Odlična lepota glasov, moderna izvršitev pod polnim ' jamstvom. Pošiljam na najmanjše obroke brez poviška cene. — Prospekti gratis in franko. S Zangl na Dunaju, IV., Favoritenptatz 2. Edini zastopnik in tvoruiška zaloga firme Kuhi & Klatt v Berolinu. Pfaff-ovi šivalni stroji ¦W** so najboljl. ~t^| To aliSi kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta k navadno niU>e ve kaj je šivalni stroj, in Se ne ve kako se upelje , \ vLm st!;0J' tem manJ kak0 isti šiva« toda mi smo po naši več kot 20-letm poskuSnji raznih tovarniških strojev se prepričali da so res Pfalfavl šivalni stroji najbolj trpežni, ter se nverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovim. Ffaifovi šivalni stroji SLmo.110 l0'letni dobi še vednc lfafidvi'ii«alni stroji ll^Se!2a domačoraboin 'PfilfhlVi ŽlValni Sfmii s<> posebno pripravni za umetno vezenje Flllllim ftlVdllll SlIUjI (reeaiiiu^e)ters8ponih4elire«pla«no.. __,__mmamKmmm, Ifaffovi šivalni stroji S^^it^"^^00- Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffove Šivalne stroje. laloga Ifaffovih šivalnih in drugih strojev v loriGi via lunicipio štev. 1 SAUNIG & DEKLEVA. J opratljnlnicu Šivalnih strojev, dvokoles Nunska ulica 14 — Mihael Ussai — j kovaška in ključavničarska delavnica I Židovska ulici H. 1, .........., .„. I Zaloga štedilnikov, sesalk in eevij m 111 pl 1 vodo. Izvršuje vsako popravo in vpeljavo sesalk in vodovodov. «r«r«^-»*<» m Peter Majdič, )gorskftga popolno avtomatičnega mlina v Celju, Štajersko lastnik prvega avstro-ogerskega popolno avtomatičnega mlina je otvoril zalogo svojih izdelkov za Gorico in celo Goriško ter jo poveril tvruki Crnesto Stecker & Co. • • • • • Via Ascoli št. 1. • • • • • Olvorili smo novo trgovino, ki ima: knjige, časopise (slovenske, hrvatske, ruske, češke, nemške, italijanske, na željo preskrbi vsak časopis v kateremkoli jeziku), papir vseh možnih vrst, pisarniške in šolske potrebščine (peresa, svinčniki, ročniki, črnilo, radirke itd. itd.) Razglednice v najbogatejši izberi (nad 40000 . vzorcev), med temi vse možne slovanske, narodne ali izdelki slovanskih umetnikov. Prekup-cem velik popust. Slike: zgodovinske, posvetne in nabožne, slovanskih umetnikov z umetniškimi okvirji tudi slovanskega izdelka. Kipi' Preširen, Vodnik, Vega, Jurčič, Kesnik, Slomšek, Tolstoj, kralj Petar II. srbski, S. Gregorčič, Levstik itd. V kratkem bo trgovina vrejena in popolna. Rodoljubi se lahko prepričajo, da bo to modem vseskozi Slovanski zavod, kakoršnega na celem Primorskem doslej ni bilo. Kazati hoče rojakom napredujočo slovansko umetnost, znanstvo, slovstvo v vseh panogah, in vzbujati za vse to med rojaki smisel in čut. Rojakom v mestu in na deželi se toplo priporočamo Goriška Tiskarna" A. Umi Kertaii & bt . v Gorici — Stolni trg *L 0 (Piana Duomo) priporočata svojo zalogo šivalnih strrjev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Sivaliiritrojo lir popravo jamčiva od 5-10 let. KffiKi )\nton >anov pečenko - Gorica TEKALISGE JOSIPA VERDIJA it. 26. Velika zaloga pristnih belih in črnih vin it lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje »vstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 n?proj. Na I zahtevo poSilja tudi uzorce. Zaloga piva tovarne 6. rfuerjevih dedičev v Ljubljani in pttenjskega piva .rrazjroj" U sloveče cedku »Meščanske pivo- Zaloga ledu, karerega se oddaja I < na debele id 100 kg naprej. Cona zmerni. Pogtraiba poitana In točna. Namizno orodje in posodje vseh vrst. Priznano težko posrebrnjene najlepše forme. Kompletne kasete namiz-neg i orodja, posodja za omako, karo, daj, namizni podstavki, umetni izdelki. J edino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- ===== dinjstvo itd. ¦ C. kr. dvorni založniki Christofle & C.'° - Dunaj I. Opernring 5 (Heinriclishof;. — Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarniško znamko in ime Christofle. Hai*o1 Ji)pašči1<, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače^za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-ogbrojna naročila ter obljuulja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah. Gorica Gorica Klimatično zriravišče. Hotel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica ;4.aJ.^Ia^I¦J/.t¦i:¦t¦ž^l:g;^;t^tJ;¦l:I^^:;Xi^lJjXJi: Za pomladno in poletno dobo bogata izbira klobukov za dame e*« Mizarska zadruga ** v Gorici Solkanu # vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno in rodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.. Podružnica v Trstu Via dl Plazza vecrala 1. Zastopstvo v Spljetu ter Orljontu. Cene zmerne, delo lično in solidno. ^Goriška Ijifdska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Racolsfva in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov 1902. tako: HranSIa« vlog« se obrestujejo po 47,%. Stalno vloge od 10.000 kron daljo z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Ranini davek plačuje pos. sama. Posojila s na vknjižbe po oii\%r na varščino ali zastavo in na menice po 6%. Glavni deleči koncem leta 5V« %> Stanj« 81. dec. 1904. (v kronah): Članov 1781 z deMiK = 113.382, — Hranilne vloge 1,554 989 13.— Posojila 1,570.810-39 — Vrednost hi§ 110.675*- (v resnici so vredne veS). — Reservni zalog 75.101*01. Hranilne vloge se sprejemajo ofl vsakogar. T<-lf>ff»ii fit 79. po zmernih cenah. Matilda §)ai) v Raštelju št. 3, n. nadstropje. Zdravje je največje bogastvo! Kapljice sv. Marka Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni, Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki terzod ra vijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih ubla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešuje in zbolj-šujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Prežene velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prchlajenju. Lečijo vso bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in iiiadromi ter ne bi smele radi tega manjkati v nobeni meščanski ali kmečki hiši. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naroettjejo točno pod naslovom : mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 96, poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja —• Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 steklenic) 8 K. 3 ducate (36 steklenic) 11 K, 4 ducate (48 steklenic) 1460 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K. Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim upehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma'ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčie, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd. ustanovljena i, laso, mestna lekarna, Zagreb, fflarkou trg šteu. 96, poleg cerkue su. marka. ¦^ Zdravje je največje bogastvo! ¦¦¦¦ Zahtevajte pri nakupu Schicht-oto štedilno milo ¦¦¦¦¦¦¦•¦¦¦¦¦¦al z znamko „ JELEN". -*«L Varstvena znamka. Ono J« |W zajamčeno čiste ~%fl| In braz vsak« Škodljiva prlmasl. Poro Izvrstno. Kdor hoca dobiti zaraa jamcano pristno, porllu n«škodl|lvo milo na| dobro pazi da bo Imol vaak komad Ima „SCKICHT" In varatvano znamko »JELEN". ...r. «.*..« ........ E. _ „.,..„,. ,„„„„........ „. ..„„.,.„.. mmmi oobiuaseppusod! = Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Stolna ulica št. 9. =