Stev 209. v Lil®!, t nedelja one 21 sepieci&ra 1922. Leto L Naročnina L ■ ■■■ za državo SHS: n oelo leto napraj Dln.120-— n pol lota n n 60'— za četrt lota „ .. „ 30_ ia on mosoc „ .. „ 10«— za inozemstvo t ooiolotno.....O in. 218 — mesečno . , t , , „ 18 — s Sobotna izdaja: s * Jugoslaviji. . . Din. 15 — vlnosamatvu ... „ 3i-— PflSflBlflfl M 75 par. — C t zie inseratom:=s Euostoipaa petltna Trsta mali oglasi po K 4-— Jn K 8 —, veliki ofilatl nad 4S mm vi* šioa po K 8 —, poslana Itd, po K 12—. Pri večjem naročilu popuafc Izbaja vsak dan Izvzemfl ponedeljkaladam po pras< niku ob 5. od zjutraj. Mesečna priloga: Vestnik SKJfc NT Uredništvo jo * Kopitarjevi ollol itov. 6/U1 Rokopisi so ne vračajo; nolrankirana pisma ao no ■»rofomajo. Drodn. telet. štv. 60, uprava, štv. 328. Političen list za slovenski narod. I \ »^■^■■aiMMM^M^aMMMM.**«"1*^"1'1"«"!*^1' .............. " t.. Uprava ]e v Kopitarjevi nI. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske it. 650 za naročnino ln št 349 za oglaae, sagreb 39.011, a:m svetom, dokler gre za njene interese. Mi se v to nimamo interesa vmešavati 30 zategadelj, ker gre antanti za to, da žafrani Rusiji sokontrolo v Dardanelah, ni pa se na smemo zaplesti v noben konflikt zoper veliko slovansko d r-lavo. Tako misli pri nas vse od starca lo otroka: to naj vzamejo resno v uvaže-vanje oni, k: danes vodijo usodo naše dr-iave. Mi smo pripravljeni braniti našo iržavo proti vsakomur, kdor napade nje-le meje, smo pa ravnotako odločno proti emu, da se udeležimo v resnici o f en-iivne akcije. Povdarjamo pa. tudi, da ima o vsakt '(tki akciji po ustav: odločati p a r l a -'ii e n t kot predstavitelj ljudstva, ne pa g o-spodje ministri. Končno: Ljudstvo kliče in resno opominja voditelje naše države, da noče take vojske, ki bi se razširila takoj v svetovni požar in poživlja odgovorne državnike, da store vse, prav v s c , d a s e o hr o. -ni mir, in lo v interesu obstoja države same, ki smo jo s svojo krvjo skovali in ki sc ne sme zaradi Anglije postaviti na kocko! Tor e j mir, brezpogojni m i r! ČEŠKO-J UGOSLOVANSKA TRGOVINSKA POGODBA. Belgrad, 23. (Izv.) Na današnji seji vlade se je med drugim tudi razpravljalo o novi trgovinski pogodbi s Češkoslovaško, ki je bila sprejeta. Ministru za trgovino Vi-lovifii je bilo narpžeiio, da jo tal-m rM-PištH Antanta za intervencijo naše države. Begrad, 23. sept. Danes dopoldne so poslaniki Grčije, Kura uni je, Francije in Anglije obiskali zastopnika ministra zunanjih zadev g. Gavriloviča ter so ž njim imeli daljši razgovor. Kakcr je Vaš dopisnik izvedel iz dobro informiranih krogov, je bila predmet razgovora vojaška ekspetiici-ja proti Turčiji, pri kateri naj bi sodelovala tudi naša država. Ministrski svet se še ni Belgrad, 23. (Izv.) Na današnji seji vlade, ki je bila z ozirom na dopoldanski obisk tujih poslanikov nujno sklicana, se je govorilo o predstoječih vojaških pripravah. Prebrana so bila tudi došla poročila Pašiča in Ninčira v tej zadevi, ki pa so zelo nejasna. Z ozirom na nejasnost teh poročil, vlada ni mogla dobiti pravega vpogleda v položaj, vsled česar ni bil storjen noben sklep. Pred odločitvijo. Belgrad, 23. (Izv.) Za drugi teden pričakujejo povratek Pašiča, Ninčiča in kraljeve dvojice v Belgrad. S tem utegne v meglene zunanjepolitične zadeve priti več svetlobe. Na vsak način pa bo takoj po prihodu gorenjih činiteliev padla odločitev v orientskem vprašanju ter se bo odločilo vprašanje miru ali vojne. Grki nas skušajo zaplesti v vojsko. Belgrad, 23. sept. Semkaj prispe grški minister prometa. Njegova misija obstoji v tem, da pridobi našo državo za sodelovanje v korist Grčije. Romunija mobilizira. - Strah pred Rusijo, Bukarešt, 23. (Izv.) Z ozirom na to, da je izšel v Romuniji poziv rezervnim častnikom ter več letnikom njoštva pod orožje, je vlada dala po svojem časopisju razglasiti, da tu ne gre za nikako mobilizacijo. Vlada pravi, da so poklicani častniki in letniki določeni za to, da sestavijo brigado, ki bo sodelovala pri paradi o priliki kraljevega kronanja. — Istočasno pa je začelo romunsko vladno časopisje alarmirati javnost z vestmi o gibanju ruskih sovjetskih čet ob riununski meji ter o nevarnosti, ki preti Besarabiji od strani pripravljene ruske vojske. Vladni listi pozivljejo vlado, naj rtori vse za obrambo Romunije proti ruski nevarnosti. Rusija m priznava kontrole! London, 23. (Izv.) Sovjetska vlada je izjavlja,, da nikakor ne bo priznala angleško kontrole nad Dardanelami. O Dardanelah imajo pravico razpravljati edinole države, ki leže ob Č:*nem morju. To določa tudi rusko-turška pogodba iz leta 1020. Zato sovjetska vlada ne bo priznala nobenega drugega režima nad Dardanelami. London, 23. sept. (Izv.) Reuter objavlja besedilo note, ki jo je poslala ruska sovjetska vlada na naslov angleške vlade. V noti Rusija slovesno protestira proti prevozu tujih vojnih ladij skozi Dardanele v Črno morje. Dalje naglasa nota, da ruska vlada ne bo priznala nobenega miru, ki bi bil sklenjen brez nje. Konečno izraža sovjetska vlada svoje simpatije za osvobodilni boj Turkov proti sevreškemu miru. London, 22. sept. Šef generalnega štaba ruske vojske general Danilov je izjavil, da ruske čete ne bodo pomagale Turkom niti v Mali Aziji niti na indijski meji. Deveto rusko armado, ki stoji na Kavkazu, smatrajo sicer Angleži kot ogrožanje, toda ta armada ima samo namen, da zavaruje rusko mejo in petroJejske vrelce pri Baku-ju. Ruski general.štab ne stoji v nikaki zvezi s Kemalom. — Tako govori šef ruskega generalnega štaba in to govorico je treba razumeti. Kemal-paša ne odneha. Adana, 23, sept. (Izv.) Iz turškega vira sc poroča: Angorska vlada se bo vzdržala vojaških akcij, dokler ne bodo znani rezultati pariških pogajanj. Čc v Parizu nc bodo priznali turških zahtev, bo kcmali-stična armada prekoračila Bospor in zasedla Carigrad in Trakijo. Turški težki topovi. London, 23. sept. »Associatcd Press« poroča iz Carigrada: Kemalistione čete so zasedle Egisso ob azijski obali, nadalje Konkale, zelo važno postojanko ob Dardanelah. Spravili so tja težke topove. Angleška letala krožijo nad postojankami Kemalistov, London, 23. sept. (Izv.) Kemalistione Čete se koncentrirajo v Ismidu. Tudi Ke-mal-pasa je dospel tja. Angleške čete se utrjujejo. London. 23. (Izv.) :>Tinies poročajo iz Čanaka: V mestu je sedež glavnega stana angleških čet, ki hitro utrjujejo svoje postojanke. Poroča se o pohodu turške konjenice proti nevtralni coni. Angleška oja-čenja neprestano prihajajo. Francoske in italijanske čete se sedaj nahajajo na (iali-poliju. Angleške ladje bodo streljale London, 23- sept. (Izv.) »Associated Press« poroča iz Carigrada: Promet v Dardanelah je popolnoma ustavljen. Angleške ladje bodo na vsako ladjo, ki bi plula skozi Dardanele, streljale. za ozin. London, 2-3. (Izv.) Llovd George je pojasnil zastopnikom časopisja, kakšen je položaj. Opozarjal je na svobodo morskih ožin in morja snloh. Dardanele in Bospor naj bi prišle pod varstvo Društva narodov. Angleška hoče nevralizacijo morskih ožin in garancije za prosto plo.bo. VOJAŠKA POSVETOVANJA. London, 23. (Izv) Danes popoldne so je vršila v kolonialnem ministrstvu seja kabineta, na kateri so razpravljali o premikanju čel. Solidarnost zaveznikov - v čem? Pariz, 23. sept. (Izv.) Drugi dan orient-ske konference sc jc doseglo važno zbli-žanje stališč Francije in Italije na eni ter Anglije na drugi strani. Po seji je zastopnik Agence Havas dobil v zavezniških krogih vtio, da pogajanja ugodno potekajo in da bodo jut ri bržkone že končana, za vojno. Belgrad, 23. sept. Vsled tega, ker sc jc minister za zunanje zadeve bojda postavil na stališče Francije glede orientskega vprašanja, da naj ostane naša država v sporu med Turčijo in Grčijo, oziroma Anglijo nevtrrtna, so začeli demokratski listi napadati voditelje naše zunanje poiilikc. ^ako piše »Demokratija«: Ako sc odre- kamo vsaki eventualni vojaški akciii, da sc zasiguramo pred Turki, sc odrekamo vsakega aktivnega sodelovanja pri ureditvi vzhodnega vprašanja. Anglija brani naše interese. — »Politika« piše: Nerazumljivo je, kako se jc dr. Ninčič tako lahkomišl;enn postavil na francosko stališče. Skrbi demokratske stranke., Belgrad, 23. (Izv.) Te dni se je mudil tu pokrajinski namestnik hrvatski g. Jura| Demetrovič. Imel je več sestankov in razgovorov z. voditelji demokratske stranke. Ravno tako so se mudili tu nekateri slovenski demok ati, kakor dr. Koderinan, proi Voglar in dtugi, da se informirajo o položaju v demokratski stranki ter da informirajo o položaju na Slovenskem. Revolucionarno gibanje v Grčiji. Atene, 23. septembra. (Izvirno.) Po-< ložaj na Grškem postaja slabši od dne do dne. Povsod se skrivajo številni dezerter-1 ji, ki so pričeli z ropanjem. Ljudstvo je> vedno bolj malodušno. Vedno več glasov se čuje proti vladi in kralju, ki sta vrgla domovino v tak položaj. Da prepreči lo nevarno gibanje, jc vlada dela aretirati opozicionalne voditelje in druge javne delavce, med njimi celo bivše ministre, češ da v zvezi z Venizelom pripravljajo revolucijo. Na prošnjo grške vlade bo Anglija poslala na Grško mnogo vojnega materiala in svojih častnikov, da se dvigne popolnoma demoralizirana grška armada in zopet vsposobi za^vojsko. Grčija sc jc obrnila tudi na Ameriko s prošnjo, naj ji Amerika pomaga s svojimi ladjami, ki sc nahajajo v Sredozemskem morju. Iz Washing-tona pa je došel odgovor, da so ameriške ladje namenjene lc za to, da čuvajo življenje in interese ameriških državljanov. Pred vojnim stanjem v Grčiji? Atene, 23. sept. (Izv.) Oblasti so od-krilc zaroto, ki jc imela namen vreči sedanji režim. Vojaški šefzdravnik Korilov je bil aretiran. Nadaljne aretacijo še slede. Rojalistično časopisje zahteva, naj se proglasi vojno stanje. Opasan položaj v Bolgariji. Sofija, 23. (Izv.) Na Bolgarskem Je opažati zelo živahno gibanje opozicijskih^ strank, odkar je notranji minister preklical svojo naredbo glede prepovedi shodov. Opozicijske stranke sklicujejo v Plovdiv? veliko zborovanje. Od strani vodstev se jo vsem organizacijam izdal poziv, naj mobilizirajo na to zborovanje v Plovdivu vse, kar je sposobno za boj. Z ozirom na to zborovanje sklicuje zemljoradniška stranka velikansko zborovanje na isti dan tudi M Plovdivu. Vlada je odredila vse potrebno, da se ohrani mir in da se prepreči krvo* prelitje. Pred občinskimi volitvami v Bolgariji. Sofija, 23. (Izv.) Dne 1. oktobra se p« celi Bolgariji vrše občinske volitve. Voliv.-ni boj bo zelo hud. Po dosedanjem razpok loženju sodeč, bodo zemljoradniki in komunisti dosegli veliko večino. Opozicijske stranke so zahtevale, da se mora tudi-Wranglovcem dati volivna pravica. Vlada je to zahtevo odbila z utemeljitvijo, da so tuji državljani nimajo vtikati v domače razmero bolgarske države, to pa toliko manj, ker "VVranglovci uživajo njeno gostoljubnost. \ Program nove češkoslovaške vlade. Praga, 23. (Izv.) : Ven kov . poroča, da vsebuje delovni program bodoče vlade med drugim: znižanje davkov, posebno onih na premog, sprememba zakona glede oddajo premoženjskega prirastka, izvedba agrarne reforme, preureditev carinske politike, ureditev valute in ureditev razmerja med cerkvijo in državo. Praga, 22. (Izv.) ^Čoskoslovenska republika piše o rekonstrukciji kabineta, da je doslej izdelan samo koalicijski program. Ministrska lista se bo sestavila še-le prihodnji teden, tako, da pred 1. oktobrom ni pričakovati nove vlade. KRIZA V ČEŠKI INDUSTRIJ L Praga, 22. (Izv.) >Pravo Lidu poro-^ča, da sp luslttiki rudnikov, y, Karlovih va-. rih in Faltenavn odpovedali kolektivno pogodbo do 15. oktobra. PONESREČENA STAVKA. Bratislava. 22. (Izv.) Zveza industrijcev je prejela od slavkarskega odbora pismeno poročilo, da so delavci pripravljeni zopet pričeti z delom. Stavka se je tedaj ponesrečila. Upajo, da bodo delavci pričeli delati prihodnji pondeljek ali torok. Sanacija Avstrije. Praga, 22. (Izv.) O sanaciji Avstrije pišejo listi: Ministrski predsednik dr. Beneš se danes zvečer vrne v Ženevo, kjer se !'0 Ur ponedeljek nadaljevala razprava o avstrijskem vprašanju. Načrt Društva narodov za sanacijo Avstrije je že v podrobnostih izdelan, treba je le še preskrbeti inozemskih kreditov. Kakor se čuje, bodo pri teh kreditih udeležene Anglija, Francija in Italija z enakimi deleži; tudi Češkoslovaška se bo udeležila te kreditne akcije z določeno kvoto. POVIŠANJE TOVORNIH TARIFOV V AVSTRIJI. Dnnaj, 23. septembra. (Izv.) Tovorne fartfe poviša Avstrija s 1. oktobrom na 200 odstotkov sedanje cene. Z 8. oktobrom se uveljavi 200 procentno povišanje cen za osebne vožnje. ""Politična igra italijanske vlade na Reki. Italija preži na Reko, rta jo ob prvj priliki smektira, kakor pajek Da muho. Zato skrbi za to, Upravni sistem, ki je dar. veljaven v novih pokrajinah in ki je ;:j;ajen na avtonomnih temeljih, je umesten in koristen. Predvsem pa omogoči redno in skrbno upravo. Menim pa, da pomeni ohranitev deželnih avtonomij v novih pokrajinah zvišanje državne zavesti, ker je deželna avtonomija združena z mirnim in plodnim sožitjem. Deželna avtonomija omo-gočuje koristne in pravične sporazume z drugorodnim slovanskim življem. To dejstvo bo tudi rodilo resno sodelovanje slovanskega življa, ki pomeni tudi zavestno in trdno ojačenje državne enote. Gotovo je, da italijanska ljudska stranka z vso silo zagovarja jedro avtonomije deželnih enot v novih pokrajinah. Prve izjave v prid avtonomije sem podal v programatičnem govoru leta 1920 v Tridentu. Osebno sem zagovarjal načelo avtonomije v vseh bojili skozi dvajset let v okrilju Zveze italijanskih občin, ki se je ustanovila leta 1901. Zahteval sem reformo naših zakonov v smeri avtonomije. Mnogo koristnih deželnih ustanov v novih zemljah je, ki bi se ne mogle vzdržati, ako ne ohranimo deželnih avtonomij. Menim, da sta obnova Goriške in njen razvoj mogoči edinole pod tem pogojem. Z vsem zanimanjem in z največjo zadovoljnostjo sem vzel na znanje, da je mednarodni velesejem v Trstu izredno uspešen in predvsem radi tega, ker je Goriška na tem velesejmu v tekmi z drugimi pokrajinami z največjim uspehom razstavila svoje produkte. Mislim, da ne pretiravam, če ta uspeh pripisuiero deželni avtonomiji, ki je hitra in uspešna in ki je danes v veljavi na Goriškem. Predvsem pa občudujem vašo šolsko avtonomijo, ki je omogočila, da je izginila na Primorskem nepismenost.« — Iz te izjave bi se mogli mnogo naučiti tudi sedanji oblastniki v naši državi. -j- Ujedinjcnje nemških socijalistov. Socijalno-demokratčno zborovanje v Augs-burgu je včeraj zaključilo ujedinjenje med :>neodvisnimk ("centrumaši") in socialnimi demokrati. Ob enem so sklenili, da odklanjajo za bodočnost vsako sodelovanje s komunisti, dokler se ti ne postavijo na stališče demokratične republike. pmrtee. — Novačanova ^Republika« prenehala izhajati. Radičev >Slobodni dom« naznanja, da priloga »Republika«, ki jo je urejeval dr. Novačan, zaradi previsoke poštnine ne more dalje izhajati. — Ožji akcijski odbor za gradnjo železnico Kočevje—Brod, Moravice v Kočevju priredi v nedeljo 1. oktobra, ob 10. uri dopoldne na Brodu na Kupi zborovanje, h kateremu vabimo vse prijatelje in interesente naše trase. — Zunanji gostje naj pridejo v soboto zvečer v Kočevje, da se morejo drugi dan zjutraj odpeljati z avtomobili, ki so jih dali brezplačno na razpolago odboru naši soobčani in drugi, na Brod na Kupi, kjer bo med potjo razlagal traso njen nstavritelj ua podlagi ia-gotovljenih načrtov g. ing. dr. Musil. Prijave je pošiljati na gorenji odbor do 29. sept t. 1. — Hočemo, da najširša javnost spozna našo kraje —• zlasti kulpsko dolino, ki se po lepoti lahko kosa z najlepšimi kraji Slovenije. — Na naslov lovske družbe pri D. M. r Polju. Lovci, kateri dohajajo iz Ljubljane v lovišče Poljske občine, delajo na polju veliko škodo, kor brezobzirno teptajo po zrelem prosu in ajdi ter drugih pridelkih. Toliko obzira bi olikani ljudje morali vendar imeti, da bi ne delali Škode t To se enkrat pove gospodom tako, če ne bo pomagalo, pa se 1 omo drugače pomenili — Poljee. — Cojsova koča na Kokrskem sedlu iu koča na Kamniškem sedlu se zatvorita v pondeljek 26. septembra t. 1. Koča na Kamniškem sedlu bo v slučaju lepega vremena ob sobotah iu nedeljah do padaljnega za silo oskrbovana. — Proii. konccttion.iran.ju navili Kslurrn. Društvo lastnikov tiskarn nam piše: V Ljubljani je sedaj šest tiskarn. Povsem opravičeno so lahko trdi, da za Ljubljano to število tiskarn popolnoma zadostuje in da o kaki lokalni potrebi za nadaljne tiskarne ne more biti govora. Nasprotno že obstoječe tiskarne niso v polni meri zaposlene. Vpo-števati je namreč, da ne iščejo dela v Ljubljani samo tukajšnjo tiskarne, temveč tudi tiskarne iz sosednih mest, kar je tudi povsem umevno, saj te tiskarne z lokalnimi naročili ne bi mogle izhajati. Na vse le okolnosti je naše društvo mero-dajne faktorje ponovno opozarjalo. Tudi se je opozorilo na dejstvo, da je podeljevanje novib tiskar-nišklh koncesij za tukajšnjo obrt pogubonosno. Z ustvarjanjem novih tiskarn — ne da bi bila podana potreba —■ se obsoja tako stara kakor tudi nova podjetja na slabotno vegetiranje., ker primanjkuje dela za toliko podjetij. Pri tej priliki pripominjamo, da so naše tiskarne navezane le ua uaročila podjetij v Sloveniji, ker imata Srbija in Hrvatska za svoja naročila dovolj Instnih tiskarn. Z ustvarjanjem novih tiskarn se pa podražuje tudi obrat. V Sloveniji je notorično pomanjkanje delavnih moči v tiskarski stroki, iz česar sledi, da bi moralo novo podjetje odvzeti delavske moči že obstoječim podjetjem, če hoče pričeti z obratovanjem. Teh pa drugače dobiti ne moro, kakor da obljubi višje plače, kakor so običajne pri starih podjetjih in hočeš nočeš morajo tudi slednja zvišati prejemke svojemu osobju. Posledice čuti pa le naročnik. Vse opozarjanje merodajnih krogov je pa kakor bob ob steno. Podeljujejo sc nove koncesije brez ozira na vse kvarne posledice. Lokalna potreba je deveta briga in je nerazumljivo, da so ravno pri naši obrti postopa tako lahkomiselno. Saj je vendar obče znano, da se je pri podeljevanju koncesij za mauufakturne in kolonijalne trgovine postopalo z največjo rigoroznost.jo in so se prošnje za podelitev teh koncesij odklanjale kar engros. D očim se je v stari Avstriji ravno glede tiskarskih podjetij postopalo z največjo natančnostjo in če se ni izkazala lokalna potreba, se tudi ni izdala koncesija, pa naj je prosil zanjo Peter ali Pavel. Kakor se postopa v zadnjem času pri nas presega pa že vse meje. Stavba za sedmo tiskarno še ni gotova, pa je že zopet nova tiskarna na vidiku- Gg. Dragotin Hribar in Rado Legvart razpošiljata okrožnice, s katerimi vabita na podpis delnic >Slovenske tiskarne«. Kakor izhaja iz okrožnice imata koncesijo že v žepu, ker je navedeno, da so stroji že nakupljeni in tudi že v nafii državi, prostori zasigurani ter se prične z obratom že koncem tega leta. Potreba je seveda izkazana s tem, da so prišli Slovenska banka in njeni prijatelji do prepričanja, da je v Ljubljani potrebna in sicer neobhodno potrebna moderna tiskarna — do sedaj seveda še, uimamo moderne tiskarne v Ljubljani — in vsled tega se koncesija tudi poštao-obratno podeli. Dozdevno so za podelitev koncesij za tiskarsko obrt merodajne edino-le zveze z vplivnimi faktorji, to pa tem bolj, ker je eden gg. pozivate-Ijev že imel par tiskarskih koncesij, katere je pa prodal. Ni torej nileakega povoda za zopetno pode- llustrovana zgodovina katoliške Gerfcve. Pravkar je izšla v 2. izdaji: >Kratka zgodovina katoliške, cerkve« za šole. 7. 20 slikami. Spisal Alojzij Stroj« stolni kanonik v LLjubljani. V Ljubljani 1922. Založila Jugoslovanska knjigarna. Natisnila Jqugoslovanska tiskarna. Cena vezani knjigi 26 Din. Kar sem pisal o prvi izdaji, velja še v popolnejši meri o drugi >Kakor pove že naslov, popisuje knjiga v lepem jeziku, v kratkih, jasnih stavkih zgodovino katoliške cerkve. Jedrnato je pisana, nobena beseda ni odveč. Zalo pa obsega na primeroma malem prostoru veliko množico podatkov, vendar pa no utrudi učenca, ker jo razdelitev tako jasna in tako pregledna.« Po pojasnjujočem uvodu se ozira na čase pred Kristusom kot dobo, ki pripravlja na Zveli-čarjev prihod. Zgodovina katoliške cerkve sama pa je razdeljena na štiri dele. V prvem oddelku govori pisatelj, kako je Zveličar ustanovil cerkev, kako se je polem širila po rimskem cesarstvu, dokler ni dosegla svobode pod Konstantinom Velikim. V drugem oddelku popisuje, kako se je sirila dalje po Evropi, kako so se bojevali cerkveni očetje s peresom in dejanjem za čisti nauk proti raznim krivovercem. S Karlom Velikim pričenja tretji oddelek, ki obsega zlasti delovanje katoliške cerkve in njen naprodek med evropskimi narodi. V to dobo spada grški razkol, boj za investituro in postanek mnogih redov. V četrtem oddelku gledamo, kako se cerkev širi po vsem svetu, a opazujemo tudi sovražnika, ki hoče cerkev oslabiti s krivoverskimi nauki. Cerkev se vojskuje; Škofje se zbero v tridentskem zbora, kier se jasno določijo nauki katoliške ccrke in njene zapovedi. Živahno delovanje se prične po katoliškem svetu, po tujini pa hodijo misijonarji reševat neumrljive duše. Naposled je še nakratko očrtano sedanje stališče katoliške cerkve. Vsako poglavje se bere kot celota zase, pa je vendarle del velike verige svetovnih dogodkov. V te svetovne dogodke pa je pisatelj uvrstil tudi zgodbe domačih slovenskih pokrajin. Navajeni smo, da se naše šolsko knjige izdelujejo po receptu drugih narodnosti, zlasti po nemških knjigah. Zato se opisujejo tuji kraji in dogodki natančno in široko, domače razmere pa se komaj omenjajo. Učenec zapusti šolo, stopi v javno življenje ter ve govoriti o krokodilskem zobovju, o Švicarskih gorah, o japonskih šegah in patagonskih ljudstvih, domača zemlja pa mu je tujn, njena zgodovina zapečatena knjiga. Strojeva knjiga nima te .slabosti. Pregledno popisuje, kako se je razširjalo krščanstvo po rimskih kolonijah našega ozemlja; imenuje sv. Maksimilijana, sv. Viklorina, sv. Justa in sv. Martina. Večjo pozornost obrača na razširjevanje krščanstva med Slovenci, govori o sv. Rupertu in njegovih učencih, sv. Modestu, sv. Pavlinu (str. 47—49), o sv. Cirilu in Metodu (str. 55—57) in o samostanih na Slovenskem (74—70). Obširneje razpravlja o ustanovitvi ljubljanske škofije (78— 79), o protestantski dobi na Slovenskem in o katoliški reformaciji (str. 100—102), o ustanovitvi goriške nadškofije, o tržaško-koprsld in o lavan-tlnski škofiji, ne prezre p« tudi Baraga (105), Knohlehnrja (106), Slomška (116—117), Wolfa (115) in Lušina (115). Besedilu, ki se končuje na 125 str., sledi še pregled papežev in važnejših dogodkov katoliške cerkve. Nova izdaj« je vsestransko Izpopolnjena In do- loma predelana. Popolnoma nov je § 6.: Razširjanje krščanstva v naših krajih, prav tako § 9.: Bogoslužni prostori in pokopališča prvih kristjanov in § 20: Razširjanje krščanstva med Hrvati, Srbi in Beigari. Obširneje sta popisana misijonar blaženi Odorik iz Pordencue ( oj. 1286 iz slovenske ali češke rodbine, umrl 1331) in blaženi Marko Križevčan (roj. 1588, mučen 1. 1619). Skoro vsi oddelki so izdatno izpopolnjeni. Na str. 60 so popisane glavne razlike med katoliško in pravoslavno cerkvijo, na str. 61. žalostne razmero v sv. cerkvi v 9. in 10. stoletju in na strani 73. razmere za časa papeža Aleksandra VI. Obširneje je popisana krščanska dobrodelnost v srednjem veko, zlasti med Slovenci (stran 80 Omenjen je vesel pojav, da je dobila sv. cerkev v svoje naročje večje število konvertitov nn Nemškem (92) in zlasti na Angleškem (95). Hova izdaja tudi obširneje poroča o evharistiSnem papežu Piju X., o miroljubnem Benediktu XV. in o sedanjem Piju XI. Knjigo pojasnjuje 20 slik. Znano vzgojno sredstvo so slike. Tudi v cerkveni zgodovini lepo izpopolnjujejo besedilo, če so v resnici dobre, natančne in če predstavljajo istinite reči. Brez opisa lahko spoznaš precej jasno, kake so katakombe, če si oglodaš slike str. II. in III., romanski slog, ti kaže cerkev nn Krki na Koroškem, gotifiki slog cerkev v Reimsu na Francoskem, renesan-šld cerkev Sv. Petra v Rimu. Brez slik si tudi pri podrobnem popisu ni lahko misliti vse razlike, a slika mahoma zbistri razum in pokaže razloček l>osamezm'h slogov. Ali naj sliko še priporočamo? Sama sc najbolj priporoča. Namenjena je sicer šolam, a koristila bo gotovo vsakomur, kdor s* hoče poučiti o delovanju svete katoliške cerkve in zlasti o njenem blagodejnem plivu po slovenskem ozemlju. V. Steska. litev koncesije, ker iste vendar ne sme postat predmet trgovanja. V obrambo interesov svoji! članov, ki se na tak način lahkomiselno ogrožujQ protestiramo kaj najodločnejše proti takemu pod& ljovanju koncesij tor smo prisiljeni nože opravi, žene pritožbe Iznesti javno, ker jih vlada no^ upoštevati. -— Akademsko društvo Jugoslovanskih tuli nit o v v Ljubljani nam pošilja naslednjo notico prošnjo za priobčitev: Prvo dni meseca oktobra izide publikacija ljubljanske tehniške akademski omladine: »Zbornik o vprašanjih ljubljanska teh nike« z namenom pospešiti rešitev perečega vpra Sanja obstoja in razvoja tehniško fakultete lju(> ljanske univerze. — Na podlagi sklepa ankete d& legatov prof. zborov tehniških visokih šol Jugo slavije, oddržane rnoseca maja t. 1. v Belgradu, se imel« okrniti vse tri obstoječe letališke visoko šolsko institucije. Da. navedeno ne bi bilo v korist države in poedinih prizadetih akademikov kakoi njihovih vzdrževateljev, je pri danih razmera] razvidno, [>osebno če se vpošteva valutno razmerji med tu- in inozemstvom. — Zavedajoč so neopot tunosti sklepa belgrajske ankete, je stopila teb iiLška akademska mladina ljubljanske univerze boj za obstoj in procvit. almae uiatris — ustalim Ijene z zakonom. V svojem stremljenju je na Je, na skupščini vseh tehnikov ljubljanske univera izvoljeni, odbor (ki jo uključen strokovnemu aka domskemu društvu Jugoslovanskih tehnikov Ljubljani), umevanje pri vseh političnih strankah strokovnih korporacijah in privatnikih, kar jasnq dokazuje upravičenost zahtev tehniško-akademski mladine. Na kongresu strokovnih jugoelovanskit tehniških akadnmskih društev tu- in inozemstva, oddržanem meseca avgusta v Ljubljani, je bil po dan temelj centralui organizaciji: ->li druženj« Jugosla venskih Tohničara« in so se na navedenem kongresu povsem upravičeno zavzemali za ne okrnjonoet ljubljanske tehnike v glavnem bel grajski delegatje, ki so zastopali ca. 2500 belgraj skih tehnikov. Solidarnost celokupne jugotslave.ii ske tehniške mladine zadevno obstoja in razvoja obstoječih tehniških visokošolskih institucij, drug dokaz pravilnosli naših teženj. — Sedaj, stojimo pred inskripcijo v zimski semester 1922/23, šo ni definitivno rešeno vprašanje ljubljanske tet nike, ker se iz neumljivih razlogov zavlačuje iffle-l novanje žc meseca decembra 1. L, ozir. januarja t. 1. po ljubljanski univerzitetni upravi predlaganih predavateljev in se vsled tega ne moro otvoriti zadnji ozir. nadaljni letnik poedinih oddelkov, Da širša javnost v podrobnem uvidi upravičenost stremljenj tehniške akademske mladine in tla « pospeši definilivna rešitev vprašanja obstoja k razvoja ljubljanske tehniške fakultete, izide uvodoma navedena publikacija, v katero so prispevali s članki: dijaki, predavatelji tehniške fakultete udruženje inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljub ljana, društvo za zgradbo tehniški fakulteti potreb nih poslopij ter akademski kolegij; privatniki z ekvivalentnimi doneski. Iz razloga, da dijaštvi ne poseduje denarnih sredstev, je bila izključeni samolastna publikacija; odboru se je posrečili dobiti v to svrho brezplačno nekaj Številk reviji iNjivac, ki prinese v prvih dneh oktobra nabran materijal, izključujoč vsak političen moment, kci strokovno organizirana akademska mladina za stopa neomajno stališče, da je visokoSolsko vprašanje — strogo kulturno vprašanje in ne politična Vsled navedenega prosimo, da se visokošolsko, vprašanje izogne dnevni publicistiki V upu, di bode vsak posameznik podpiral po svojih močrt stremljenje tehniško akademske mladine, prosimo za istočasno abstrahiranje formalne strani naših ukrepov in razmotrivanje zadeve same. Kdor dela, dela napake; iz lastnih napak se pa, kakor znano največ nauči. Odbor. — Kje je brzojavka? Dne 17. i m. ob 5. url popoldne je bila ▼ Ljubljani oddana brzojavka na šolsko vodstvo v Iški vasi, ki je od Ljuhljane od-da I jena 2 uri pešpoti. Brzojavka do danes ni pri' šla na svoj naslov, a je vsebovala za naslovljoncs zelo važno poročilo. — Tatvine. Kolo, vredno 8000 K, je bilo ukradeno Francu Oblaku iz Puštala iz zaklenjene veže. ~ Kovaču Janezu Peternelu v Muravah nad škof. Loko so neznani zlikovci odnesli vrtalni stroj iJ zaklenjene kcvačnice vreden 5000 K. Stroj je bil pritrjen z močnimi vijaki k stebru, kar pa talo* ni oviralo. Preden so odšli, so vrata kovačni« zopet akle.nili. p Podoba svetogorske Matere Božje se vrne na Sveto Goro. Glede tega je nadškof goriški dr. F. Sedej odredil sledeče; Bliža se veseli dan, ko se bo podoba svetogorske Matere Božje vrnila po 7 letih pregnanstva na svoj prejšnji sedež, na vrh obnovljene Sv. Gore. Ker je sedaj začasna cerkvica tam gori dovršena in za sprejem milostne podobe pripravljena, smo določili, da se ta dne 2. oktobra t I. slovesno fe naše prvostolnico prenese. Zjutraj ob 7-uri bo v goriški stolnici tiha sv. maša in M tem poslovilni govor; ob 8. začne procesija na Sv. Goro, pri kateri se bo podoba vozila do Solkana, po tem pa nosila po duhovnikih, oziroma frančiškanih. Na Prevalu jo bodo pozdravili romarji, prišedši Sv. Gore z nalašč zato zloženo pesmijo, ki jo je spesnila Uršulinka M. Elizabeta, uglasbil pa naš duhovnik č. g. Vinko Vo-dopivec. Ko dospe procesija na vrh Sv. Gore, bode ob ugodnem vremenu ena tiha sv. ! maša na glavnem oltarju starega svetišča, j na to govor v italijanskem in slovenskem ' jeziku, na koncu Te Deum. S povratkoni Mnriiine podobe bo zopet oživela Sv. Gora, slavna in starodavna naša božja pot p Župnik šime Cervar proti ^Starl Nagi Slogi.« >Pučki Prijatelj« z dne 21. t. m. prinaša podpirano izjavo bivšega istrskega poslanca župnika Šime Červarja, v kateri le-ta obsoja »Staro Našo Slogor in izjavlja, da ni ž njo v nobeni zvezi. Njegova spomenica o gospodarskih potrebah ljudstva je prišla v ^St. N. Rlogor brez njegov-ga dovoljenja in vednosti. (Dotično poročilo je bil poslal dr. Stangerju kot narodnemu zastopniku in članu sekcije za poljedelski kreditni zavod v Poreču.) Končno izjavlja župnik Červar, da je izstopil iz odbora pol. društva »Edinost«. — Župnik Červar je eden najplemenitejših in najpožrtvovalnej-ših istrskih rodoljubov. p Umrl je v Parizu Anton Bertoš, prvi hrvatski župan v Pazinu. p Tržaški Lloyd je sklenil z italijansko vlado dogovor, glasom katerega sme na lastni riziko pomnožiti vožnje v lavantske, egejske in čmomorske luke. V teku so pogajanja za uvedbo štirinajstdnevnih brzih voženj v Bombay. p Sklepi istrskih fašistov. Te dni so imeli v Pulju svoje zborovanje istrski fašisti. V resolucijah, ki so jih sprejeli, zahtevajo popolno izključitev slovenskega jezika iz vseh uradov; dijakom, ki študirajo v Jugoslaviji, naj se študije ne priznajo; vse slovanske šole se morajo izpremeniti v dvojezične; slovansko učiteljstvo naj se strogo nadzoruje; vsem neltalijanskim elementom naj se odvzamejo industrijske licence in vse druge pravice; nemudoma naj se iz-ženo vsi duhovniki tuje narodnosti, ki uvajajo slovansko bogoslužje in vodijo proti-italijansko propagando. Ako primerjamo te resolucije z resolucijami blejskega učiteljskega zborovanja, se nam nudijo zelo 'ianimivi zaključki! — Radium Francosko žganje »Elevator«, preizkušeno sredstvo proti trganju, živčnim boleznim in nrehlajenju. Povsod na prodaji 3900 (6) SfatarsVft navit; s« S Na mariborski obrtni razstavi vzbujajo mnogo zanimanja različni predmeti, kakor šatulje, križci, stenski krožniki, različno dekoracie za stene i. t. d. »prvega jugoslovanskega ateljeja za moderno žgano slikarstvo«, katere je izdelal in razstavil Drago Višnar z Jesenic na Gorenjskem. Ti predmeti so jako lepo in okusno, nekateri celo prav umetniško izdelani. G. Višnar se je te umetnosti, katere do sedaj v Jugoslaviji ni bilo, naučil sam in se je vsled svoje marljivosti in vztrajnosti povzpel do umetniške izgotovitve. Prišedši iz voj-uu, ne je lotil tega dela in napravil nekaj preprostih stvari, ter je Sel 8 temi svojimi izdelki v Ljubljano na prvi velesejm. Dobil je nekoliko naročil, katera je prav lepo izdelal. Tako si je mogel siromak, ki nima DikakorSnih sredstev, pomagati, da si je nakupil zopet les in da je mogel nadalje-vali svoje delo. — Ker pa nima nikakega prostora, je prosil oblast, da bi mu preskrbela primeren prostor ali to se do danes žalibog ni zgodilo. Zelo umestno bi pa bilo, da bi se ta domača obrt podpirala in da bi mu Sli drugi obrtniki na roko. Pa tudi ljubljanski stanovski senat ali pa dotični stanovanjski urad naj bi skrbel, da bi se temu delovnemu in marljivemu, pa tudi nadarjenemu človeku, ld jc na korist domovini, Slo na roko. Kar se pa žganega slikarstva tiče, bi bilo želeti, da bi se ta umetnost tudi v Jugoslaviji bolj razvila ter da bi bila sčasoma tako razvita, kakor je na Francoskem in Nemškem. Stanovanjska beda v Jugoslaviji vendar ni teko velika, da bi se takemu umetniku ne mogel oddati mali kotiček, kjer bi lahko izrševal svojo obrt. Temu so krivi le nekateri gorpodje, ki jim ni mar, da bi Jugoslovan in sicer Slovenec delal v svoji državi. Navedemo neki slučaj iz Maribora. G. V. Kovač, ki je učitelj tujih jezikov in ki je prišel Iz Gradca, je prosil, da bi se mu dala v državni realki soba za pouk in sicer proti plačilu, toda tej njegovi prošnji se ni ugodilo — čeravno Je on učitelj tujih jezikov Ee črez 25 let — čeravno poučuje zasebno v oni Isti realki neki ruski polkovnik, ki nJ pravi učitelj, temveč polkovnik, ki pa ima tudi službo v Maribora. Temu je oblast tedaj dala sobo v realki na razpolago, domačinu pa nel 5 Ureditev službenih razmer celjskih mestnih uslužbencev. Celjski občinski svet je v svoji zadnji seji sklenil, da uslužbencem mestnih podjetij zviša plačo za 30 odstot. Nadalje je načelno sklenil, da zavaruje vse mestne uslužbence, izvršitev pa odloži, dokler se ne sprejme nova službena prag-, matika. Vsi deputati ua kurivo se odpravijo; odškodnino so uslužbenci prejeli v obliki zvišanih draginjskih doklad. Vodjem meščanskih in ljudskih šol se kot državnim uradnikom s 1. oktobrom ustavi izplačevanje odškodnine za naturaluo stanovanje. S Za aprocisacijo Celja se ustanovi konzorcij »oljskih gospodarskih zadrug, kateremu pristopi tudi mestna občina- Konzorcij bo otvoril lastno tnesnico in bo preskrboval prebivalstvo z vsemi najnujnejšimi živili: mastjo, krompirjem, zeljem itd. Iz mestnih gozdov se bodo prodajala žagana in nežagana drva po 1800 ozir. 1650 K seženj; mestni uslužbenci iu vpokojenci dobe drva 400 K ceneje. S SkrJatiea » Mariboru. V Mariboru se zelo siri škrlatica. Zadnjo dni je obolela cela 4 članska družina ključavničarja Kores. Bolnike so prepeljali v bolnišnico za kužno bolezni. š Nesreia na železnici. Nu železniškem prelazu na Ranči pri Pesnici je brzovlak pov- " in konin posestnika Potka U Sv. Marjet« sam je smrti srečno uSeL Gospdarsfvo. Fr. Žarcn: Vinska pogodba s češkoslovaško. Pretekli petek 15. t. m. je bila podpisana med našimi in češkoslovaškimi delegati kompenzacijska konvencija o izvozu našega vina na Češko oziroma uvozu češkega piva, o kateri smo poročali še pred začetkom pogajanj. Kakor je razvideti iz besedila dogovora, ki je bil pravkar objavljen, so dosežene glede izvoza našega vina nekatere ugodnosti, tako, kakor smo jih predlagali v omenjenem članku, t. j. uvozni kontingent za 150.000 U letno, olajšanje pri prevozu in carinjenju vina ter prazne vinske posode, carine prost uvoz vinskih vzorcev od nas v Češkoslovaško in to v količinah od pol litra za vsako vrsto vin«, eriznanje naših provenienčnih in analinvli certifikatov ter naših uradnih žigov na sodih, Omen;e-ni certifikati o analizi in izvozu blaga se mora o v bodoče priložiti tovornemu listu- Ta konvencija je šele postavila naše vino na Češkem v isti položaj kakor so si znale doseči druge države n. pr. Francija in Itali a za svoj pridelek že davno, Do-tedaj so smeli uvažati na Češko vino samo tisti uvozniki, ki so zaprosili in dobili za to dovoljenje, ki so imeli na Češkem svoje stalne kleti ter so z dvema tretjinama uvoženega vina prodali obenem eno tretjino češkega vina. Žalibog pa se ni posrečilo našim delegatom, da bi dosegli znižanje češke uvozne carine. Zanaprej bomo plačevali za liter uvoženega vina sledeče takse: carina čK 4.20, trošarina 80 vinarjev in obrtni davek 60 vinarjev, torej skupaj brez prevoznih stroškov 5.60 čeških kron. Z ozirom na te silne stroške in na dejstvo, da so v zadnjem času vinske cene na Češkem občutno padle, moramo kon-štatirati, da je prišla konvencija za tias žalibog prekasno, in da ne bo prinesla našemu vinarstvu nobene posebne koristi. Kakor prilike danes stoje, zlasti ako se Še bolj dvigne naša valuta, utegneo pridobiti od tega dogovora edinole češki pivovar-narji, ki smejo postaviti sedaj na naš trg letno 150.000 hI piva, proti uvozni carini 10 naših kron za liter. Značilno je tudi, da so dali Čehi iniciativo za ta pogajanja. Upoštevati moramo namreč, da je splošna gospodarska kriza, ki se na Če škem že dalje časa vedno bolj poostruje, občutno zadela tudi vinsko kupčijo. Padajoča tendenca v vinskem prometu se opaža že od decembra lanskega leta sem. Vinski trgovci, ki so po mobilizaciji proti Mad-jarski vsled takratne mejne zapore pokrili svoje potrebe z domačim pridelkom, so kmalu uvideli, da konsumenti obstoječih visokih cen ne zmorejo. Radi tega so začeli uvažati cene ša italijanska in madjarska vina, da bi z rezanjem domačega vina znižali njegovo ceno- Med tem je pa nastopilo dviganje češke krone, ki je dosegla v Cu-richu 13 in čez, vsled česar so postala že kupljena in plačana vina še dražja in je to povzročilo nove velikanske izgube, Vsled previsoke cene vina ni bilo mogoče predati in so ostale znatne množine v kleteh. Vsled tega so tudi razumljive vedno glasne,še zahteve vinskih importerjev, da jim povrne država visoko plačano uvozno carino za neprodane količine vina. Zanimivo je primer ati podatke državnega statističnega urada v Pragi o vinskem uvozu. Leta 1920 je bilo uvoženih 455.678 meterskih stotov vina, leta 1921 samo še 275.179 stotov, v prvih treh mesecih leta 1922 77.083 stotov, v aprilu 1922 17.727, v maju 1922 15.050. Uvoz vina ;c torej padel v letu 1921 za polovico, v tekočem letu pa še bolj, Vzrok tiči v silni gospodarski krizi, v destvu, da ustavljajo velika industrijska podjetja eno za drugim svoje obrate in da se odpuščajo delavci. Pa tudi v bodočnosti ni veliko upanja in nekatere tvrdke, ki so računale na po-boljšanje položaja, se nahaVo v težavah. Ni čuda, da so se pri teh okoliščinah cene vinu zelo znižale. 9 do 10 procentna vina sc dobijo od producentov po 4.50 do 6 čK. Poleg lega se obeta zelo dobra vinska letina. Če ostane lepo vreme do konca tega meseca, pričakujejo letino, kakor je bila leta 1868- Ako so prišli z ozirom na vse to češki delegatje z željo skleniti z nami vinsko konvencijo, potem se to gotovo ni zgodilo iz potrebe po našem vinu. K temu lih jc prisilila kriza češke pivovarske industrije, ki producira v svojih 585 pivovarnah 12 in pol miljona hektolitrov piva, dočim so v stanu samo tri plzenske pivovarne pokriti konzura cele češkoslovaške republike. Ta slučaj priča zopet o inferiornosti naše gospodarske politike, ki ji manjka vsaka iniciativa. Kdor preudari vse '.o, mora priti do prepričanja, da se ne smejo naši vinogradniki preveč zanašati na češki trg. Naša vina so predraga in jim ne bo mogoče kon- kurirati n. pr. z ogrskimi. Upanje na izvoz v Češko bo toliko manjše, kolikor bolj se dvigne naša valuta. NaSa vlada je storila veliko napako, da je s to zadevo čakala tako dolgo, dokler niso prišli Čehi sami in dokler ni minila konjunktura, sedaj pa, da je dopustila junktim med uvozom piva in izvozom vina. Edina rešitev bi bila, ako se ii posreči naknadno na kak način da doseže znižanje češke uvozne carine- Ako pa ne pride do tega, potem čaka v prihodnjem letu naše vinarstvo še vse drugačna kriza kakor letos. • * * • g Popoten »aMoj aroza. Generalni inšpektorat minislrstva že tri tedne pripravlja novo odredbo za promet z devizami in valutami. V tem času pa so smeli devizni odbori pri Narodni banki in njenih podružnicah izdajati le v Izjemnih primerih odobrenja. Ta prehodna odredba je veljala do vštetega 20. septembra. Žo ta odredba je skoro onerrogočila uvoz. Sedaj pa je ž« tri dni, kar je prenehala veljava prehodne odredbe, nove odredbe pa še vedno ni, tako da je preprečen sploh vsak uvoz. Trgovina, industrija in obrt so od nove odredbe pričakovali olajšanja neznosnega stenja, ki ga je povzročila prehodna odbredba. namesto tega p?i se je zadnje tri dni položaj še do skrajnosti poslabšal. Blago sicer prihaja dan na dan k carinarnicam, toda se ne moro oddajati strankam. Trgovina, obrt in industriji) ne morejo kriti najnujnejših potreb. Nagli pokvari podvrženo blago se kvari. Ležarina bo povzročila velikanske stroške, kar bo blago podražilo in doneslo nov prispevek k draginji. Umpvno je, da vlada v gospodarskih krogih silno razburjenje. Industrijam preti nevarnost, da bodo radi nedostatka materi-jalij morale prekiniti obratovanje, delavstvu pa grozi, da postane brezposelno. Vzpričo tega položaja sta trgovska in obrtniška zbornica ter Zveza industrijcev brzojavno intervenirali, da se nevzdržnemu stanju takoj odpomore. g Zavarovanje valute in izvoz pšenice. Devizni odbori pri podružnicah Narodne banke imnjo nalog, da smejo jzdajati potrdila o zavarovanju valute za izvoz pšenice, moke in koruze, samo s privolitvijo ministrstva za socialno politiko. g Promet tekovnega urada v avgustu. Čekovni promet čekovnih zavodov v Ljubljani, Zagrebu tn v Sarajevu izkazuje v mesecu avgustu sledeče rezultate: Vlog in izplačil je bilo 341.alfi z denarnim prometom od t.780,203.762 dinarjev. Od teh odpade na klirinški promet 8638 manipulacij v iznosu 218.84.1.019 Diu. Novili računov je bilo otvor-jenih v avgustu 85, a odpovedanih 14- — Stanje tekočih čekovnih računov je znašalo koncem avgusta 7.889. — Stanje vlog je bilo koncem avgusta 2t7.615.564 Din. koba Briclja s tem, da ga je 6 krat udaril s kolom po glavi. Sedel bo zato 6 tednov. — Alojz Loboda, pekovski vajenec, ki je pokradel pri Justini Moder v Zagorju nad 4000 K denarja in druge stvari, je dobil 8 mesecev težke ječe. — V Ljubljani so tatvine koles na dnevnem redu. Eden to-med najbolj spretnih kolesarjev pa je brez dvoma že večkrat kaznovani Alojz Tepioa, ključa v-uičar v Ljubljani, ki je pa vkljub vsej svoji spretnosti vendarle prišel v roke pravici. Tepina je tekom 2 mesecev ukradel v Ljubljani in okolici A. kolesa; poleg tega si je tudi posojena kolesa prisvajal. Imel pa je tudi pomagače, ki so kradli zanj. Sedaj je ta nevarni ptiček na varnem za 15 mesecev. — Sigurnjak Mate, doma iz Gospicn, kt je ukradel »Ekonomu«- pisalni stroj, vredan 8000 kron, bo odsedel 2 mesca ječe. — Milka Poličeva, 19 letna služkinja, doma iz Banata, ki je bila v, zadnjem času že večkrat kaznovana, ie bila te dni /opek obsojena radi tatvine obleke na 8 mescev; težke ječo. Prosveta. Ij Historična razstava slovenskega slikarstva bo odprta samo še danes in jutri. Danes ob 10. dopoldne bo razlagal slike v razstavi v Obrtni šoli vseuč, prof. dr- Izidor Cankar, popoldne ob 2. uri pa mons. Steska za delavstvo. Kdor si razstave še ni ogledal, naj stori to danes ali jutri! lj Predsednik ljubljanskega šahovskega kluba je prejel iz kraljeve pisarne sledeče pismo: »Po najvišjem nalogu Nj. Vel. kralja je kraljevi pisarni časi zahvaliti se Vam na izjavi udanosti. katero ste izrazili Nj. Veličanstvu v imenu jugoslovanskih šahistov ob priliki proslave uspeha Slovenca dr. Vidmarja ua mednarodnem šahovskem turnirju v Londonu. Sekretar: R. Ristič.« lj Jugoslovanski rekord pri tekmah »Športne zveze« v Ljubljani dne 23. sept. 1922 v skoku v višino z mesta (1-376 m) jo dosegel član viškega Orla, dijak Leon Lojk, ki je tekmoval za sportui klub >Jadran«. — častifanio. lj Glasbena vest. Koncertna pevka, ga Bertn de Pap Stockert, nekdanja profesorica za so-lopetje na tukajšnjem konservatoriju, priredi dne 2. oktobra v dvorani Filharmonije koncert. Ga Pa-pova jc absolvirala šolo najznamenitejše koncertne in operne pevke sedanjosti g. Lilli Lehmann v Berlinu. tj Licejski trgovski tečaj. Vpisovanje se vrši v petek 29. t. m. od 15.—17. ure v poslopju :>Mlo-dike<. Sprejemni izpiti v soboto 30. t. m. ob 8. uri. Ij Gospodinjska šola v Mladiki. Vpisovanje so vrši v pondeljek 2. oktobra od 10.—12. ure. Redni pouk prične s 3. oktobrom. lj Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Prihodnja skupna pevska vaja se vrši v pondeljek 24. t. m. ob 6.15 uri zv. v pevski dvorani. Ker se bližamo koncertnim nastopom — polnoštevilno! — Odbor. Ij Promcnadni koncert mtizike dravske diviz. bo pri ugodnem vremenu danes ob 11. v .Zvezdi' Spoved: 1. Sobor: Slavnostni marš iz opere >Tera-plarji nu Moravskem.-; 2. Rendla: »Veseli trenutek; 3. Wagner: Velika fantazija iz muzikalne dramo »Valkirac; 4. Jaki: »Jugoslovenske cvetke--'- — Dirigent kapelnik dr. Jos. Čerin. Ij Koncert v hotelu Tivoli. V nedeljo 21. septembra pri lepem vremenu na vrlu, pri slabem vremenu v dvorani. Godba dravske divizije od 15. do 19. ure. Vstopnina prosta. Se priporoča Vek. IJolHiiar. (4014) lj Pobiranje riivjeai ki '».»fa. Mestui magistrat je oddal divje kostanje na vseh javnih prostorih in drevoredih v zakup g. V. Rohrmannu, zatorej prepoveduje vsako pobiranje po osebah, ki se ue l/kažejo s tozadevno izkaznico opremljeno z magistralnim pečatom. Vso on.' Ul m Jih pri 'em delu zaloti brez izkaznice, se bo kaznovalo. lj Upred sodišča. Anton Blatnik je dne 22. julija t. L v Klciah smrtno nevarno poškodoval Ja- pr XXIV. umefti. razstava v Jakopičevem paviljonu ostane odprta le še do 2. oktobra, nakar se opozarjajo občinstvo in šole. Imovitejšl aloji in denarni zavodi se vabijo k nakupu razstavljenih umetnin, da s tem sodelujejo na kulturnem delu, ki ga umetniki sami brez izdatnejše finančne po moči ne morejo več izvrševati. — Te dni sta bili v razstavo dodani Se sledeči deli: Kat št 22. Jakopič R.: »Nocturne« in kat št 48. Napotnik J : »Volja«. Cerkveni vestnik. c Misijnnstvo na Slovenskem. Narod, ki za misijone nič na stori, nima duha Kristusovega. Ta stavek so prebrali na enem izmed zadnjih katoliških shodov na Štajerskem. Res, sv. cerkev ne pozna starejše svoje dolžnosti kot je misijonska in zato moramo brezbrižnost za misijonske zadeve smatrati kot znak mlačnosti za cerkvene zadeve sploh. Slovencev sicer ne more zadeti tak očitek. Res pa je, da za misijone vendar ne slovimo vsega, kar bi lahko. Toda tega ni kriv narod kot tak. Slovence mi3ijonstvo silno zanima in so tudi ponovno pokazali požrtvovalnost v tej zadevi. Treba jih je samo s tem sezuaniti in poltazati način kako najlažje in najprimernejše podpiramo osvo-jevalno vojsko svete cerkve. To nalogo bo v veliki meri lahko izvršil Marijin misijonski koledar za prihodnje leto, ki je že v tisku in bo izšel v par, dneh. Prinesel bo znamenito misijonsko okrožnico Benedikta XV. in kratek Izvleček iz govora sedanjega sv. očeta na misijonskem kongresu v Rimu meseca junija t 1.; dalje članek o mi-sljonstvu na Slovenskem in o našem slovenskem misijonišču v G r o b 1 j a h . kjer razloži najprimernejši in najuspešnejši način, kako lahko Slovenci razmeroma veliko storimo za zunanje poganske misijone. Se celo vreto drugih važnih ia zanimivih člankov bo vseboval. Prinesel bo najrazličnejše zanimivosti iz misijonskih dežel in lep pregled po katoliškem svetu in uiisijonih — v be-bedilu in številkah, kar pri nas tako pogrešamo. Dragocen je lepo pregledno sestavljen »Pregled Mar. družb na vsem Slovenske m«, kolikor smo mogli do pravega časa dobiti podatke. Ne manjka tudi takega kar nas bo pripravilo do srčnega smeha, bodisi mlade ali stare. — Kar so bo pa večini najbolj dopadlo, so številne in zanimive slike s katerimi je koledar gosto posejan« (Slik jc okoli 40.) — Kakor hitro bo koledar izšel, bomo naznanili v časopisih. Da ga boste ;ia čimprej v roke dobili, ga lahko že sedaj naročate v »Misijonišču v Grobljah, pošta Domžidec. Osebno se bo lahko dobil tudi v Ljubljani, Tabor 12, v prodajalni K. T. D. Ničman, dalje pri Sv. Jožefu nad Celjem in na Gradu v Mirnu pri Gorici. — Stal bo 5 Din. Cena je samo tolika, da pokrijemo stroške v tiskarni in to v slučaju da ga vsegn razprodamo. Zato se še posebno priporočamo onim misijonskim prijateljem in prijateljicam, ki bi ga blagovolili v svoji okolici širiti. — Uredništvo in upravništvo. Orlovski vestnlK. * ; Orliški krožek Krekova prosveta Ima svoj redni občni zbor dne 26. Heptembra ob pol 8 uri zvečer v društvenih prostorih, h kateremu se vso članice vabijo. >0rlii< šl. 11. -12. je bil pretekli teden razposlan. Vsled raznih ovir se je zakasnil in izšel v dvojni številki. Prosimo, da naročniki oprosie. — 1. št. III. letnika Ima iziti nekako sredi oktobra. Sedaj je čas agitacije za »Orlica.-! Skrbite, da bo povsod živahna! List bo stal nadalje 5 Din, za odseke in krožke, ki naroče vsaj 20 izvodov pod skupnim zavitkom, 8 Din izvod- Na delo za ne širjenje naraščajskega glasila! Dijaški vestnik. >Almanah katoliškega dijaštva ia leto 192Z--v enem tednu izide. Skrajna nujnost nam narekuje te prošnje I TovariSil Tovarišice! Vsi, ki katoliško čutite! Ne morete si misliti, koliko žrtev in intenzivnih prizadevanj nas stane to izdanje »Almanaha«. Toda mi smo hoteli in mi smo morali! Mi'vsi moramo dati vsaj majhen znak, da živimo. Naj že vendar začne vreti življenje v nas in sicer na dnu, na dnul To so pravi: v duši! Drugače smo zatajili božje poslanstvo in smo suhe veje in naša pesem o pomladi je setev ki gnije. — Tovariši! TovariSice! Katoliški Inteligentjel Skromen jo način, po katerem nam pomagate več kot si mislite. Samo roko nam podajte in postanete nnši sodelavci in videli boste, kakšne lepe načrte bomo izvedli! Naročite »i »Almanah(Cena 40 K. Naroča se; Upravništvo »Almanaha", »Danica«. Akademski dom, Miklošičeva cesta 5, Ljubljana. Denar pošljete po priloženem čeku.) Vse organizacije, ki ste nam že poslale imena in število naročnikov, prosimo: jioiljitr nam. ie enkrat, itnuilo naročnikov, (brez imen) in naslov poverjenika, kateremu pošljemo umrle sknvo. Agltirajtel Zvišajte htevllo naročnikov kolikor morete! In: bodite točni. In bomo tudi mi. — Z »Almnnahomc vred izide tudi pesniška zbirka Aniona Vodnika: -žalostne roke- (Prvi naš realiziran načrt lastne »dijaške založbe). Cena 32 K. (V knjigarnah 40 K.) Naroča sc v upravništvu »Almanaha«. Naročajte tudi zbirko našega tovariša-pesnlka! Urad. ia uprav. »Almanaha-t Underwood pisalni stroji so najboljši Zahtevajte ponudbe I THE REX Co. LJUBLJANA Tel. 268 - Gradišče š«. lO - Tel. 2GS Opaiograph razmnoževalni aparati so svetov-_noznani__ Zahtevajte ponudbe I ~9IP=I8I=I8I=III=III=I1I= V jubljanski okolici IŠČF.Vf STANOVANJE s 3. event. 2 so-hnnin in kuhinjo. — Naslove sprejema uprava pod »OKOLICA«. =111=111=111=111=111=111= Bluze Spodnja krila, predpasniki, stezniki naj c ene] e pri: JL SlnKovic dosI. K. Soss Ljubljana, Mestni trg štev. 19. Sprejmem učenko ki ima veselje do trgovine. Ozira se samo na močne in zdrave deklice. - MILAN TUMA, trgovec v Krškem ob Savi. 3932 Sprejmemo takoj proii dobri plači :-: pridnega in zanesljivega .:-: 1 ElektriSni s!ro>! proizvod AEG i električni števci proizvod AEG žarnice Tunrrsram, vse elektrotehnične potrebščine v zalogi po ugodnih cenah. Elektrotehnična tvrdka KAROL FLORJANČIČ, Celje, Proračun brezplačno! Divjačino kot srne, zajce, lazane, jerebice, divje raco itd., v vsakem času po najboljših cenah, J*" kupuje E. VHJDfi, veletrgovina divjačine in perutnine, OAKOVEC, Medjimnrje. Brzojavni naslov: VAJDA, Čakovec. — Interurban telefon štev. 59. 3752 Sprejmem poštenega, pridnega in zanesljivega HLAPCA h konjem. IVAN N. ADAMIČ, vrvarna, Ljubljana. Prvovrsten pšenični zdrofi, valjan ješprenček, prodaja NAKUPOVALNA ZADRUGA v Ljubljani, Dunajska cesta 33. — Isfo-lam sc kupuje po najvišji dnevni ceni ajda, proso in krompir. Divji kostanj kupuje in plačuje najbolje fvrdka PATERNOST & REMiC LJUBLJANA, Slomškova ul. It. inkasant. Toza" ki bo obenem tudi - - llllVOdOlll. devne oferte naj vpošljejo pod »ZAVAROVALNICA 4015« upravništvu Slovenca. Trgovec živilske široke, z dolgoletno prakso v tu- -in inozemstvu, izredno zmožen tako v notranjem kakor v zunanjem poslovanju, vesten in točen, dober kupovalec in prodajalec, IŠČE MESTA, in sicer kot vodja večjega podjetja ali potnik. Najboljše reference tu- in inozemskih tvrdk n« razpolago. - Ccnj. dopise na upravo tega lista pod »Stalno mesto«. SPRE1EMAM STARE klobuke, velourje i. dr. v PREOBL1KOVANIE. Tudi vsa modi-stovska dela, svilene klobuke, čepice itd Nova naročila izvršim točno, okusno in ceno. - ). STEMBERGER, Dunajska cesta štev. 9. 4012 Sprejmem UČENCA v trgovino z mešanim blagom. Prednost imajo le tisti, ki so šolo z dobrim spričevalom dovršili in so tizično močno razviti. Trgov. GUSTAV SEVŠEK, Dobova. 99 DIAMALT" Pozor peki! »DIAMALT«, tvornice Hau-ser i Sobolka, Beč - Stadlau, v predvojni kakovost!, se zopet dobi pri glavnem zastopniku za Jugoslavijo EDUARD DU2ANEC, Zagreb, SKLADIŠČE Strosmojerova ulica it. 10. III AUTO III BENCIN PNEUMATIKA OLJE VSA POPRAVILA MAST IN VOŽNJE Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah uudi JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani. SCSSniSBBBiHHM^BfK^TOBBBHilBHB®! JETiKA! Dr. Pečnik ordinira za jetične izven torka in petka vsaki dan v Št. Jurju ob južni žel. pri Celju. Čitajte njegove 3 knjige o jetiki. 'msflaiitiaragnagsiHisigsauRBBmBa RAZPISANA JE SLUŽBA organista in cerkvenika v GORJAH. Plača po dogovoru. 3984 Kot odvetniški koucipient v mestu ali na deželi, bi vstopil uradnik z G lelno upravnopravno prakso, doktorat, upravni izpit. Ce more v do-glednem času dobiti stanovanje, ože-njen z enim otrokom. Nastop takoj. -Obvestila pod »KONCIPIENT« 4009 na upravo listo, kjer povedo tudi naslov. V najem oddam j*gf> skorO v sredini Ljubljane pripraven za trgovino ali pisarne. Najemnino bi bilo plačali za več let naprej. Naslov pove iz priložnosti upravništvo »Slovenca« pod številko 4010. MED. UNIV. dr. Rudolf ZALETEL sc preseli dne 25. t. m. v ftelenburgovo ulico št. 6, I nadstr., desno, ter bo začel redno ordinirati vsak dan od 9. do 11. dopoldne in od 2. do 4. popoldne. KUPIM vsako množino • R nm^v m. iranko vagon, 240 cm dolgi, 15—15—25 cm. Cene naj se navedejo za komad. — Dalje kupim tudi okrogel hrastov LES ,v dolžini 240 cm. Cene naj se navedejo iranko vagon na kg. Cenj. ponudbe naj se navedejo in pošljejo na upravništvo »SLOVENCA« v Ljubljani pod štev. 3950. pANT.ČERNEn& \ LJUBLJANA NAPRODAJ jc okoli K Zadružne banke v Ljubljani. Pismene ponudbe pod šifro 'DELNICE« na anoneno in reklamno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. 3991 Hiša v na glavnem irgu s korpo-racijsko pravico prostovoljno naprodaj. — Naslov pri upravi lista pod šiev. 4019. ....._ Prešano SENO vagone po približno 7000 kg, dobavlja Fr. Pogačnik :: Ljubljana Dunajska cesta štev. 36. 3981 Kontoristinjo zmožno slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, sprejmemo. Samo pismene ponudbe v obeh jezikih na: »Poštni predal 133«, Ljubljana. 3983 Organistova služba se razpisuje na VAČAH pri Litiji. Zupni urad Vače. KUHARICA Dobro izvežbnn« in poštena 3SF-srednjih let. išče mesta k slov. družini, najraje gre v Trst. Refleklira sploh samo za mesta v Primorju. Ponudbe no upravo lista pod »Slovenka« 3988. KorjI. oprem za vodnfeK, približno 20 m globok, i. j. cevi (42 mm premera), sesalka, gonilo, vse v dobrem stanju, po ugodni ceni naprodaj. - Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod šlev. 4005. sprejmem na hrano in stanovanje. — Naslov pove. upravništvo lista pod š'. 3097. Iščem LOKAL ali veliko, event. dve mali nemeblirani SOlil, v sredini mesta. — Ponudbe na upravo tega lista pod šifro »TAKOJ«. 3998 TRGOVSKI LOKAL v katerem se nahaja trgovina s špecerijskim blagom, oddam takoj. Naslov pri upravi »Slovenca« pod štev. 4008. izurjen, neožcnjeii, dober in pošten delavec, dobi takoj mesto. Štajerci ali Korošci imajo prednost. Plača po dogovoru. Ponudbe z vpisom dosedanje službe na upravo »SLOVENCA« pod šifro »Vrtnar šlev. 3937«. Velika izbira otroških vozičkov, dvo-koles in šivalnih strojev. - I". BATJEL, Ljubljana, Stari trg št. 28. Sprejme sc v polno popravo za emajl. z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroj j. »TRIBUNA«, lovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska c. 4. skoraj nov, naprodaj j za 13.000 dinarjev. — Lc resnim rcllektanlom pove naslov in čas za ogled uprava lista pod št. 3993. Iščem kompanjona s srednjo vsoto denarja zo razširjenje že vpeljane manufakturne in galanterijske trgovine na jako prometnem prostoru v Ljubljani. — Ponudbe pod šifro: »SREČA« na upravo tega lista. manufakturne široke. Nastopi lahko takoj. Služba ie Ireina in v Ljubljani. Ponudbe pod »Zanesljiva 3994« na upravo. Zahvala. Vsem, ki so izkazali dragemu pokojniku, gospodu Avguštinu štefančiču učitelju v Kamniku poslednjo čest, se najiopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni njegovim gg. kolegom in prijateljem zo ginljivi žalostinki, nadalje celokupnemu učiteljstvu, čast. duhovščini, uradništvu, orožništvu, sosedom, prijateljem in znancem, kateri so spremili blagega pokojnika na zadnji poli. Vižmarje, dne 23. septembra 1922. Ostali sorodniki. POZOR! m ZganBekuho trpežno izdelane, po ugodni ceni in sicer od 25 do 60 litrov vsebine ima v zalogi tvrdka Stanko Zargi & Co. Ljubljana, Martinova cesta 15. Zahlevajle cenikel Takojšna dobava! TRGOVCI ZNATEN POPUST! slovenska. gradbena in industrijska d, d. Tekoči račun pri Slovenski eskompfni banki v LJublJanL Tehnična pisarna v tovarni Keršifc, Sp. §iškar Ljubljana. Telefon interurban 180. Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobe tonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specijaliteia: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovode. Zastopa: patent dr. inž. Empergera za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litiželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo" mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. 3a obdelovanje lesa iTturbim ?™%ree Sitom tovarne in livarne d. d. 17 transmisije mnom £0ljana izdaja konzorcij sSIcsvensac Odgovorni urednik Mihael Možkerc v. Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna m