List 22.
Dvajsetero pravil sadjerejcem.
Sadjerejsko društvo v Altenburgu na Nemškem razglasilo je dvajsetero pravil, katera ugajajo tudi našim sadjerejcem. Po prevodu „Slov. Grosp." se glasijo ta pravila tako:
1.     Na visokem kaže zasajati v prvi vrsti češnje, v nižavah slive (češplje), po severnih in izhodnih rebrih jabolka, po južnih in zapadnih legah hruške. Češnji suša najmanj škoduje, sliva pa največ mokrote prenaša.
2.     Sadnemu ali pitanemu drevju najbolje ugaja vlažna ilovnata zemlja, ki vodo prepušča, in kjer še prej niso rastla sadunosna drevesa. Kjer voda zastaja, ondi ni dobro za pitovno drevje.   Treba je drenaže.
3.    Jeseni naj se izkopljejo velike jame drevesom. Pozimi kaže jame z gnojnico zalivati, drevesa pa naj se v nje posajajo še le spomladi.
4.     Ako sami ne umemo ali ne moremo vzrediti lepih mladih drevesc, ne kupujmo jih kjer si bodi, ampak jemljimo jih iz dobrib drevesnic. Pri izbiri bodimo sami pričujoči. Izberimo zdrava drevesca z močnim korenjem, ki v drevesnicah ravna kot sveča stoje in uže 1—21etni les za krone imajo.
5.    Zastran sort moramo biti opazni ter ozir jemati v kakošno zemljo hočemo drevesce vsaditi, ali je lega topla ali bladna, zemlja mokrotna ali sušna.
6.     Jabolka in hruške se zasajajo po 10 metrov narazen. Za prvi čas, ko še jabolčno ali hruševo drevo ni dovolj vzraščeno , posadi se na gole prostore nekaj sliv, da imamo prej od zemlje kaj haska. Poznej za-moremo slive zopet odpraviti. Na planjavah naj stojijo vrste jabolčnih dreves po 400—600 korakov narazen.
7.    Predno drevo vsadimo, prirežemo najmočnejše korenine, koljkor moč gladko ter pomočimo jih v ilovnato vodo. Ce se prikaže na prerezkih korenin rujav rob pri skorji, kaže to, da je drevesce po zimskem mrazu oškodovano. Tenkih koreninic ali mustačev pa ne smemo porezati.
174
8.     Količ se mora v jamo poprej zasaditi, kakor pa drevesce. Količ je treba ošpičiti in ožgati in ravno postaviti. Potem zasujemo jamo do 3/4 z dobro prstjo. Na to se razgrnejo korenine drevesca in pokrijejo z izkopano zemljo. Vse se tako osiplje, da nastane okrogla jamica okolo debla. Faznega gnoja ne smemo tukaj nikoli rabiti.
9.    V mokrotni ali preplitvi zemlji se drevesom napravijo prsteni kupi, v katere se potem drevesca posadijo. Posajeno drevo mora vselej v jami nekoliko više iz zemlje stati, kakor je prej stalo v drevesnici. Tudi se ne sme količu privezati, dokler se ni zemlja vsedla. Pregloboko saditi drevesa je velik pogrešek.
10.     Količ se ne sme dotikati krone ter ima na južno-zapadni strani od drevesa stati. Kdor zamore, na) pritrdi drevesce za dva količa tako, da se zabrani vsako ribanje.
11.     Vsajena drevesca naj :e ovijejo s slamo, da jih spomladni vetrovi preveč ne izsušijo^ Zoper zajce se drevesca pomažejo z apneno vodo ali se ovijejo s trnjem,
12.    Jabolčnih, hruševih in češnjevih dreves ni treba pri zasajanji prirezovati, pač pa naj se drugo leto zlasti slabe vejice prikrajšajo. Slive prirezujejo se do 5—6 očes.
13.     Sprva vsako leto, pozneje pa vsako 2.—8. leto, se jeseni v kroni porežejo vse prepogoste ali križem rastoče veje. Suhliad in vsi tati ali hobodki se odstranijo vsako leto
14.     Vsaka rana na deblu in vejah se ima opazno prirezati in z drevesnim voskom zamazati. Odprta debla kaže zamazati s katranovcem. Bolne veje treba je gladko odrezati in zamazati.
15.     Mah, lišaj, posušena skorja se ima postrgati. Časih je dobro, da močnejše veje in deblo pomažemo z zmesjo apnene vode, kravjeka ali ilovice.
16.     Zemlja okoli debla se največkrat okoplje in pokrije z gnojem ali tratnico na opak položeno.
17.     Ožig in rak moramo hitro izrezati ter bolne dele spirati z gnojnico, kateri smo nekoliko lesnega pepela primešali. Slabotna debla kaže narezati; kjer pa preveč kecmeca teče, ondi se nekaj korenin poreže*
18.     Gnoji se drevesom spomladi, da močno v les rastejo, meseca julija in avgusta pa, da nastavijo močnih popkov cvetnih za prihodnje leto. Najboljše gnojilo je gnojnica. Ta se ima precej proč od debla vlivati ali v narejene luknje ali v izkopani okrog, da se potem skoz zemljo do korenin cedi.
19.     Stara drevesa zamoremo pomladiti, ako jim vejevje prirežemo, slabe sorte pa zboljšamo s tem, da jim vcepimo boljših sort. V stare jame, kjer je prej stalo sadunosno drevo, ne smemo nikdar vsaditi mladega drevesa iste sorte.
20.    Dober drevesni vosek se naredi, ako vzamemo 250 gramov smole, ga pri malem ognji mešamo s špiritom, kojega se porabi 40—50 gramov. Lim, s katerim se pomažejo ovitki za debla, da ob njih gosenice itd. obtičijo, se naredi, ako pomešamo 5 delov repinega olja, 1 del masti, 1 trpentinovca, 1 del kolofonija, ali pa 3 dele etera in 1 del trpentinovca.