¦m& ^Hochlobl. k. k. Hofbibliotbek, ^ V Gorici, 16. julija 1880. „Soca" izhaja vsak petek s in velja s po§to prejemaua ali v Gorici na dom poSiljana: Vse Ieto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 6etvrt leta . . . . „ 1.20 Fri oznanilih in prav tako pri „po-slanicah" se placuje za navadno tristop- no vrsto; 8 kr. Le se tiska 1 krat Za vcCe crke po prostoru. Tedaj X Posamezne gtevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki ulici blizo „treh kron". in na starem trgu.—V Trstu v tobakarnici „Via della caseima 3". Dopisi naj se blagovoljno poSiljajo uredaiStvu „So5e" v Gorici r Hilarijanwki tiukaivii, navocnina pa opravniStvu „So5o" na Korenji v Sticsa- vi hiSi it. 258 II. nadatr. Rokopisi se ne vraSajo} dopisi naj se blagovoljno trankujojo. — Dolalcora in drugim nepromoznim go naroCnina zuiia, akose oglaie pri urodnigtvu. Dezelni zbor goriski. Zadnja seja due 1. julija (dalje). Poroceva-ec KocjanCiC. Potrdi se proragun glavnega zalo-ga za uboge za 1. 1880 se skupnitn zneskom dohod- kov..........gl. 18.811:— stro&kov..........„ 18,120: — in z denarnifoifm ostankom . . . „ 691:— prorafiun istega zaloga za 1. 1881 pa z dohodki v znesku.....gl. 18.723,— s6 strogki „ „ .....„ 17.920:— in z ostankom........gl. 803:-— Vsled dotifinega zborovega sklepa doda se pro-racunti za leto 1881 stroSck 13.258 gl. 72 kr. za razSirjeuje javne bolniSnice milosrfinib bratov v named nori&nice. — Ta sttoSek se ima pokriti z denar-nienim ostankom 803 gl, s6 zneskoni 956:—spreje-tim v proiacun za ohraneuje posloptj, s prodajno ce-no obligacije zemlji&eno-odvcztiega zaloga &tv, 85 fir-ka za 5270 gl. in z vporabo glavnice 8000 gl. naloxone pri dr/i'liiem zalogu; kclikor ostane, naj dezelni oilbor zopet nalozi na obresti.— Poroeevalec; Pagliaruzzi. Zavrne se pioSnja anhovakega zupanstva, da bi seposojilo 2000 gl., prejeto leta 1874. za gradenje mosta v Plavab spre-menito v podporo; a dovoli se obCini za povrnitev tega dolga obrok dveh let. Poroeevalec Kovacie\— PioSnja [Steverjanske obSine, da se jej dovoli priinerna podpora iz de&due-ga zaloga za napravo mosta eez Krojno, odstopi se dezelneinu odboru, da priskrbi, kar bo v tej zadevi spoznal za potrebno. PoroCevalee Pagliaruzzi. 0 vlogi rihenber-§kega gupanstva, javljajofci pristop peticiji fiepovanske katol. p61it. Citalnice zastran omejitve svobodne ze-nitve, preide zbor na dnevni red. Dr. T o n k 1 i poroca v imenu financuega odseka o proracuuu de^einega zaloga za I. 1880 ter predla-ga, naj se sprejmo slede6i zneski: A. PotrebSCine: I. StroSki za deifelni zbor . . . . gl. 2283;— II. Glavni oskrbnistveni stroSki . . „ 20.712:— III. StroSki, ki jili prizadeva nepremak- Ijivo dezeluo premozenje . . . . „ 2155:— IV. Za kmetijstvo in obrtnijo . . . „ 1042:— X. Za javno vavnost .,....„ 14.616:— VI. Zdravstveni stroiki.....„ 4.382:— VII. Za dobrodelne zavode . . . . „ 98.916:— VIII. V namen javnega uka in obfne omike ;..........„ 18.149:— 8000:— 936:— 2593:— 2500:— 5000:— 15.500:— LISTEK. Nesreone vesti. Segavka (Poslov. G—r.) (Dalje.) 2. Kake pol ure poprej zapustil je Bogomil Farn, soprog Marjetmi, svojo pisarnico. Uoi je visoke 6vr-ste postave nekoliko zagorele polti in Crno kodrastih las. Boke naskri^ na hrbtu, zidaue volje skozi ulice koraka vignjevi dim svoje smodke v zrak puhajc. Podoba tihe sreCe &ove§kega 2ivenja, kteregane kali nijedna zloba, ogleduje si dobro mu znano me-stice G., v kterem je vse, kar mu ljubo in drago. Sre6a razlila je ves svoj rog njemu v narocje. Nij Se dolgo §asa, od kar je sluiboval kot uradnik pomocnik v veliki strojnici g. Grom. Ker ai je znal prikupiti svojega principala, — uplenivSi tudi njegovi stareji hLerki Marjeti srce—^prepustil nra je g. Veste z roko Marjete vse premozenje; kajti spoznal je bil njegovo veleduinost in pravoljubnost. Kaj tedaj Cuda, da se tako mirno smehija? LjubeCa zeuiea, zdravje na du§i in telesu, dei arjev kot Lrepin—svce, kaj zah-Uva^eveC! Kar sewuobr&z zatemni. Nevgodnemiali IX. Podpore za skladovne eeste . X. Za vojaSke potrebe .... XI. Dezelni dolg...... XII. Razni stroSki...... XIII. Izredni stroSki..... XIV. Predplafie proti povrnitvi . . _________ Skupaj gl. 196.784:— B. Zaloiba. I. Dohodki, kijih Uaje de^elno premozenje ..........gl, 22.340:— II. Povrnitev bolniSniGnik stroSkov in drugih predplafi in drugi javni dohodki ..........B 63.063:— III. Drugi dohodki......„ 581:— Skupaj gl. 85.984:— Ce se primerjajo potrebSCine zalozbi, poka2e se primanjkljeja gl. 110.799:-Da se ta zalozi, predlaga odsek, naj se naloft: 1. doklada 12% k neposrednjim davkom z vojnim prikladom vied; 2. doklada po 20% na uzlfcnhio vina mo§ta iu mesa, od dizave odloeeno; 3. dnvgeina 1 goldinarja za vsaki hekcoliter nadrob-no potocenega pivn. 4. Ako bi ne zadostovali potirjani dohodki, da se pokrijejo dezelni stroSki, pooblasteu naj bo dezelni odbor, da si izposodi primeren znesek denara in v ta namen s ptavico prepisanja zastavi obligacijo Stv. 12.139 od 1. avgusta 1869 za gl» 231.000 zedinjene-ga dr^avuega dolga z obrestmi v bankovcih. Dalje ptedloga odsek, naj sklene zbor: I. Zastran nacina, po katerem se ima pobirati dav§cina od vina, zlasti zastran oseb, od katerih in pogojev, pod katerimi se ima terjati, gled6 kontiolne oblasti organov, kojim je pobiranje izrofieno iu gled6 kaznovanja prestopkov veljajo enaka pravila, kakor za pobiranje vinske uzitnine. II. Potrdi se vse to, kar je ucmil dezelni odbor v namen, da bi se sprejemala v prihodnje na-jemne pogodbe za pobiranje deMue uzitnine sledeca dolo6ba: „Najemnik oziroma pogodbeno dru§tvo sta dolzna na zahtevo dezelnega odbora pobirati bodi sa-ma. bodi po svoj in opravnikih, ob enem z diiavno u^itnino in vsaki mesec odrajtavati dezelni denarnici uzitninske dav^itie, postavno nalozeue na racun de-zele in to, kakor spozna dezelni odbor, bodi v pri-meri onim zneskom, ki jih imajo najemniki po po-godbi odrajtavati erarju, ali pa v priraeii dejausko potirjane uzitnine; oboje se ra^uui za dobo postav-nega obstoja dezlelnth doklad na podlagi doticnega odstotka. Ako bi pa vlada ne privolila v tc dolocbo, ginijo mu v glavo, spominja se ujca Leona. Mislili bi» da se ga je uze navelifial pri sebi imeti, ko bine bil prevec dobroserien takim ljudem. Marjeta je kot mala dekliCa mnogo veselih po* cltuic prezivela pri starisih Leona Djunje. Kaj pa6 cuda, da jepotem druzina) Farnova siroto k sebi vzela. Marjeta in Leon odgojevala sta se bila skupaj in ljubila kot bratranca; on „samotnl borovec v viharji" kakor mu je ljubo zvati se v zalostnik sluCajih, ona pa „angelj varuhK, ki obletava samotni borovee po bratovsko ga ljube. Pred nekimi tedni zapazi Bogomil, da se sprotna ljubezen vedno nevarniSe in nevarni§epoveli6uje;prav nevgodno je na§emu Bogomilu pri sercu. Leon vsak dan bolj zanemarja knjige in karnaprej ticl pri Marjeti. Ne malokrat staknil ju je u2e tudi tako blizo skupaj z glavama, daje moral sumiti kaj nepoStenega. GoreCi obrazi in zamotani odgovori, pobeSene o6i o-krepili so uzbujeni sum. Marjeta, poprej vedno ustav-ljaje se obiskanju kavarne, sedaj §e veselega srca — vsaj se je dozdevalo Faruu tako—pu§ca odhajati gak prijateljenv s kterimi za kratek cas kvarta. Tudi Leon ne ple§e veC, kakor mu pi§6e ofietovska piSCal blagovoljnega ujca. Sieer pa se Bogomil zategane bri-ga kaj prida. S casom mine vse, to'aj tudi oMski aorodnikov. Misli ai, Bog je ustvaril ljudi vsake baze, zakaj bi paC ne zivoli tudi Leooi? .....'-..~JXjl>.J-iiL— >!'¦ ~.~a liiX'iZ-.'. '.!'...L'.'.T." i.JHu¦"|ui'."j!li Tmmm-mdt pooblagcen je dezelni odbor, priskrbeti za pobiranje dezelnih u^itnioskih doklad bodi po posebmh naj cm-nih pogodbalu pogodbenih drnibah ali po drugaCnem primernem naCinu. III. Deielnemu odboru je naroCeno, da obracuni a trzagkim magistratom zaradi bolniStiidnih atroskov dol^nih do konca leta 1879, da se pogodi i njim za placilo dotifinega dolga v treh enakih letnili odpla-cilih od I 1881 naprej, Ako bi pa ne zadostovali v ta namen navadni dohodki, pooblagten je dezelni odbor, da sklene primerno posojilo ter zastavi v to sviho a pravico prepisa obligacijo zedinjeuega di^avnega dolga Stv. 12.189 od 1. avgusta 1869 za 231.000 gl. z obrestmi vied v baukovcih. IV. Pooblasti se dezelni odbor, da izpla&i 1000 gl. letne podpore c. k. kmctijakemti drn&tvu v Gorici le tedaj, ako se dogovori % njim zastran poprava po-slopij na druStveni kmetiji, koja rabi zdaj [slovenski oddelek dezelne kmetijake Sole, tako, da bo nonivnuva ugajala dezcluim interesom. Pri BpIoSni ranpravi oglasi so gosp. vludni za-stopnik ter priporo^a, naj bi se, kakor je minister-tsivo uze veckrut zuhtevulo, poravualo luzincrje mej uzitninskimi dokhulaini od vina in davScino od piva. Zadnja da je v priineri s prvimi prevelika, kar ni pravicno. Zato ne bi morda vlada predlagala cesar-skej potrdbi te davdcine, Ce ne spolui zbor vladne zahteve. Poro6cvalec dr. Tonkli zagovarja odaekoy pred-log. On pravi, da je vino domaC pridelek, kojega ne kaze preoblagati z;davki, in to tern manj, ker je na-Sim poljedelcem, rokodelcem in sploh tukajSnjemu pre-bivalcu uavadna potrebna pijaca; pivo se pa vecinoma od drugod uvaza v dezelo in pijejo je vecjidel ie bolj piemozni, torej je pri nas pijaca za luksus. Sieer pa ni dav§cina 1 gl. od hektol,, to je 50 o/q do-ticue drzavne uzitnine, nikakor prenapeta in zato se ni tudi Se nihee zoper njo pritozil itd. Ker ne zahteva nihCe vec" besede, prestopi se k nadrobnej razpravi. Zneski pod I. II. in III. odobrgsebrez ugovora. Pri IV. poglavji oglasi se poslanec grof Goro-nini ter priporoca v obSirnetn govoru, naj bi zbor Se dalje brezpogojno dovolii c. k. kmet. druitvu letni donesek 1000 gld. On obzaluje navskrizuosti, ki so nastale med dru§tvom in dezelni in zastopom zastran kmet. Sole, pravi da se tudi po vsem ne vjema a po-stopanjem veCine glavnega dru§tvenega odbora (vsled cesar se je odpovedal predsedniStvu izstopivSi ob enem iz odbora); nadeja se pa, da se bo dalo vse to z lepa poravnati; izrazuje svoje menenje, da ima druStvo Pa kaj se trpinCim, govori sam pri sebi—s takim prazuim in vrh tega nikakor uSeCnim mi§Ijenjem ? ProC & njim! Od^ahne se speminjaje se brata SreSka, tega 2ivega zdravnika. SreCko Farn sluzbuje v kliniki in privatno Studira, doklej ne pos ane samostojen dok-tor. Nasinehlja se Bogomil pred oLi si duSevno pred-stavljaje mladenca a drzno drno bradico pod nosom, kako ravno proganja avojo svakinjo, Malico Marjetino sestro. Tudi Malica je oCarala Sredka; nezoa glavica, krasno lasovje, vpleteno v dolge raoene rumenkaste kite, vrla postava in sosebao viSnjavo oko bilo je te-mu pac zadosta spretno. Drugt^ drugemu' |srci vna-meta, zaljubita ae, da si nijeden tega ljubljencu ne obstaue. Tako ae rada dru2ita in druzita; on njo proganja skozi vse sobe prostorne Faruove hi§e in sledujiC jo ujame za kite. Veekrat je isti u2e vdo-kazal, da njeni lasje svili enako v roci Strkljajo elektridno. Glavno veselje mu je, da jo sme opleta* ti—s cimur se pa vedno mudi celo uro. Znan je rek: govori o vragu, glej, U je tu I Bogomil mirno domov koraka. Kar jasen kcepak glas zaklice: Bogomil! Is Am treuutkoa stoji mladvisoko-ziv tel gospodin cveto5ega, uljuduega obraza zraven f v|omila Faraa. Sre6ko je zaklical avojega brata in koinaj soiha, tako je du5eyno io telesno uzuemirjen. .*-* ¦*¦ mi*** pravico vaaj* do dela defem^ dohralorin da"se~1>o za ©hranitev te pravice gotovo Se dalje potezalo, da bi pa najboKe bilo, ako bi vis. zbornt -nratil te pod-poreIn m 8&titp<«oja, Japopadene^a v zadnjem ko- oecBtin 'iniQwii W* tem ?lc^e * ^ d"E; Stvo ia vnemogociti prijaxno poravoavo. NaSteva jat* zasloino delovanje kmet draatvaxa povzdigo ia xbolj-sanje naSega kmetijstva; obrnjen proti slovenskmt po« slantem navaja, koliko drxavnih podporjeonodosegw zlastl za slovensko stran naSe dezele: za vinorejska drajfcva, z* vodnjake na Krasu, za ostaoovitev mte-karUoh drake* in zboljsanje sirtrtiva na Totaua-akem ltd. ter sUene x gorkira priporocilora, naj zbor breapogojao potrdi letni donesek 1000 gold, v korist kmat druitvn, ..,.,. Porocevalec dr Tonkli ugovarja, aaje delelni odbor u3e w poskuall t namen, da bi a* Ml pogo-dil a kmetijskim drusivom zastran prepotrebne po-prave poslopij na droStveni kmetiji za rabo kmetijske sole, a da atari ono se vedno take pogoje, kojih de-iela nikakor ne more sprejetl. Za to da bo treba preskrbeti alovcnskcmu oddelku kmet Sole drugo krae-tijo, kar bo prizadelo znamenite stroSke. Bavno za to pa da ima biti dovelitev letnega doneska 1000 gl. odvisna od pogoja, all se vda druStvo xahtevi zastran poprave poslopij ali ne. Govornik ue nahaja v no-benem pianm vtrje&e pravice kmet druStva do de-ielne podpore; torej je le del. xboro as. toljo dano, ali jo dovoH ali pa odrece. — Prati dalje, da se je bila druStvu poveksala podpora od 500 na 1000 gid. v namen, da je mogto odkwati dobro placo tajniku, kojega glavna naloga je uredovanje druStvenega gla-sila ,Atti e Memorie*; da ta list riuJi strankarskira namenom ter priobcuje cmnke, obrnjene proti dezel-nemu zastopu, vsled cesar ni vreden dezelne podpore. Omenja, da se je kmetija, od kar jo oskrbuje kmet sofa, zdatno zboljiala, in da je droStvo a tern le pridobito—a nic igubilo —Da Ipoprej je dobivalo druStvo 500 gl. ktne podpore, ker se je le po njem Sirilo nekoliko kmetijakega poduka po deieli; zdaj, pravi, imamo svojo kmetijske Solo, katera posredoje kmetijski poduk, katerej tedaj tudi lahko odmenimo ta denar. Ce je droStvo kaj storilo v prospeh naSega kmetijstva, spolnilo je le svojo dolloost; da so pa deieli dobajale tako znamenite diiavne podpore za zboljSaoje kmetijstva, za to nema tolike zasluge druStvo, kolikor jo ima osebno njenin izvrstni predsednik —(grof Coronini), kateri si je v ta namen ranogo prizadeval in je tadi zares mnogo dosegel. Kar se pa tide drustvenega liata, ponavlja govornik napadal je on proti vsej piavici delelni zastop in za to ga ne moremo podpirati. Sicer pa, tako sklepa govornik, je bil Se danes povabljen drastveni glavni odbor v sejo, da bi se po-ravnala stvar.; a ker je on odlocno odbil predlog zastran poprave kmetjjskih poslopij za rabo kmet. Sole, pokazal je svojo nespravedljivost in zato zagovarjam jaz odsekov predlog. Ko se glasuje, obvelja odsekov predlog z vecino Poglavja Y. VI. VII. in VIII. proracuna odobre se brez ugovora. Pri IX. pogl. izreka poalanec dr. Maurovich, da hoce glaaovati zoper zoesek gl. 13.328.—, prora-cunjen za deielno kmetijsko Solo in da predlaga, naj se. ta strosek zbriSe, — ker nam kmet. Sola ni dala do zdaj Se nobene prakttfne koristi, — ker bi bilo bolje, da „bi| poslali onih 16 > ucencev, ki jo obi-skujejo» na vise kmetijske sole, kder bi se bolje izu-rili v kmetijskih vednostih, ker ni do zdaj Se nobe-nega nspeha, nobtsnega napredka itd. Poslanec-Gas-ser meniy da- je- Maurovich-ev predlog prenagljen; saj se je Sola Se le pred dobrim letom prenravnala in se torej ne more Se na zanes-Ijivej podlagi soditi o njej; on se nadeja od Sole, kakorSna je zdaj, dobrega nspeha. Tudi peslancn Dottori-jn se pozdeva, dajebil poslanec dr. Maurovich Se pregorak, ko je sprozi* svoj predlog. On pravi, da treba take stvati premisliti z mirnim, treznim dnhom; glasoval bode za odsekov predlog. Dr. Deperis predlaga, naj se izmed 4 stipen-dijev, ki so nstanovljeni v proraiunn za vsenL3i§cnike prvoletnifce, odlodita dva za dva dijaka na kloster-neubnrSki sadje- in vinorejski Soli. V podporo tega predloga navaja, da imamo pravnikov in zdravmkov uie zadosta, a da nam treba Se dobrih agronomov. Pagliaruzzi je zoper ta predlog. Iineli smo viSo kmetijsko Solo, piavi, pa je nismo spoznali za dobro; zdaj pa naj bi ustanovili Stipendije za obi-skovalce takih Sol; meni se to ne zdi ni dosledno ni potrebno. Dr. Deperis: Tudi vseutiliSca nemamo nobe-nega; zato pa ne bo nikdo trdii, da ne potrebnjemo vsenciliStnikov. Poroievalec dr. Tonkli pobija najprej dr. Maurovieh-ev predlog. On meni, da bi se postavil del. zbor v protislovje z vsemi svojimi predlogt, nadrti in sklepi, ki jih je naredil od 1. 1863 do zdaj zastran kmetijske Sale, ako bi sprejel ta predlog. Pa tadi z Deperisovim predlogom se ne more vjmati, ker je ob pomanjkanji drugih Stipend)jev zagoriSke visokoSolce Se vedno dobro in potrebno, da podpira dezcla svoje nadarjene siuove na univerzah. — Za kmetijski poduk je pa z ozirom na potrebe naSe de^ele uze za* dosta priskrbljeno v nasi delelni kmetijski Soli. Ko se glasuje^ obveljajo spodbijani in vsi na-slednji odsekovi predlogi in potrdi se finanSna po> stava za 1. 1880 tudi v zadojein branji. _______, (Konec prih.) »Ne ve5 nicesar?* 9CrOtovo / Ravno sem dobil vest, da je podrazila se grodelj (sirovo zelezo). To je neprijetno, pa po sreCi me Se zakrat ne zadene preyeC!" ,In sicer nisi pozvedel nicesar?" .Nel—¦ • „Tvoja Marjetica—* „No, kaj moja Marjetica?" ,Namerja—namerja lociti se od Tebel* TreScilo je v srce mlademo soprogu! PobeSene gtave, podpiraje se na bratovo desnicostoji nekaj ca-sa kot okamenel Mrzel pot rosi mu po cera. [Za par trenntkoY pa se ojaci, obriSe si pot raz obraz in na to srce potipa, ako Se bye. 8Bezi, kaj se talis z meno 1 Takebnrke prihra-ni vdrago za po mizi, pred mizo ne dejo dobro 2e-lodcul* „Ti ne verojeS? Ho^eS li dokazov?* „Gotovol* ^V Vasem konverzaCnem slovarji opazil sem pred kratkim zavihane liste, kder so podCrtani prav somne21jivi clankil Srnmel?" ,Oj preljnba Marjeticaf" BDovoli mi nadalievati novicoi Marjeta risa,sli< ka; ali pa TeS, koga in k aj slika?K ,0 gotovo 1 Pse, maCke, p«ice, hiSe....« . .Reef, rcsci ji, da ti posodi ieljueek |k zakl«pn svojih slikarij! Pri moji Jreri, notri najdel mnogo* brojne podQbe blage rudefelase ^aye,—«. . Dopisi. ,Y Gorici 16. julija. O terque, quaterqne bca-tum Cepovanum! Da, tisockrat sretno kmecko gnjez-do cepovansko, da si dospelo do nezasliSane Casti, v vodnem clanku vodenega „U Imparziale" slavljenemu biti kot rojstni kraj najvece bedarije, katero je po-vrglo nazadnjaStvo sedanje dobe. —vWPoznate Cepovan? Gotovo: GoriSka okolica, s6 Skvarci in TribuSo 1430 prebivalcev.* Tako zaCenja nh. I." raz-vijati svojo nenavadno modrost. — To so vam uCe-njaki, koji zajemajo svoje geografi^ne vednosti iz naj-zanesljivejega vira iz — „Guida scematica" slavnega dela slavnih stavcev Seitz-eve tiskarne v Gorici. Tega, seveda, ne morejo vedeti te premetene glavi-ce, da so veliki geografi goriSke „Guideu posneli svoje Stevilke iz zemljepisjadavno pretekle dobe, ko je obsegala Se zdruSena zupanija Cepovansko-tri-buSka 1430 duS in tudi tega ne. da je zdaj cepovan-ska ob&na samostalna zupanija, s 1400 in veL prebi-valci, in tribuSka obcina s4 Skvarci zopet zupanija sama za se z blizo 700 prebivaici. Tempora mutan-tur—sprerninjajo se Casi, a geografija rojstne dezele, skupne nam oze domovine je naSim Ijubeznjivim to-variSem „nepristranskegau lista nepreraiCna, stalna.— Toda pest prebivalcev vec* ali manj, kdo bi se za nje brigal, saj so le kmetje in celo slovens ki kroetje in primecek TribuSe se Skvarci tudi nic ne, Bogomil jame sapo Ioviti.—„To vendar ni tako Cudno; ona se vadi" oparjen pobesi oci. „Kaj? To Ti ni nie posebnega?!1* Tudi to ne, da je osupnila, kakor bi bila strela v njo udarila, ko staknem eno po jnakljucku? Odsihmal nosi kljacek zmiraj s seboj. —Pa le tiho: glavna red pride kojl VidiS le-to pismice? DoSlo mi je vCeraj na vecer in sicer od—Marjetel* V novo se ulijo kancki mrzlega potu po celo Bogomilovem, ko zivi brat tresoglas bere pismo: ,1. Clanek: Ako ima zena zaroCenka tehtuepo-vode razporociti se od svojega soproga: komu ostane doprinesena dota? — 2. Gl.: So-li dovolj tehtni ti-le povodi a.) Porocil se je le zavoljo novcev; b) on je kvartopirec; c) oa pijancnje in d.) on pesti svojo le no.—* Roka bralcu omahne. Njem a kaj tacega in sicer od Marjete, ktero tako brezkonCco ljubi! Oj to je preveel Zavoljo novcevl Kako sporno opravljanje! Res ni bil Bogomil nstvarjen, da uresnidi idilo „kra-ljevic in pasterica na prestolu". Ali se bo branil po-roke z bogato gospodicino, ktero ljubi kakor Bogomil Marjeto, zarad bogastva? Gotovo ne 1 .Kako za-more torej Marjeta UoJziti ga tega? „On je kvartopirec t" Se bolj prikupljiv prila-Btekl pomenja^ ker ne krati. slave cepovanskej katoliSko-politiCnej citalnici, katerej je „L' Imparziale," — Ulcus a non lucendo — posvetil svoj vcerajsnji vodni filanek, kot porodnici, ce ne najvece, gotovo ene naj-znamenitejSih bedarij sed«injega svobodnjaSkega veka. No in kaka je ta stra§anska bedariju? Cujemo pra§a-fi radovedne na§e citatelje. Ta kvintesenca nazad-njaSkega nezmisla, koja se ni mogla roditi drugod, nego v bornih mozjanih slovenskih kmetov, katerim je pa-raet krajSa od lasf,—je peticija do delelnega zb'ora, da se omeji svobodna lenitev. T>a> ta nedollna proShja je zaslulila da ,fo raz-glala in raznaSa nepristranski (!!) „L' Impar-ziale" kot cvet ideje, o katerejje lahko razumeti, da se ni r'azvila tam, kder eve-t^pomerance in mirte, kot naglavni greh zoper nezmotljiva nacela, progla§ena po slavnent gori-Skem zgodovinarju Morelli-ju, kot udarec, natnenjen osobnej svobodi, kateri je nameraval potisniti svet za stoletje nazaj, pa je k sree; onemogel v zboru itd. wDobro,K — tako konca nepristranski modr.jan vczati svoje sube otrobe, „dobro, da smo Se mi tukaj, da spisemo lahko mrtvaSki list onej rajn-kej ideji, samo da se bo vedelo, kambi dospeli, ako bi spolnili Stiri stotisoc volj naSih slovenskih sodei^e-lanov." 8Dobro, da smo Se mi tukaj" te kratke pa jedernate besede izrazujejo pravi moiki ponos orja§-kih politikov kolikor nepristranskega toliko pravifne* ga in ljubeznjivega nam tovari^a „L' Imparziale."— Predno se je proglasila postava ob odpravljc-nem politicnera konsensu, razpravljal jo jp dizavni zbor v dolgih sejah, premlevalo jo je casopisje, prc-zvekovalo javno menenje; mnogo bistiih glavie in spret-nih peres oglasalo se je pro, a tudi prav mnogo contra in slednjic je ni sprejel drzavni zbor edno-duSno, ampak s tesno vecino glasov. Od kar obstoji sedanja postava, ter se sme po njej vsakdo bodi be-rac, bodi lenuh ali postepuh svobodno leniti, brali smo zopet v javnih listih in knjigah marsikak clanek, v katerem se je iz narodno-gospodarstvenega in mo-ralicnega staliSea ostro obsojala neornejena zenitbena svoboda. In v najnoveji dobi peticjjoniralo je v drugih delelah n. pr. v razsvetljenej Stirski na stotino obcin v enakem zmislu, in v kranjskcm dezelnein zboru je celd kornpaktna nnro.dna strauka po ocetu d.ru Bleiweisu podala formalni predlog imajoc cnako namero, kakoisuo ima peticija katolisko-politilmc 5i-talnice cepovanske. In vendar meni, ^nepristranski", da je naa delelni zborcelc prestopivSi na dnevni red o proSnji cepovanske citalnice za vedno vecne Case pokopal to idejo, in da je dobro, da je on, „ue-piistranski", tukaj, da prvi objavi vesoljnemu svefcu doticni nekrolog. No, ce je *t/linparzialea kot zgodovinar enako temeljit, kakor kot geograf in zlasti kot poznavatelj domace delele, potem se ule smemo zanaiati na njegovo mrtvaiko porocilo. — Iz Kopra7 9. julija. (Izv. dop.) PolitiCno vrenje v Kopru upije res ule po zasluleni kazni. Dne 5. ju-nija raztrosili so nasi irredentovci vec stotin plaka-tov po mestu, v katerih so slavili Italijo v easu, ko so doli v blaleni deieli obhajali nek poseben {prazuik, menda obletnico ital. ustave. Tudi so si unnslili, da bodo predstavljali tej svecanosti na cast posebno igto v glcdiSci, kar jim je pa gosposka za isti dan zabra-nila.— Sicer imajo ti rogovileli ve6 tacih duivletu, kakor godove italijanskih slavnih patrijotov, obletuice v zgodovini italijanskega Bodre§enjaK pomenljivih do-godkov itd., ko se redno oglaSajo z revolucijonarnimi plakati in drugimi bodi smeSmmi, bodi tudi nevar-nimi demonstracijami. Kedar pa obhajajo zvesti Av-strijei svoje patrijotiCne godove in obietnice, takrat je vse tiho in lalostno po mestu; 0 takih dneh se niti ne sprehajajo Kopercani. V cerkvi pa vidi§ samo cesarske slulabnike in dijake. Pretekli teden so ostudno po noCi pomazali neki spominek, toje kamnato ploSCo postavljeno v spomin rajnkemu cesarju Franco L, ko je leta 1814 po od-hodu Napoleonovem obiskai isterska mesta in med njimi tudi Koper. Neka poStena dekla, rodom Hrva-tica, videla je ednega teh pobalinov in ga zatozila. Vittorio Scampicio se piSe nadepolni mi§jebradec, iz Albone v Istri je doma in v Kopru se Sola v zad~ ujem razrt-du tukajSnje gimnazije — to je solal se j e, ktyti Se istega dne so ga gnali v tem no priprav-nico za viSo kriminalsko Solo. In cujtb! naslednjo noS je bil spominek zopet pomazan. Ta teden pa je velel mestni lupan spominek prec vzeti in pospraviti ga v mestnej hiSi, od koder ga ni hotel vec vun dati. —-Zakaj? ni telko uganiti. Dogodek so gotovo pozve-dele viSe oblastnije in danes — 10. julija — je Set landarski poveljnik z dvema oborolenima landarjema po spominek, in jetniki so ga slovesno peljali zopet aa ono niesto, kder je stal odleta 1814 do dauastije dobe. Kavno zdaj ga postavljajo. — Cestiti ditatelji misle si lahko poparjenost in notranji srd naSili I-ialijanissimov, videfiih, da njihovo rogovilenje, njihovi sovralnt naklepi nic ne hasnijo; da bo spominska ploSca, koje stav^euje nadzorujejo zdaj zvesti lau-darji v paradi, Se dalje svetu oznanjala, da je Istra zvesta avstrijska delela, koja se sramuje one izi da;ske gadje zalege, k! so jo zalibog prepopustljive vlade odgojile v nedrih potrpezljive Avstrije. Z Dunaja, lO. julija. (Izv. dop.) Zadnji cas vanj nisem mogel dopisovati, ker soin bil pri oroznih vajah. Pu§ka je tezka; kedor jo nosi naramenu samo nekoliko tednov v letu, nima taSas yeselja dopi-sanja. Pa vsaj je drugik • dovelj, ki se vtfasih prav brez potrebe obesijo za perd. Tako se je v zadnjih „Novieahtt oglasil neki H. opisovaje slovanskc sloves-no;,rt,liI se je tukaj verWa v spomin tisocietmce, Tear 1 je pripustil sv. Oee slovanski jezik k sv. obredom. Dopis na sebi resnieen, lep — bodel me je v oci, ker omeni, da je gospod Zavadlal govoril za Sloveuce in: BpogreSali smo Sloven ci ta vecer do* brega govornika..." Smentrej! sem si mislil, tedaj, ko so bile one burne seje v Sloveniji, za casa, ko je gospod H. morebiti §e v njeznej jajCjej lupini | piemiSljeval negotovo mu bodocnost, bil je gospod Zavadlal jeden najspretnejih govornikov — se je li tako zgodaj omajil svojega talenta, s katerim se je takrat odlikoval? Pa nisem bil do*g0 V dvomu, ker goriSki kolegi so mi takoj razjasnili, da ima gospod H. privatne uzroke hud biti na( naSega kolego-rojaka. Ce je tako, je gosp. II. sam kriv in hotel bi mu tudi povedatt, da na§ domacin, gospod Zavadlal, ni dospel po stezi obrekovanja do dostojaustvenih akadeinienlh mest v „Sloveniji", v bogatem in razSirjenem dru§tvu za bolne dijake, v „akad. Lesehalle" itd. itd. Ako tedaj hocete postati kaj posebuega med dijaki, dragi moj Hudournik, Hudomusnik ali kakor koli Vam je ime, skuSajte si piidobiti onih lastnostij, ki budL za-upauje pri kolegih — fie pa hocete dopisovati v cas-nike, vrzite svoje osobne mrznje na stran.*) PoHtieni pregled. AVSTRIJA. — Prejsim ministra Horst in Stremayr sta svoja mandata, ktera sta si bila lc z vcliko silo pridobila, odlozila. Mesto nju mislita so za-nja poganjati sedanja ministra Kroner in Strcit. Veliko slave ne bosta si s tern pridobila. — Lehmayr, desna roka Strcmayr-jeva v ministcrstvu nauka, je moral odstopiti. Ustavo-verci toeijo britke soke za njim; nam je le zal, da je prestavljcn k visi upravni sodniji in s tern I povisan; veudar tukaj nema priloznosti toliko Skodovati, Ka njegovo mesto poklican je dr. I Anton Randa, rodom Cell, profesor civilnega prava na vseueiliiei v Pragi. I Njih Velieanstvo presvetli cesar je obljubil I obiskati Slezijo, Galicijo in Bukovino. Presvetli I vladar zeli, da bi dezele ne delale stroSkov za- [ rad njegovega potovanja. I Dunajski zidovski listi so te dni veliko Sen- | call o nekem shodn treh klubov desniskih v dr- I zavnem zboru, ki bi bill imeli se sniti meseca I julija na Dunaji. Vedeli so o tem na drobno vse I mogoee namere in nakafie; slednjid pa porocajo, I da se shodom za zdaj ni ni6 in da bo morda I se le meseca oktobra. | Izmed 17 dezelnih zborov zborujejo samo se Galiski, Spodnje Avstrijski, Solno-graski in Dalmatinski; drugi so ze konfiali svoje delovanje. Ceski dezelni zbor je obravnaval 10. t. m. o peticijah proti ravnopravuosti jezikov v uradih. Porocali smo ze, da je vecina dez. od-bora sklenila one peticije ministerstvu poslati v rc-sni prevdarek, proti narodni manjsini, ki je I predlagala, da se o njih preide na dnevni red. — Razprava je bila viharna. Narodna stranka je dokazovala, da ona vznemirjenost nemskih o-krajev, o kteri govorijo peticije, je gola domis-ljija provzrocena le po perfidnih agitacijah du-najskih zidovskih listov. Tudi vlada je to pov-darjala. Yendar je ustavoverska vecina (s 125 glasovi proti 81) sprejela odborov predlog, da se peticije posljejo ministerstvu. Ministerstvo pa bo naj brze vrglo resolucijo v kos, kamor za-sluzijo. Pri razpravi je ceski poslanec Gabler povedal ustavoverceni resno besedo, reko6, da oni se svojim postopanjem pripravljajo nemski *) Je uze taka; maraikedo prime vaake kvatr© enkrat sta per6, a n& da bi hotel vstreSi list«, ali obSinsivu, ah stvari; kaj §e! za to se ne briga, njema je le za to, da pikne, «e tudi z eno saiao besedo, kogar je hotel pikniti. In. ko bo je tako znesel nad svojim nasprotnikom, potem Cakaj uredwk, da ie Icaj dobill Pozuamo tudi mi take Hudounukel ¦ Op. wed, del CeSkcga kraljestva za Prusko NcmcTjo, kakor juzni Tirol za Italijo. Na to je bil dez. zbor sklenjen. Pri banketu, kterega so napra-vili 6eSki poslanci, rekel je dr. Rieger,. da zeli, naj prikodnje zborovanje najde Cehe v ta-kem narodnem stanji, v. katerem so zdaj Nemci na Ceskem, ki toliko tozijo, da so tla6eni. V tria§kem deZelnem zboru je bil velik skandal, ker sta slovenska poslanca Go-riup in Nabergoj pri glasovanji slovensko z „netf glasovala, kakor je „ Sofia" ze porofiala, Vsled tega se je zbor zaprl. — Avstrija sedaj zanje, kar so prejsne vlade zakrivile. Zdaj 20 let je bil Trst §e vrlo udan Avstriji, in o la§kih ro-govilezeh ni bilo §e sence ne. V zadnjih 20 le-tih pa? posebno v poslodnjein desetletji, niso poznale avstrijske vlade bolj§e politike, ka-j kor da so slov. okolico na milost in nemilost Lahonom izrofievali, samo da se Slovenec zatre. Zdaj naj gleda vlada, kam se pride s krivifcno politiko. Kranjski de^. zbor, —Tudi tu so bile poslednje seje silno viharne. Nemcurji so napadali narodne poslance, ce§, da hofiejo Nemce zatreti, da hujskajo proti politicnim uradnikom. — Se ve da, fie Slovenec tirja za se pravico, I I 6e se ustavlja nemdurskemu pritisku 6e glaso-vitega Vestencck-a delovanje o6itno graja, ker zlorabi svoj delokrog okrajnega glavarja,— to natolcujejo ncmSurji m hujskanje, zatiranje itd. Narodni poslanci so.mo2ko in odloCno od-bijali strastne napade; med drugimi jim je po-I slanec Svetec parkratov dobro p o s v e t i 1. •— Tudi na dez. predsednika Winkle r-ja so se Dezmanovci aagnali, 6eS da ui zabranil napada I na pol. uradnike. Winkler jim inirno odgovori, da ta ni §e nopad, 6e se uradnika javno delovanje javno presoja, tcrnvec da s tem ima on I priloznost o tem se prepricatt tcr potrebue ko-I rake storiti. — Vsled tega razsaja zidovski in nemcurski casnikarji po Cislajtauijif kakor bi bili zblaznili. Zvonec nosi med njim teta „Triest. Ztg." o kteri se govori, da je v dotiki z viSo pol. obla&tjo! Poglejmo obnasanje ustavovercey. po raznili dez. zborih, pa sprevidimo, da ^ njimi sedanja vlada nikdar ne pride do sprave med avstrijr skimi narodi. Edina pot bo ta, da vlada gor-dijski vozel z odloCno preseCe. V stajerskem dez. zboru so slovenski poslanci podali interpelacijo: 1. Ali visoka c. k. vlada Uo6e vse potreb-no strogo ukreniti, da se bode y slovenskem delu Stajerske s prebivalci slovenske narodnosti obCevalo pri uradili in sodnijah pismeno ter ustno v slovenscini ? 2. Ali ho6e visoka c. kr. vlada ^ pod uk na srednjih §olah najprej v slovenskej Stajerskej, po tem pa v obce, kamer sega slovenski jezik in na gra§kem vseufiiiilfii urediti tako, da bodo I oni, ki se nadejajo javne sluzbe mej slovenskim stanovnistvom, jednako zmoznost doseci mogli, uradovati v slovenskem in nemskem jeziku ?, Dezelni vladni naCelaik, c. k. namestnikje na to interpelacijo odgovoril, da uradniki znajo slovenski in da s Slovenci uradujejo slovenski j (kar je krivo); glede sol pak nas je potolazil, da bode uze bolje, ker se nekda pripravljajo reforme. VNANJE DR2AVE. -NemSko. Bis- I marku je poslanska in gosposka zbornica potr- dila zazeljene paragrafe, da zamore vlada ne- katere skofe iz prognanstva ali iz je6e nazaj poklicati. To smatra in razglasa pruska vlada I za pomirjenje s kat. cerkvijo. — O pomirjenji ni govoriti. Kat. cerkev ostane tudi zdaj po sprejetih postavah suznja pruske, protestantovske I vlade. Glavni nameu, da je vlada toliko silila z I onimi postavami, je le, da zamore stari Viljelm, nem§ki cesar, pri posveeevanji nove cerkve v J Koloniji v. sept, ponasati se z navzo6nostjo pre- gnanega §kofa. Slovesnost bo velika; vtis pa bi bil zaliven, ako bi §kofa zraven ne imeli. Berolinska konferenca je koncana. Poobla§6enci evropejskih vlad so Grkom in Gr-nbgorcem odwenili zahtevaue pokrajine turfike* Turfiija pa ne bo z lepa onih pokrajin izrofiila. Zato se oboro2ujejb na obeh straneh. Tiirki hujskajo, Albance, in jih podpirajo, da Grkoni in. Cernogorcem zabranijp prjisvojiti si odkazane po-krajinc. Na Balkanu, vre na vseh, straneh..'. Na-dejamo. se, da so zadnje sile, s katerimi se nar penja pojemajofia.Turfiija vbraniti se gotovi smrtL v Evrppj. Francosko. — Senat in poslanska zbornica sta se porazuroela o pomUppcenji komunar-dov.,— Sprejeta postava pomilostuje vse razun onih, ki so krivi nayadnjh grdih zlo^instev. Ste-vilo teh so znali stisnitj na samih 18(!!); Se tem je predsednik republike Grcvy dovolil, da za^morejo vmiti se ter udelezitj. w ge slovesno-sti, ktero republika obhaja 14. t. m. v spomin 14. jul. 1789. Dogodki tega dneva pa niso ne republiki ne cloveStvu v Cast, k vecemu v Last komunardom. ' Doma6e stvari. Nj. E. baron Pretis, cesarski namestnik tr-zaSki, je daueB v Gorici. Cujemo, da gu piifiakujejo v kratkem tudi na Kanalskem iu Tolmiuskcm. V zapor so gnali te dni znaucga gorilkega zdravnika dr. 0., njegovo soprogo in svaka. Kakor cujemo, obdol^eni so ^oljulije, oziroma dcle-zitvu goljulije, v fikodo ra^nim, vines tudi prav po-trebnim rod bi nam in za r <- .\enit skupni zncsek. Novo pokopaliSde v Gorici bode v kratkem blagoslovljeno; pokopavati pa wtoi6 vnjem po sklonu mestnega zboia due 16. avgusta t. 1. — Itazpibovujo sluzbo pokopaliifinega cuvaja z lctno pla6o 500 gl. in 400 gld. odskodbe za pomuCnika, koji bomorai jame kopati iu grobje sna^iti, atavi mestuo zupamtvo po-goj, da iiionijo zuati proslvci italijauski pisati in brati, a prcdnost da bodo imeli tisti, kateri /uajo tudi druge jezike. Go.spodu v nusej mustni liiSi vgri-zue se Htokiat injse v jezik, nego izusti ime druzega dezeluega jezika. Kantata. Ilavnokar smo prejeli eu iztis kam notitikauc kautate, ki jo je zlozil S. Gr. v spomin 25. godu vladikovanja Njih prev2Vi§enosti kuezo-uad-bkoi'u goriSkcga d.ru Audieja Gollmyr-ja in ugluabil gosp. nuduCitclj Dauijel Fajgelj. 0 glasbeiiej vrednosti te kompozicije ne moremo se poioCati.— €. k. kmet. dru§tvo v Gorioi je imelo vce-raj v drustveuem uradu izvanreden ObCeu zbor. Na dnevnem redu je bila volitev predsednika in podpred-seduika namesto grota Coroui ui-jain viteza jVilje* raa ltittei-ja, katera sta uedayuo odptopila od bvo-jih mest, ker sc vecina glav. odbora pod vodstvom dra. Alberta Lovi-ja ni hotela pogoditi Lz. dezelniin odborom zaradi poslopij na drustvenikmetiji, koja ra-bi zdaj slovenski oddelek dezelue kmetijska sole: Kakor cujemo, bil je vceraj uze pred zatetkom zboro-vanja dez. poslanec in jako veljavui ud Lglav. odbora kmet. druslva, Do 11ori, pri grofu Coronini-ju terja je pregovarjal, naj zopet sprejme jpredeednistyo. Pri seji pa je, kakor po uavadi, prvi uastopil ^dr. Levi s pisamm motivirauim predlogom, naj zbor „per ac-clauiatiouem" zopet voh svoja dosedanja (predbtednika in podpredsednika. V uiotivaciji je, to se uze raztt-me, prav posteno obiral in zbadai dezelni odbor iu tuabnil je tudi po dru. Tonkli-ju, pa ga ni zadel. Na to ustane dr, Deperis ter prezeue nevsecni v-i tis, ki ga je naredila Levi-jeva zbadljiva motivacija, s predlogom, naj se popolnoma opusti vsaka motivacija, in sprejme, samo konecni predlog. In „tako se je zgodilo. Deputacija 6 udov obstojeCa izgospodov dr Levi (Bog obvaruj, da cl ,se kaj brez njega za-pocelo v kmet. druStvu!) Dottort, Del-Torre, Dr. Hentschl in dr. Tonkli, podala se je ;na to h grofu Uorouini-ju na dom, prosit ga, da je zopet prev: zel castno, a v sedanjih razmerali ne javno prijetno, sluzbo. . . j u » In gosp. grof udal se je v svojej znancj dobro-ti tudi to pot in vsled tega je tudi ,vitez Ritter zopet prevzel volitev za podpredsednika. Po tem takem je naCelaistvo nafiega kmeti rfrustva vredjeno, kakor poprej in Bog dal, da bi za vselej odpali povodi no-, vim takim izrednim volitvaml Nesr^da. Preteklo sredo je delavec Jo2ef jMa-rinic v Ilitterjevi papiruici v Podgori popravljal .cevi necega stroja; a kar naenkrat se umakue malo za-nesljiva podlaga, na katerej jjc stal iu nesrecuez se zvrne v velik parni kotel, iz kojega so ga drugi de« lavci sicer naglo, avendaw stvasuem stauji potegni-li ter ga prenesii v tukajSnjo bolni§nico milosrcmto bratov. Marinic stauuje v nunskej ulici ima zeno in: 3 otroCiCe. Danes je Marinic umerl. Videmski porotniki so pri obravnavi due 13, I t, m. soglasao izrekji, dft. {ft. «?Mv m Tonejlo, ki je \M septembra meseca lanskega leta na Travniku usinrtil Grgarca Doljaka. Prife so namreL donesle, da je Doljak takrat surovo pretepal necega Men-go 11 i-ja, in da je vsled tega Tonello pristopil in Doljaka tako nesrcfao po glavi udaril, da je ta kmalo potem duso zdihml v wjaMci, kainor so ga bilipre-nesli.— Med obravuavo so bili nekda tsi proston zaga-ga&ni, vsled Cesar js bila v velikanski dvorani tro-pigna woelna.— 1^, Slgiarilj[ BDarol Vafassi, prof, bogoslovja ? tukajSnem semenisei in drzavni poslanec, eden naj-odlicniSih in najzmo^ni^ih dubotno? oase nadSkofije, imenowi je m stotaega proSta. Pravico sedanjega proiU tawmoYati imela je takajSna plena, rodbinaCo-del li, atauujoia v MaSi. Zrelostni kpiti na 2enskem uditelpdi v Gorici so la letos konftwi. Izmed 17 gojenk (9 Slo-\enk in 8 Italijauk) odstopila je ena (Italijanka) due (Slovenki) pa ste reprobirani ga dva meseca, vsaka ii enega predraeta. Z odliko se ponaSajo tri go-jenke: Slovenka gospodicna Strukelj Justina iz Ko-barida in Itaiyanki geni. Olga Senigaglia iz Gorice in Alojzija Morato Istrauka. Za zreie so spoznane Slovenke: Ceroigoj Ivana, Defrancescbi Etna. Delfcin Josipina, Dorainku§ Ida, Jag Marija in Veccbio Angela—VoScimo bodofiim ufrteljicam vcsele pocitnice, da si razvedre glavice in okrepe zdravje za teiavno poslovanje, koje jih fiaka—Bog ire, kje, eno all dru-go—na raznih ljudskili Solan! Toda todi letos ne prizaoasa naSej dezeli, ka-tera je v preteklih letih nze toliko pretrpela vsled raznih elemeotaraih in drugih nezgod, da je gorje njej. Preteklo nedeljo je prav hude zadela nekatere vasi v iw§ili BrdihJ vkojI&tnskMteveijanskiin pevm-ski zupaniji; iraenoma vasi Senozetno, Horn, Marmo-rijo, Podsenko in dr. Nekatere vinograde je popol-noma oklestila, na drugih je le malo pustila. fNekoli-ko debelega sicer, a jako rahlega zrnja se je bilo fazsulo lutli nad St. Mavrom, Solkanom in Gorico— a ni uelnilo znatne skode. Tudi po Krasu in na Vi-pavskem je istega doe sem ter tija Strkala toca, a do zdaj se nemamo porocil o pomenljivih nezgodah.— Pretekli tnrek pa je nekda hudo poljubila Kormin in okolico. Bog previdi!— Te dui pritiska silna vrottna; opoludne imanio v senci do 290 R., solnce pa pripeka, da hoce vse pozgati. Y nekaterih legah kazejo se vze nasledki suse zlasti na tursici in fezolu. V gorah pa iraojo zadosta mokrote in todi Yipava je velika in inotna. kar dokazuje, da je tudi na Vipavskem dezevalo. — Y obce si obetajo nasi posestniki srednje dobro leti-no: zita in sadja mnogo; grozdje, kojeje zgodejcve-lo, ohranilo se je dobro, bolj kasno grozdje so pa nev-godna vremena moSno potrebila; najhuje, seveda, je Skodovala vinogradom huda zima, vsled katere so po-sebno v osojnih legah pozeble cele vrste trt. Sena je povsod malo. Titez Kaliina, biv§i dezelai predsednik kranj-ski, v zadnjera casu pa ces. namestnik na Morav-skera, unierl je oagloma za mrtvudom prav tisti dan, ko je zarad uze ve5 casa trajajole bolehnosti imel dopust nastopiti ter se podati v gasteinske toplice. — Bajnki je bil jako spreten uradnik in pravicen moi; zaradi tega so ga visoko spostovali nasi rojaki na Eranjskem. Eksc. minister Praiak se je v sredo zveaer v Ljnblianc pripeljal, kjer ga je na kolodvora g. de« 2elni predsednik Wi n k 1 e r pricafcoval. G. miuister je v Tavdurjevem 8hotelu Evropa" prenogeval. V &-trt„'k zjutraj si je, spremljan od g. dez. predsednika in dr. VoSniaka, ogledal Jjubljansko mesto, §el „na grad* in po zajutreku „v SvigarijI,, pod Tivolijem se odpeljal na Bled, od koder pojde dalje. Miuistnt Praiakuje Ljubljana in nje okolicajako dopadla, ker k sreci je bilo to jutro tudi najkrasnej§e vreme. ___________ »SL N.* Dunajska borza.______ Enotui dri. dolg v bankovcih Enotni dri. dolg v srebrn . Zlafci renta...... 1860 dr*. posojilo ... * Akcije uarodne l>anke . . Kreuitne akcije ..... London ........ Srcbto ... ..... Napol......... C. kr. cekini ...... Driavue marke..... 16 julija. T2 Rl 85 kr. 13 SO „ SS 10 ., 133 »* — » 833 n _ ,, 280 n 20 n 11? n 15 n 9 n 3*Vt » 5 »f 55 n 57 *t 'lb n Vsakt-j ^ospoUniji prekoiistno i Ces. in kr. privilegiran PECNIPRAH prve avstrijske tovornice sea peLni prah od ICai-ola, Russ <& Comp., Dunaj 1. Bez. Weihburggasse 21. Nai pecni prah (trajni uliHuhi kvun) nadomestnje popolnoma vaaki kvaa. Ke pokvari se nikdar in se to-1 rej lahko ohrani; vsaka pekovina dobi po n,jem br25 ka-kor po najboljgem kvasu fineji in fisteji okas, postane krajsi in rableji, testo se nagleje in enakomernejse vzdiguje in se nikdar ne poleze; pri tern ss pa prihra-nijo obela in jajca; pa tudi na cuhu se pristedi, ker ni treba &*kati, da se testo vzdigne, Se pri krofili ne — in kar veliko velja, da ne napenja. — V paketih po .% 20 in 50 kr. Svari se preil nic vrednim ponarejenim hlagom._ i/tT Prodajalci dob6 primeren naroefek. *"WSk \im\\\\ priporocajo. G. A. W. Mayer-jev bell prsni sirup iz sadnegu soka, kateri se ie danes kakor pred 25 leti najbolj sponasa ^oper kaselj in zagrljenost, Dobiva se vedno pristen v Oorici v Fontonl-jevi lekarniei. Pofiastujemo se naznaniti slavne-mn obcinstvu, da imamo prav obilno oskrbljeno zalogo pravih cgerskih vin najboljsih sort, katera smo osebno nkupili na Ogerskom ter so vsled po~ velja tnkajsnjega mestnega magistrata od deMne kmetijske §ole kemicno pre-iskovanal Ilektoliter prodajamt> po 11 do 20 gid. franco na dom. V Gorici jnlija meseca 1880. 33x-atje Bolaflio. ^Kitmzini Generali" t Trsta (zavarovalnica, ustanovljena leta 1831.) Ccstitamo ^stitamo si objaviti, da zastopa zdai vsled oilpovedi % gospoda FERDMAKDA CASDUTTI-JA naso glayno agencijo v V Goriei kolikor za zavarovalna opravila, toliko za oskrbovaDJe A nasih posestev, terjatev ltd, gospod T France ii, Merer. o Pisarnica glavnega zastopa ostane v pritlicji hi§e §ter. 0 1100 „via Morolli" (v nati hiSi za mesnicami). fix V Trstu jimija 1880. yf GLA.VNO RAVNATELJSTVO. j Podpisani naznanja, da se je civilni zemljemerec ustanovil Tolminu. Narocena dela bode izvr§eval vestno in tocno tudi v deZelnem je-ziku ter se priporoca posebno slavnim zupanstvoni in posestnikom za izdatno podporo Janez Sirk civ. zemljemerec. Le jedenkrat podajc se tako ugodna prilika, da ni za polovico pravc ceue omisli vsjikdo izvrstno ui'o. Velikanska razprodaja. I'oljticne razmere, ki so nastale v eelej Evropi, zadele ho tudi Svico; vsled tell raznier ho je nu Htotino deiavcev izselilo, tako da je obstanek tovnrn jako dvoiu* Ijiv. Tudi iiujvekSit fabrika za ure, katcro smo mi za-stopali, se je zaprla zncasno, tat nam je zaupala pro-dajo svojih ur. Te take zovano 2cpii0 lire ho najboljSo ure celega »veta, kojih okrovi so izdelani iz najiinejsoga srebrnega niklja, ho izredno olegantno grarirani in giljoSirani, tor so ntnurikanskega Kistenia. Vsled Iieke vlastne konsti'iikcije ne more m taka Ufa nikriui* pokvariti, jiade lebko na tla, sine se stisniti, it vendar ura pri tem niL ne trpi. l'roti povzt tjii, ali vpogiljatvi male svote, katera je pri vsakej ba/.i ur zaziuimovana, s katero je placana le pridejana zlata double urna verizica, barzumiHti etui, glavni kljufi za ure in dulavska plaea, dobi vsiikdo nuj-finejse repasirano uio skoraj na polovieo /astoilj. Vse ure ho natanko repasirano, ter gittUUtUJeiUO Ml vsako uro pet let. V dok.'iz gotovega jamstva in stroge solid-nosti, prevzeniamo s tem dolznost javno, da vsako nepristojeC'o uro nazaj v/aiiicino, in i di-tigo za-meitjamo. Izpisels. xii*. 1000 komadov remontoir Zepnih ur, katere He pri koziei navijajo broz kljuca, z dvojntm okrovom in kri-stnlnim okrovom, izredno untancno regulovane; razen tega so tudi elektrogalvanicno pozlaeeno, tako da jih nobeden zlatar ne ntoro od pravo zlatih razlociti; z ¦vorizico, medaljouom itd. preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 10.20. 1000 komadov krasnih ur na sidro (a&keruhr) od najtezjega srebrnega niklja, tekocih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za trenotke in kristalnim plosczatim steklom, nataneno repasirane; preje je-dea liomad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 1000 komadov mobiillih ur na valje (cylinder-uhr) v fceskih giliosiranih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploaenatim steklom, tekocih na 8 rubinih, fine repasirane, z verfzico, medaljonom, in bar^unaatini etuijem, jeden komad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.60. 1000 komadov Washingtonskih ur na sidro od i3Iotnega srebra, potrjene od c. k. denarnega u-rada, tekoce na 15 rubinih, eloktro-galvaniino puzla-cene, da jih ne more nobeden strokovnjak ali zlatar od p.avo zlatih razlociti; lino natrenotek regulovane in poskosene. Teh ur stal je preje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40. 1000 komadov Washingtonskih. remontoir zepnih UT, od pravega ldlotnega srebra odobrenega od c. k. denarnega urada, pod najstrozjim janistvom na treno-tek repasirane, s kolesjem od niklja in privilegiranim regulovanjem, tako da se nij treba teh ur nikdar po-pravljati. Pri vaakej uri da se zaatonj tudi jedna zlata doble urna veriiica, medaljon, barzunasti etui in kljufi; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospe, preje 100 gl. zdaj gl. 40. 650 komadov ur Z ropotcem, lino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisalnej inizi, preje gl. 12. zdaj le 5.80. ^ 650 komadov ur z majatnikom (pendeluhr) v fmo izrezljanik gotickih visokih omaricah, navijajo se vsa-kih osem dnij, fino na trenotek regulovane, Iepe in impozantne. Ker je taka ura po minolih 20 letih ie dvakrat ve6 vredna, nai bi jo imela vsaka druzina, posebno ker se s tako uro eoba olepsa. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smesno nizko ceno gl. 15.75. Pri narocilih za ure z majatnikom (pen- rieluhren) prilozi naj se tudi mala svota, KasioY: Ulireu-Ausverkauf von PMlipp Fromm, M Wien. Bo henthurmstrasse N.ro 9. fodayatelj in odgovorni wednik: J02EF zasi, — Tiska; „Httaryanska tiskania«* T aorici.