glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine vrhnika LETO VIII. ŠTEVILKA 69 NOVEMBER 1980 jAeusmeritev »jfoizvodnje \ v Ročni •^konfekciji aSiiIe'šn'em časopisu smo ob-*ng Poročali o Savinem uPv u Ročna konfekcija, kjer 'In St0 let delali na meji ren-m °sti; v zadnjem času pa so J?" toliko izgube, daje njihov Postal vprašljiv. Zato so ji. ,nove rešitve, kje delavce ^C.1'1- Ena od možnosti, kako ,ežav' ie bila združitev z Min TOZD Tovarne stolov, So delavci takšen predlog >tembra zavrnili. In tako je iflfkako aPrej ostalo odprto vprašaji' nf0 v Ročni konfekciji delati uirt sai se gospodarski 'K3 le,ošnJe let0 ne razlikuje »PL^ega, sanacijskega pro-M «. ki ni rodil zaželenih rezul- irtlL . jr^jii [spravljal o Ročni kon-|neSnšopoma9a e ie,„ iskati naju-rešitev. »Naše sta- ' meni predsednik izvrš- ibhV6ta Franc Krašovec. "da \ka preusmenti proizvodnjo, |p°r Pa ne razpustiti ljudi* I™] z delovno organizacijo iš-| 0v Program, ki bo zagotovil In i?m R°čne konfekcije var-|i?°dočnost. Ponovno usklajevanje planskih dokumentov Osnutek družbenega dogovora o temeljih plana občine in samoupravni sporazumi o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, ki so bili v javni obravnavi do srede oktobra, še niso usklajeni. Še vedno obstaja neusklajenost med TOZD, SIS in krajevnimi skupnostmi na eni strani ter usmeritvami in določili v osnutku občinskega dogovora na drugi strani. Zato bo nujno ponovno spregovoriti o usklajevanju planskih dokumentov, so sklenili člani predsedstva Občinske konference SZDL in se dogovorili, da bo seja konference sredi novembra posvečena samo odprtim vprašanjem v pripravi planskih dokumentov. Ravno tako bo o tej problematiki spregovorila konferenca zveze komunistov, ki bo 12. novembra. Sicer Izvršni svet pospešeno usklajuje predvidene programe posameznih SIS. Po nekajkratnih razgovorih s predstavniki SIS družbenih dejavnosti so dosežena nekatere soglasja. Še vedno pa ostajajo nekatera odprta vprašanja, ki bodo morala biti razjasnjena kar v najkrajšem času ob pogoju, da se v predlog dogovora temeljnih planov posameznih SIS —- ali KS vnesejo le dogovorjene naloge, za katere so sredstva zagotovljena. Osnutke samoupravnih sporazumov so obravnavale tudi skupščine SIS in sprejele sklepe, ki v nekaterih primerih odstopajo od oblikovanih stališč na izvršnem svetu in v družbenopolitičnih organizacijah. To pomeni in zahteva ponovno preverjanje opredeljenih nalog v temeljih planov. Prijateljski stiki Praznovanje občinskega praznika občine Čapljina, ki ga praznujejo na dan osvoboditve Čapljine 26. oktobra, sta se udeležila tudi predstavnika naše občine Franc Fortuna, predsednik občinskega odbora ZZB NOV, in Karel Erjavec, podpredsednik občinske skupščine. Občani Čapljine, s katero imamo že leto dni prijateljske stike, so ju prisrčno sprejeli. Ob tej priliki sta jim na osrednji občinski proslavi izročila tudi sliko našega akademskega slikarja Božidarja Grabnarja. IV|H smo se tudi na kmetiji ^čevih in gospodar nam je * da se sicer ta dela pri izvajajo 10 let prepozno, /?° kljub temu zadovoljni in ,3eio ugodne rezultate, saj /I Področju ni preslice. Z za-oy I11 pričakujejo rezultate. ^ i»s'ri Toni je sicer še majhen, 0* °o lahko živel od kmetije "ob ienie Pa ie odvisno tudi lQ izsušene zemlje na barju kQ °?° gotovo odločil za sicer j "eio — za kmetovanje. Ko smo bili pri Kaminu, Je bil glavni odvodni jarek že skopan. osušitvijo do dobre zemlje Vsako leto se Jugoslovani s ponosom spominjamo zgodovinskega dneva, ko so delegati vseh narodov Jugoslavije na II. zasedanju Avnoja postavili temelje novi Jugoslaviji in s tem potrdili pravilno pot naše partije pod Titovim vodstvom. To je bil pomemben zgodovinski in praznični trenutek, ki je pot nadaljnjega razvoja jugoslovanskih narodov obrnil v boljšo in lepšo bodočnost. Pri tem tudi nasprotovanja velesil vzhoda in zahoda ter težave pri obnovi porušene domovine niso ustavile našega demokratičnega življenja in gospodarskega razvoja. Vseskozi so nas spremljale težave, ki pa smo jih vedno uspešno prebrodili. To pa zato, ker je naš razvoj temeljil in temelji na enotnosti ljudstva, na posebni, naši poti v socializem, ki daje delovnim ljudem vse pravice in možnosti, da s samoupravnim delegatskim sistemom neposredno in svobodno odločajo o "rezultatih svojega dela. Tudi sedaj nismo ravno brez težav. Zato moramo dosledno izvajati vsa prizadevanja za ustalitev gospodarstva. Vedeti moramo, da tudi te težave niso nepremagljive. Premagati jih moramo, da bomo še močnejši. Čeprav nam zaradi enotnosti naših narodov ne grozi nobena nevarnost, pa moramo biti kljub temu na vse pripravljeni. Naša pripravljenost, da branimo svojo domovino, je naša moč. In preizkusi pripravljenosti, ki jih vsake nekaj časa opravljamo, nam dokazujejo, da so delovni ljudje in občani, od najmlajših do najstarejših voljni storiti vse, da se uprejo vsakršnemu sovražniku. Naš delegatski sistem, kije bil zasnovan že na II. zasedanju Avnoja v Jajcu 1943. leta, je s samoupravnim socializmom dobil še posebno vrednost. Iz teoretičnih zasnov nam je uspelo, da danes večina delovnih ljudi in občanov neposredno sodeluje in odloča o najpomembnejših zadevah naše politične ureditve, o našem gospodarjenju in življenju. Da pa bi bil naš delegatski sistem še popolnejši in da ga ne bi omejevale birokratske vezi, je Titova pobuda o kolektivnem vodenju in odgovornosti pomembna dopolnitev v našem političnem življenju, ki bo imela koristne posledice v bodočem razvoju naše domovine. Vse to, junaška borba za osvoboditev, zgodovinske odločitve II. zasedanja AVNOJ, razglasitev republike ter naša pot v socializem, ki jo spremljajo gospodarski in politični uspehi, nas zavezujejo, da pridobitve branimo in jih še bolj krepimo. K tem nalogam pa sodi dosledno stabilizacijsko obnašanje na ' vseh ravneh. Tako bomo v prihodnje še naprej nezadržno in uspešno napredovali. To pa bo najlepše nadaljevanje sklepov II. zasedanja AVNOJ in oddolžitev junaškim borcem naše narodno-osvobodilne borbe. /<$al1'dro — in agromelioracijo v Bevkah bo še iz*ie *ern|jišč usposobljenih za pridelovanje kvali ?°VeJe krme, saj je to področje, ki praktično ern|jišč pod »sladko rušo«. Glede nato, ker jijjv Hah21 zaščitenih in 71 kmečkih gospodar-Veli,< interes v sami KS, da se zemljišča y»k *ato Je tudi v letu 1978 bil sPreJet očinski " 0 izvedbi hidromelioracij v Bevkah »pri Ka- 11 Stane, predsednik odbora za melioracijo, M Bevk: »V zadnjih letih smo naredili precej Sai smo veliko tiste najboljše obdelovalne s J^zidali in vedno bolj ostajamo odvisni od ko-^'ie, zato je hidromelioriranje barja nujno. Že %l s' Bevčani zelo želijo, da bi prišli do boljše v% na'ne zemlje. Da se ne bi vsako jutro, preden pitij J8 njivo, s strahom spraševali, ali je »marost« Alo i"1, da se ne DOmo vdr"- Tam' k'er sedaJ k Sn e> ie rast,a samo stelja in slaba krma, ra- #&l Pa> da bomo na teh urejenih površinah gojili Ln,° za zivino- Pridelovali bomo pač tisto kul-foii. ero bo zemlja sama »povedala«, kaj na njej 1 ,6raste.« minu«. S takim načinom urejanja zemljišč se bo spremenila oziroma izboljšala kakovost zemljišč in seveda zrfižala talna vloga, kar bo omogočilo nemoteno strojno obdelovanje. »Tako bo mogoče pridelovati namesto sedanje nizke nekvalitetne in nerentabilne proizvodnje sena kvalitetno silažno krmo in travnodeteljne mešanice za seno. Do sedaj se bile te površine pod slabšimi travniki, ki so jih kmetje enkrat kosili, povprečni pridelek je bjl 20 centov manj kvalitetnega sena. Glede na to, da bo po izvedbi agro — in hidromelioracij prišlo do spremembe kulture in bodo iz slabih travnikov nastali dobri travniki in njive, se bo bistveno povečala tudi vrednost proizvodnje na hektar. Dejansko pa gre za to, da na teh površinah brez potrebne ureditve ni mogoče pridelovati niti kvalitetne trave niti silazne koruze,« so povedali na Kmetijski zemljiški skupnosti. Projekt ureditve zemljišč v Bevkah predvideva skladno z razvojnim programom kmetijstva in družbenoekonomskimi cilji izboljšanje kmetijskih zemljišč, kar omogoča pridelovanje osnovnih kmetijskih pridelkov in s tem prispeva k izboljšanju stopnje samooskrbe v pridelovanju hrane. V preteklosti smo zelo neracionalno pozidavali boljša kmetijska zemljišča in so take težnje še danes — saj. so v Bevkah samih gradili in še želijo graditi predvsem na boljših zemljiščih, kjer so seveda tudi najmanjši stroški gradnje. Pri tem pa se premalo zavedamo kolikšno družbeno škodo s tem povzr-čamo in kako veliki napori družbe so potrebni, da se usposobijo slabša in manj rodovitna zemljišča, kar naj predstavlja nadomestilo kmetijstvu odtujenih zemljišč. »Z družbenega stališča predstavlja usposobitev zemljišč v Bevkah relativno majhno, vendar važno investicijsko naložbo. Bistvo je, da bomo omogočili kmetom normalno pridobivanje krme za živino in skušali zadržati kmete na Barju. Tako bodo v prihodnje še obdelana tista zemljišča na Barju, ki se sedaj obdelujejo pod izredno težkimi pogoji,« pravijo na Kmetijski zemljiški skupnosti. Za praznik republike 29. november čestitamo vsem delovnim ljudjem in občanom in vam želimo še veliko delovnih uspehov. Skupščina občine Izvršni svet Družbenopolitične organizacije Samoupravne interesne skupnosti Naš časopis NAS C) Učinkovita inšpekcija Založenost naših trgovin z nekaterimi živili in detergenti tako kot v celi republiki tudi v naši občini ni najboljša. Ravno te motnje pa so zahtevale polno angažiranje tržne inšpekcije in da bi bile te motnje v preskrbi čim manj boleče, je tržna inšpekcija sproti spremljala založenost trgovin z osnovnimi živilskimi proizvodi in preprečevala zadrževanje blaga na zalogi. Tržni inšpektor Cveta Kukec pravi, da se ježe v letošnjem prvem polletju pojavljalo pomanjkanje določenih proizvodov h da se je ob tem povečalo tudi nakupovanje, vendar so trgovske organizacije v sodelovanju s tržno inšpekcijo pravočasno reagirale in skladno s potrebami omejile prodajo. Tako je bilo stanje v naši občini nekoliko zadovo-Ijivejše kot v nekaterih sosednjih občinah. Tržnainš-pekcija praktično ni zasledila primerov prikrivanja blaga. V naši občini so zasledili le en tak primer. Sicer pa ugotavljajo, da so motnje v preskrbi izrazite pri proizvodih, ki jih pi na celotnem jugoslovanskem tržišču. To sta bia predvsem pralni prašek in kava, v zadnjem času je tudi olje. Tudi preskrba z detergenti se v zadnjem času izboljšuje. Proizvajalci dobavljajo pogodbene količine, ki pa še vedno niso zadostne. Zato so se trgovci s tržno inšpekcijo dogovorili, da ga prodajajo še isti dan, ko jim ga dostavno, ob 15. uri popoldne, da ga lahko kupijo tudi vsi, ki so dopoldne na svojih delovnih mestih. V zadnjem mesecu je okrnjena preskrba z jedilnim oljem. Tudi z mesom ni veliko bolje. Pomanjkanje mesa je prisotno že od začetka letošnjega leta. Temu pa so vzrok stalne kasnitve pri dogovarjanju inuresničevanju sistemskih rešitev v živinorejski proizvodnji ter pri usklajevanju cen mesa z dejanskimi proizvodnimi stroški. Kot kratkoročen ukrep je bila sicer uvedena kompenzacija za pokrivanje nedoseženega dohodka pri reji živine in predelavi. Ta ukrep je delno izboljšal stanje v dohodkovni in reproduktivni sposobnosti pri živinorejcih in v mesni industriji. S tem upajmo, se je obdržal interes za nadaljnji razvoj, ki je pogoj za dolgoročnost v proizvodnji mesa. DRENOV GRIČ Kako premagati nezadovoljstvo občanov Na Drenovem griču so se 30.10. 1980 na razširjenem sestanku sestali člani osnovne organizacije Zveze komunistov, večina komunistov v krajevni skupnosti, ki so povezani v osnovnih organizacijah OZD, kjer so zaposleni, predsedniki organov krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev ter vodje delegacij. Povod za ta sestanek je bilo pogosto izraženo nezadovoljstvo občanov z delom vseh organov v krajevnih skupnosti, in njihova neinformiranost in pa tudi zadnjih zbor krajanov, ki je pokazal, da v krajevni skupnosti nismo sposobni organizirati akcije za ureditev naših skupnih interesov in potreb. Na sestanku so vsi prisotni zelo kritično ocenili dosedanje delo v krajevni skupnosti — tako delo sveta in skupščine krajevne skupnosti, kot tudi krajevne konference SZDL, osnovne organizacije ZK, osnovne organizacije ZSMS, gasilskega društva ter deta delegacij za zbor krajevnih skupnosti in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V dosedanje delo v krajevni skupnosti na vseh področjih je bil vključen vse premajhne krog občanov in je tako delo in odločanje ostajalo v krogu nekaterih posameznikov, ki pa k temu niso mogli in znali pritegniti širšega kroga občanov. Dogovorili smo se, da je potrebno do sklica letne konference krajevne organizacije SZDL, ki bo 18. novembra, izdelati konkretno oceno družbenopolitičnega odbora krajevne konference szdl, ki mora postati koordinator vsega družbenopolitičnega dela v krajevni skupnosti. Prepričani smo, da imamo tudi na Drenovem griču in v Lesnem brdu sposobne ljudi, ki so se pripravljeni angažirati za realizacijo skupno dogovorjenih nalog. Tudi k delu vseh ostalih organov in organizacij v krajevni skupnosti je potrebno pritegniti čim več občanov. Tako je bil sprejet tudi sklep, da se na vse seje osnovne organizacije Zveze komunistov vabi vse komuniste v krajevni skupnosti in več pozornosti kot doslej posveti obravnavi aktualne problematike v krajevni skupnosti in povezovanju z vsemi ostalimi organi in organizacijami v krajevni skupnosti. ' Spremeniti je treba tudi dosedanji mačehovski odnos do osnovne organizacije ZSMS in ji omogočiti normalno delo. Program, ki ga bo za svoje nadaljnje delovanje izdelala osnovna organizacija ZSMS, naj se obravnava in uskladi v okviru krajevne konference SZDL! Oživili naj bi tudi deta hišnega sveta, ki je pred leti izdelal hišni red in se dogovoril za uporabo in upravljanje prostorov v gasilskem domu. Upravljanje gasilskega doma je bilo dobro zastavljeno in hišni red usklajen z vsemi interesi, vendar je zaradi nesoglasij delo hišnega sveta zamrlo. Ob tem se je potrebno dokončno dogovoriti in tudi pravno urediti prenos pravce uporabe na gasilskem domu. Mnogo več pozornosti je potrebno posvečati informiranosti občanov in na primeren način sproti seznanjati občane z zaključki in s sklepi vseh organov v krajevni skupnosti. M. J. Pionirji so se izkazali Megleno sobotno jutro zadnjo soboto v oktobru. Pa se dež povrhu. Nismo si mislili, da bodo Borovničani resnično urejali cesto v Lašče in Pristavo, k nekaj odmaknjenim hišam. Vendar delovna akcija sodi v program aktivnosti in se vkjučuje v letošnjo akcijo »Nič nas ne sme presenetiti« Zato jih tudi dež ni presenetil in je v težkih vremenskih pogojih na trasi delalo okrog 60 občanov. Bili so predvsem mladinci, nekaj starejših občanov h precej prizadevnih osnovnošolcev. Na mladih svet stoji. To so spet dokazali mladinci in pionirji z borovniške osnovne šole. Brez te udarne sile bi bila ta akcija precej okrnjena, saj se je vabilu na akcijo odzvala le peščica domačinov. Tudi tistih nekaj ni bilo, ki sicer tudi s svojega gozda vozijo po tej poti. Resda bi bilo bolje ki prljetneje kuhati v pravi kuhinji, še posebej ravno tisto soboto, ko je dež celo dopoldne kar dobro padal. Toda kuharji In Intendant so dokazali, da se lahko tudi v takih pogojih na terenu skuha pravi »vojaški« pas ulj. Sredi oktobra je predsednik naše občinske skupščine Vladimir Mejač na skromni, a prisrčni slovesnosti izročil trem zaslužnim občanom državna odlikovanja, s katerimi jih je odlikovalo predsedstvo SFRJ za dolgoletno aktivno družbenopolitično delovanje. Hkrati jim k življenjskemu jubileju, 70. rojstnem dnevu, ki ga vsi praznujejo letos, iskreno čestital. Odlikovanja so prejeli Franja Fefer, Karel Štirn in Janez Brenčič. Franc Levstlc »NI ravno vsa tako, kot smo načrtovali. Temu je v veliki meri kriv dež, vendar ni bilo opravičila. Vsi odgovorni bi poklicani bi morali sodelovati. To je ena od izkušenj in napake bomo morali v bodoče odpraviti, čeprav je danes kar precej narejenega.« Dež ni ovral niti minerjev, ki so morali na več mestih cesto tudi minirati, da bi lahko pod cestišče položili cevi. Vendar, kot sta nam povedala vodja akcije Ernest Kos in Franc Levstik, n bo bili povsem zadovoljni z udeležbo, računali so, da bo na akcijo prišlo še več občanov. Največ pohvale pa so si zaslužili ravno pionirji, za katere je bilo delo v takih vremenskih pogojih kar preveč, naporno. Pa so kljub temu vzdržali. »Tapresneti dež je vsepokvaril,« so po-jamrali udeleženci, »saj bi v lepem vremenu naredili lahko precej več kot smo sedaj. Pa tudi več nas bi bik), čeprav slabo vreme, ko gre za akcijo NNP, ne bi smelo biti ovra za udeležbo.« Bo res zmagal * osebni interes? Odloka občinske skupščine o prenehanju lastninske pravice in **ai pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev na področ)0 :pra zidalnih načrtov na Drenovem griču in na Logu na prejšnji seji zbora^jog ženega dela in zbora krajevnih skupnosti nista bila sprejeta. Oe\erjj. menili, da morata oba odtoka v javno obravnavo v krajevne skuffijL Tako so se 21. in 22. oktobra na Drenovem griču in Logu zbrali već'%,» prizadeti občani in zavrnili sprejem obeh odlokov. Kljub temu, daj^,* družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, so osebrii interesi o^iJJ; vsaj tako je pokazala razprava vplivali na odločitev proti sprejetju te" '»0 lokov. Marsikoga bo zanimalo, kaj ta odloka sploh prinašata, zat L « še naprej na način, s katerim se ne menja njegova oblika in sv°istS«^ do dneva, dokler za premoženjsko pravne zadeve pristojen SPW upravni organ ne izda odločbe, s katero odloči, da ga mora izroč«1 . re (7. člen istega zakona). .*„iiCa Po 8. členu zakona o prenehanju lastninske pravice pa ima pretsni VQz nik zemljišča vkompleksu, ki je namenjen za stanovanjsko gradite^JJ?^ nostno pravico uporabe tolikšne površine zemljišča, kolikor ga P°' jJ8' za zgraditev stanovanjske hiše ali poslovne stavbe, na katerih srna m m konu imeti lastninsko pravico, če sme po zazidalnem načrtu n8J|/ja zemljišču sezidati takšno stavbo. Prejšnji lastnik lahko prednostno<\> P*> uporabe uveljavlja samo na eni parceli, nastali po zazidalnem naen i pogojem, da površina njegovega zemljišča, ki je prešla v družben" , |8p no, dosega površino novonastale parcele, in da ta nova nastala P leži vsaj s površino dveh tretjin na tem zemljišču.« JJj* Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja se lahko doseže =. p sprejemom odlokov o prenehanju lastninske pravice, saj na P^d'T^ odlokov preneha na vseh zemljiščih lastninska pravica, prejšnji laS^L pridobjjo na zemljiščih pravico uporabe. Zemljišča, na katerih je yW|J\ dena stanovanjska gradnja kakor tudi gradnja vseh po zazidalnem predvidenih komunalnih objektov in naprav, pa se prejšnjim la-jj vzame iz uporabe in plača pavična odškodnina po zakonu o razff' prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini. In katere so tj? družbene prednosti tega odtoka? To je pojasnil podpredsednik Iž"" sveta Stanko Ilija. .„ »Po tem odtoku je pridobivanje potrebnih zemljišč veliko hitrep; pomeni, da se komunalno urejanje lahko izvede v neprimernoJn. času, kot sicer, saj je znano, da so postopki o razlastitvi še vedno f saj trajajo lahko tudi po 1 leto in več. Prednost tega odloka je torej» določen kompleks načrtno komunalno uredi ter odda preko javne!!8 čaja zainteresiranim investitorjem. i 4 V kolikor odlok ne bi bil sprejet, bo prišlo do posledic tudi v SKIS — Temeljne enote za stavbna zemljišča, ki predvideva ko"* opremo v obeh kompleksih, t. j. v kompleksu zazidalnega načrta grič in Log — Mole. To pomeni, da se v teh območjih ne bo izvajala načrtovana kor" oprema, s tem pa se bo spremenila vsa politika stanovanjske ifl nalne graditve v občini, saj je mogoče predvidevati, da se bo rJH stališče za sprejetje odlokov o prenehanju lastninske pravice jfl tudi v bodoče, v kolikor se bodo sprejemali novi zazidalni načrti-* Po razpravah v teh dveh krajevnih skupnostih lahko vidimo, da^ čali predvsem osebni interesi s tem odlokom prizadetih občano'1 tisti pravi družbeni interes. Opozoriti pa velja tudi, da so zbori Skupščine občine Vrhnika o navi poročila o delu občinskega javnega pravobranilstva v Lju| sejah 25. in 27. februarja 1980 sprejeli sklep, s katerim so zadol^ svet, da ob obravnavi predlogov za sprejem posameznih zazidaj tov prouči in istočasno z zazidalnim načrtom predlaga zborom SI*, občine Vrhnika v sprejem tudi odlok o prenehanju lastninske v . drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev tega zazidalnega načrta. Pa še eno pomembno in čez čas lahko tudi boleče dejstvo se p0!' vprašanju, če odlok le ne bo sprejet. Zaradi razdrobljenosti stavWJ% se bodo še naprej kljub vsem prizadevanjem, da morajo biti naseli na, da bomo imeli še dovolj zemlje tudi za pridelavo hrane pojavlja cionalna izraba prostora. Namreč, na tistih zemljiščih v naselju, Wi lastnikov, brez sprejetja tega odloka ne bo možno graditi. Pa oC; reče in »šimfa«, da gradimo kar tja v en dan na najboljših zemlji^' < nihče ne briga za dobro urbanistično ureditev. Ravno ta »osebni j teh »prizadetih« krajanov kaže na to kako radi to boleče dejstvo v postavljamo, nismo pa pripravljeni za to tudi nekaj sami ukreniti,' se odpovedali »lastnemu« interesu pa sploh ne pride v pošte*' ___V ni tc it »t Mi 12 Ml I« Mi •i * »< «i p< »o ot 01 Vil Sn Us ks 1; 2 FEFER FRANJA je bila rojena 16. 3. 1910 na Vrhniki. V Delo OF se je vključila takoj po okupaciji Jugoslavije leta 1941. Oblikovala je organizacijo antifaši-stičnih žena na Vrhniki in bila rajonska sekretarka te organizacije. Poleg tega je bila tudi uspešna obveščevaJka. Do jeseni 1944 je bila tov. Franja nosilka aktjvistič-nega dela na Vrhniki. Zaradi njene vloge ji ni bila uresničena želja, da bi odšla v partizane. Oktobra 1944 je bila izdana in aretirana ter do konca vojne zaprta v policijskih zaporih v Ljubljani. Takoj po osvoboditvi se je vključila v družbenopolitično delo in bila aktivna povsod, kjer je bilo delo potrebno. Več let je bila predsednica občinske organizacije ZZB NOV Vrhnika in članica Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. V komisijah občinske organizacije ZZB NOV deluje še sedaj. Tov. Kefer Franjo, borko, aktivistko in družbenopolitično delavko je Predsedstvo SFRJ odlikovalo z redom republike z bronastim vencem. Štirn Karel je bil rojen 15.10.1910 na Vrhniki. V narodnoosvobodilno gibanje se je vključil marca 1942. Deloval je na terenu kot aktivist, nato kot soorganizator narodne zaščite v rajonu Vrhnika, v novembru 1944 pa je odšel v partizane. Delo v narodni zaščiti je nadaljeval tudi po osvoboditvi, ko je bi načelnik narodne zaščite v okraju Črnomelj. Ob svoji funkciji se je odlikoval kot ze o ktiven d u beni delavec in aktivist v tem okraju. Po premestitvi v Ljubljano se je moral zaradi posledic bolezni invalidsko upokojiti. Kljub temu se je ponovno aktivno vključil v družbenopolitično delo v domačem kraju. Ves čas požrtvovalno deluje zlasti v organizaciji ZZB NOV, pri delu z mladimi, pionirji in vojaki. Tov. Karel je človek, ki vsako nalogo, ki mu je naložena, sprejme resno in jo opravi z vso vesnostjo in odgovornostjo. Zaradi navedenih vrlin in uspehov v dosedanjem delu mu Predsedstvo SFRJ podeljuje odlikovanje Red republike z bronastim vencem. BRENČIČ JANEZ je bil rojen 2. 9. 1910 na Vrhniki. V narodnoosvobodilno borbo se je vključil že jeseni 1941. V partizane je odšel leta 1942 in bi do maja 1943 borec Dolomitskega odreda. Do konca vojne je bil nato organizator in vodja narodne zaščite vrhniškem rajonu. Po osvoboditvi je postal načelnik narodne zaščite na Vrhniki. Službena pot ga je nato preko Ljubljane, kjer je bil načelnik oddelka za preskrbo milice, vodila v Kranj, kjer je prevzel dolžnost komandirja milice v kranjskem okraju. Leta 1955 je bil izvoljen za predsednika občine Vrhnika. Odgovorno delo je nato uspešno nadaljeval vse do upokojitve na področju gospodarstva kot direktor Komunalnega podjetja in Opekarne. Ob vseh delovnih dolžnostih je vedno našel čas tudi za družbenopolitično delo, v katerega se vključuje še danes kot aktivni član odbora notranjskih kurirjev in odbora notranjskih aktivistov. Za dolgoletno nesebično delo je borcu, družbenopolitičnemu delavcu in gospodarstveniku ob življenjskem jubileju Predsedstvo SFRJ podelilo odlikovanje Red dela z rdečo zastavo. Pred kratkim pa je prejel »Plaketo SUB NOR Jugoslavije« tudi Vrhničan Franc Širok. Po odpravi OLO-ja je bil tajnik občinskega odbora Vrhnika, nato pa njegov dolgoletni predsednik, in sicer do upokojitve leta 1971. Ves čas službovanja na okrajnem ljudskem odboru in zlasti v času opravljanja dolžnosti na občinskem odboru je zelo veliko pripomogel pri urejanju zadev borcev. Vedno je imel razumevanje za reševanje stanovanjske problematike borcev, kakor tudi za pomoč socialno ogroženim borcem. Njegova zasluga je bila, da je občinski odbor sprejel odtok o dodeljevanju zemljišč za gradnjo stanovanj borcem mimo licitacije in oprostitve komunalnega prispevka. Veliko truda je vložil tudi v urejanje zemljiških in finančnih problemov pri gradnji spomenikov in postavljanju obeležij NOB. Po upokojitvi je prevzel dolžnost člana občinskega odbora ZZB NOV in njegovega sekretariata. Bil je član Komisije za priznavanje posebne dobe. Vse dolžnosti je vestno opravljal do svoje bolezni in zato je prejel »Plaketo SUB NOR Jugoslavije«. FRANC ŠIROK se je v aktivno delo NOB vključil že leta 1941 kot mladinski aktivist do junija 1942, ko je odšel v partizane in postal borec Notranjskega odreda. Še pred odhodom je postal član organizacije SKOJ. 4.9.1943je postal obveščevalni oficir za Notranjsko področje. Tudi po osvoboditvi je služboval v KNO J (obmejni obveščevalec). Po demobilizaciji je prevzel dolžnost načelnika za gospodarstvo na OLO Ljubljana okolica. Nato pa je prevzel do razpustitve okrajev odlžnost podpredsednika okraja. Pc rti, «a Pri 9c da Ar Ve Redne sej' krajevni!1 konferen1* ' Na posvetu v začetku novjjji ko so se predsedniki krajevnih \ Vo. renc SZDLdogovorili, da bod« (i letne seje krajevnih konferenc1 vili že v novembru. Dogovor^ tudi, da bodo povsod temelj^ govorili o delu krajevnih kon^j letošnjem letu. Da pa bodol^ celovitejšega poročila, bodo J prave na konference vkljucJ 69 ostale družbenopolitične om ob. cije in društva v krajevnih '• stih. Ocenili bodo delo po« predvsem pa de^ društev, uličnih in vaškihf2 )L. Ob tem pa bodo tu* dali znotraj O9, % dir nje organov društev, _ ŠZDL. Ob tem pa bodo tudi $ delovanje delegatskega v ,,„traj krajevnih skupnosti vi čevanje njihovih delegatovj ?a( samoupravnih interesnih s" 1 in v zboru krajevnih skupr* Razpravljali bodo o aktivi področju obrambnih pripr* dogovoriti o nadaljnjih akti* akciji NNNP. Sprejeli pa programe dela za prihodni« njem pa bodo konkretno % . naloge, roke ter odgovorne 6 odstotkov. V prihodnjem '^J^njeročnem obdobju pa bodo povečali predvsem proizvod-i>W8n'ene konfekc,ie- Tako povečanje fizičnega obsega proi-*°dnje bodo dosegli z izgradnjo novega obrata za proizvodnjo ">ne konfekcije na Vrhniki jJavedajo se, da je pogoj za ac'j° zacrtanih ciljev tudi Jecanje produktivnosti dela, 2 5*aPie racionalizacij in inovacij Proizvodni proces in smotrna 9ar"zacija dela. Tudi v prihod-srednjeročnem obdobju ldC° Še nadalje izboljševali de-pogoje ter odnose do dela *NedStev «rM rt"'e'° rac'or,alnejše in Aktivnejše zaposlovanje in ,41-^evajo, da se bo število Hklarf h delavcev gibalo v ■'ras 2 naraščanjem fizičnega , Kk/^a proizvodnje s povprečno ,g»pnjo rasti 1,9 odstotka. V pri- !ftVaniih za 'zboljšanje proi-Jli« rezu|tatov pa bodo ome-^ nuktuacijo in izboljšali rela-0t> Tenf'?08 delovne pogoje, levai 8 organizacija si bo priza-tffcL, predvsem za povečanje jjKS JOZD Usnjarna Vrhnika bo rSrift a avoz od 19-5 milijonov do-notte^ v lotu 1981 na 24,5 milijonov grjfcvv letu 1985. JLl Področju zagotavljanja surovin mm nadalie poskušali v čimvečji 1 rsn aaomeščati uvožene surovine ijlii^omaterial z domačimi. Na doli bodo z večjimi dobavite-.j^jjf^ovali dolgoročnejše oblike »Sekata f/1'3,Glecle na pomanjkanje : t*'arln Cll irnuin r» o finmnAnm fenu ifiti do ^ su|,ovin na domačem trgu Lv^an fizičen obseg proizvodna ne bo možno zmanjševati. V TOZD Usnjarna Vrhnika bodo povečali uvoz od 12.700 tisoč dolarjev vletu 1981 na 16.250 tisoč dolarjevv letu 1985. Rast celotnega prihodka bo temeljila na predvideni rasti fizičnega obsega proizvodnje in prodaje ter strukturnih sprememb v proizvodnem programu. Razmerje v delitvi celotnega prihodka bodo spremenili v korist akumulacije, delež sredstev za razširjeno reprodukcijo pa bo ra-stel hitreje kot ostale sestavine dohodka in čistega dohodka, saj bodo lahko le z večjo rastjo lastnih sredstev uresničili načrtovana investicijska vlaganja. Realni osebni dohodki se bodo povečali le v skladu s povečanjem produktivnosti dela, vendar tako, da bo dohodek na delavca rasel hitreje kot osebni dohodek na delavca. Se nadalje pa bodo razvijali sistem delitve osebnih dohodkov, tako da bodo zagotavljali odvisnost od rezultatov lastnega in skupnega dela. Obveznost temeljne organizacije za finansiranje skupne in splošne porabe pa bodo temeljile na sklenjenih samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela z ustreznimi skupnostmi. V obdobju 1981—1985 je pred njimi torej vrsta nalog, ki pa jih bodo morali uresničiti, saj temeljna organizacija lahko le z uresničevanjem temeljnih smeri razvoja in ciljev zagotavlja svoj stalen razvoj in trajno povečanje dohodka, s tem pa tudi svoj obstoj. C. G. Usnjarska poklicna šola se je začela Več kot 15 let je minilo, odkar je končala s poukom poklicna usnjarska šola v Domžalah. Ves ta čas usnjarji niso imeli šole, ki bi izobraževala mladino za usnjarske poklice, če seveda izvzamemo Tehnično srednjo usnjarsko-galanterijsko šolo, ki vzgaja usnjarske in usnjar -sko-galanterijske tehnike. V letošnjem šolskem letu pa se je le nekaj premaknilo. V sodelovanju s Centrom srednjihšol iz Domžal so začeli v Industriji usnja na Vrhniki izobraževati ob delu za poklice: usnjar — strojar, usnjar—obdelovalec in usnjar — dodelo valeč. Za izobraževanje teh poklicev se je odločilo 22 delavk in delavcev iz TOZD Usnjarna Vrhnika. Pouk imajo trikrat tedensko v popoldanskem času v prostorih osnovne šote Ivana Cankarja, ki jim je z razumevanjem odstopila učilnico. Splošno izobraževalne predmete: strokovno računstvo, slovenski jezik in samoupravljanje s temelji marksizma predavajo delavci Centra srednjih šol iz Domžal. Strokovne predmete: kemijo, poklicno tehnologijo, usnjarske stroje in naprave, varstvo pri delu in osnovne organizacije pa predavajo strokovnjaki iz Usnjarne, tako bodo sami usposobili strokovne kadre za opravljanje srednje zahtevnih del v strojilnici, obdelovalno in dodelovalnici Izvažajo na vse celine LIKO Vrhnika izvaža izdelke treh TOZD — TOZD Tovarne stolov, TOZD Tovarne vrat in TOZD Primarna predelava ne le v ZDA, temveč sega njeno področje že po vsem svetu. Po obsegu proizvodnje, usmerjene v izvoz, prednjači Tovarna stolov, še vedno največ izdelkov — sedežnega pohištva — izvaža v ZDA in Kanado, vse močnejši pa postaja tudi izvoz v evropske države in Avstralijo. Zlasti v Evropi so v letih 1979 in 1980 razširili področje izvoza v več evropskih držav, povečal pa se je tudi obseg izvoza. Trenutno izvažajo svoje izdelke v naslednje evropske dežele: na Finsko, Švedsko, Dansko, Norveško, v Anglijo, na Nizozemsko, v Belgijo, ZR Nemčijo, Francijo, Švico, Italijo, Avstrijo in Španijo. TOZD Tovarna vrat izvaža predvsem v Avstrijo in ZR Nemčijo, TOZD Primarna predelava pa v Italijo. Z ozirom na asortiman pa je TOZD Primarna predelava edina, ki izvaža tudi v države v razvoju, pretežno v sredozemske in arabske države. Količinsko se je povečal izvoz v Evropi, predvsem na Finsko, v Ho-landijo in na Dansko, zmanjšal pa v ZR Nemčijo. Ponovno je oživel izvoz v Anglijo in na Norveško; prvo pošiljko pa so odpremili tudi v Španijo. G. C. V LIKU ocenjujejo, da je bilo letošnje prvo polletje za prodajo njihovih izdelkov na domačem trg u izjemno konjunkturno. Povpraševanje je bilo večje od ponudbe in to predvsem za vratna krila v furnirani izvedbi. Poleg starih kupcev so se pojavili tudi novi, doslej nepoznani kupci, predvsem s področja Makedonije in Kosova. Prodaja gradbenemu podjetju za objekte z montažo je bila v obsegu prejšnjih let. Prodajne cene so rasle skladno s povečevanjem stroškov za nabavljene surovine in repromateriale, kar velja za vrata in vratna krila, izdelana po naročilu po posebnih pogodbah. Tudi potrebe trgovine so bile izjemne. Tako je prišlo do situacij, ko tudi po daljšem času niso bli v stanju blaga dobaviti ter je prihajalo do storno naročil, predvsem pa se je blago odpremljalo z daljšimi zamudami, kar je neugodno vplivalo na medsebojne odnose. Prodajne cene vrat, ki so se uporabljale za prodajo iz zaloge, so zamrznjene po sporazumu, ter jih ni bilo mogoče spremeniti. Zato ni bilo mogoče prodajati vseh proizvodov, ki so bili predvideni v planu proizvodnje in prodaje za leto 1980. Zato je bila rentabilnost prodaje trgovskim podjetjem dokaj nizka, posebno še, ker so cene v I. polletju nenormalno naraščale in to predvsem pri obloženih ploščah in podbojih. Na prodajo, proizvodnjo ter končno tudi na finančni rezultat je negativno vplivalo pomanjkanje materialov, ki se uporabljajo v proizvodnji vrat. To so predvsem vezane plošče, neokor plošče, lesonit ter končno tudi pomanjkanje ostalega repromateriala. Navedenega materiala ni bilo v zadostnih količinah; prihajal je prepozno, večkrat pa je bi tudi slabe kvalitete. Prodaja ostalih proizvodov kot so žamenje, lesni odpadki ter žagan les je potekala normalno, brez zastojev. Cene teh proizvodov so bile na nivoju cen ostalih proizvajalcev ter v mejah, ki jih dovoljujejo predpisi. Kljub vsem tem navedenim težavam, ki so se pojavljale v I. polletju, se poslovanje lahko oceni kot pozitivno, kar dokazuje tudi polletni finančni rezultat. Računajo pa, da bo druga polovica leta uspešnejša z oziroma na to, da se obeta boljša oskrba z materiali, poleg tega pa bodo korigirali tudi cene za prodajo stavbnega pohištva. I. P. 4 d* V sindikatu morajo biti aktivni vsi delavci t 4 m V naši občini je okrog 4800 zaposlenih, od "*) P« je nekaj več kot 4600 delavcev vkijuče-v 47 osnovnih organizaciji zveze sindlka-*?v- Le neznaten del delavcev ni vključenih v .e*o sindikatov in to so predvsem delavci, ki •o zaposleni pri obrtnikih. Na nedavnih obč-PJh zborih so v večini osnovnih organizacij golili nova vodstva. »S predsedniki osnovah organizacij smo imeli ie dva posveta, na • ?*forih smo se pogovarjali o težavah, s kate-j^l se srečujejo pri svojem delu. Poglobljeno spregovorili o oblikah sodelovanja z ob-2**lm vodstvom, o vplivih stabilizacijskih "Krapov, o tem, kako so delavci Informirani o •jtepudarsklh spremembah. Tudi v razgovo-jr v vseh osnovnih sredinah smo ugotovili, jj* še marsikje na sindikalne organizacije gie-J7j° bolj postrani ter, da delavci ne poznajo ^Novejših gospodarskih ukrepov, predv-r**) pa ne vedo, kako se ti ukrepi odražajo v *W)ovlh sredinah. Ugotovili smo tudi, da še ne r*na)0 področja delovanja Zveze sindlka-(j?v>« je na začetku pogovora o aktivnosti v finski Zvezi sindikatov povedal predsednik finskega sindikalnega sveta Andrej Vldo- Poudaril pa je, da glede na to, da je v osnovnih ■edinah še dokaj skromno število aktivistov, ki so ukrepov se v občini odražajo predvsem v kemični, elektro in usnjarski industriji. Kljub opredeljenemu stališču, da morajo vsi subjekti 50 odstotkov učinkov devalvacije prenesti v dohodku, OZD ugotavljajo, da to ni možno, saj se čuti nenehni pritisk uveljavljanja višjih cen preko samoupravnih sporazumov, ki imajo elemente izsiljevanja, vendar do sedaj še ni bilo primera, da bi katera OZD tak primer prijavila, ker se bojijo, da bi v takem primeru lahko ostali brez surovine. OZD ocenjujejo, da so v prvem polletju dosegle dobre rezultate, čeprav ti rezultati v večini primerov niso rezultat večje produktivnosti in razgovori so potrdili ugotovitve in analize o polletnih rezultatih gospodarjenja, ki jo je izdelal izvršni svet. ™'ov in glede na naloge, ki jih čakajo; so si zadali ai?go, da bodo takoj pričeli bolj tesno sodelovati to!* Kot ka28, DOdo P°skušali dejavnost po-JjjjJ*™ z osebnimi kontakti, zato so na predsed- *u občinskega sindikalnega sveta že zadolžili [jpsamezne člane občinskega vodstva za posa-j e*ne osnovne organizacije. Že v tem kratkem PriH«1(0 de,uie novo vodstvo, so občutili težave J} delu, saj se v osnovnih sredinah niso držali do-^°vorJenih rokov za izvršitev nalog, »če hočemo, T "orno lahko uspešno opravljali naloge,« pravi ^rej VidiviČ, »moramo nujno motivirati čim u^Jo število delavcev za delo v sindikatu, jih l P°sobiti za delo, vzpostaviti ustrezne oblike "municiranja in doseči večjo disciplino in odgo- ^"ost pri delu.« j> r*d kratkim so predstavniki občinskih druž-ojopolitičnih organizacij In občinske skupščine p?***ll naše organizacije združenega dela. Iz-IfaTtovili so najbolj pereča vprašanja, kise pojav-s^ ukrepi v zvezi z gospodarsko stabilizacijo, ol~/* 3Eff2VEMBER 1980 NAŠ ČASOPIS 5 JjBNG - iskanje novega gledališkega izraza 1 -j "ssnica je, da človek s svo-^/,n delom preoblikuje, predelava In bogati lastno zgodo-dok, "J0-—zgodovino svoje vrste, if/oii 8ko se tudi zgodovina umet-jvflj »Mi (umetnost sama!?) Izbral aie za zgodovino človeka. mi "c" gledališče. Toda gledate/' M '6 tUdi "UZija' kak°r 'e ,lo\i 2'vljenje temeljni princip 'a št! rezultat človeškega proi-j/rt *Jianja. Človeške vrste — 'iui%L vrste- Ve|ia morda tudi mi **ar za zgodovino, da umet- i si K>at ustvarja človeka? Fanta- >zm koti Jože ValentiČ 1 na Misel! Gledališče proi-g^la človeško vrsto? Vsa-■a *9a od nas. Našo vrsto. Živ- gi '8ce je življenje. Gledališče je no- a*taio iz obredov • rituala, v ^»davnini. Ritual je proizvodnja smisla človeške 1 n-Ste" Je nJen° samozavedanji .T G,«la«4ce je kot ritual do n?0zavedanje vrste. Je 6 s J^'n prisvajanja sveta in po-od f^eznikov v njem. Grobo in Ta '^obzirno. Svobodo na iib> J*cun nesvobodnih osebkov (S Osvajanja. Nas samih. Naša fjfc 04,8 na racun na*e ne-;X°bode- Svoboda nujnosti. $ °Je samozavedanje. "0t,jj Sale leto dni je od takrat, ko se z množico plakatov najavilo , wečno novo gledališče. Plakati onffl k sodelovanju vabili vse /,05oh ■ e' ki i'h zanima gledališče, <8r. Dliubljali so nekaj novega, za-irfrt ive9a Je Srečno novo gledališče te obljube izpolnilo? Kaj *avzaprav želijo ti mladi, kak-je njihov cilj? Kakšen je re-■oji, u|tat, ko potegnemo črto pod to )0,rjyo leto delovanja skupine, ki 0''!pa okoli 40 boli ali mani stalnih okoli 40 bolj ali manj stalnih n°v. Tri gledališke predstave, Isk a' Poez'ie ie popotnik LK°zi atomski vek, radijska igra 'iaPlJa, almanah poezije Bela Jj'Zantema, sodelovanje na iL?6h proslavah v občini in še kaj Pj'se našlo. Od 6. do 11. oktobra a ^kupina del te svoje dejavnosti Pokazala na Tednu Srečnega 7 o e9a gledališča, pokazala ^edvsem sebi in svojim kole-^0m-, saji večine Vrhničanov, kdo * zakaj, to, kar delajo mladi iz iihove sredine, ne zanima. Pa ^ bili večeri, ki so jih pripravili, nekaj so jih izpolnili tudi gostje, prav zanimivi in prav tako tudi pogovor, ki je potekal pred začetkom prireditev. V preteklih letih so gledališke skupine na Vrhniki delale s poklicnimi režiserji. Pri Srečnem novem gledališču delate kot režiserji sami člani skupine, amaterji. Zakaj tako? Jože Valentič: Ko smo se zbirali, smo se dogovorili, da bomo sami vodili skupino. Počutili smo se dovolj sposobni in želeli smo si svojih lastnih ustvarjalnih možnosti, lastnega ustvarjalnega procesa. Ko je pričelo z delom amatersko gledališče Argos, smo se na ZKO dogovorili, da naj bi naprej, ker ni bilo domačih režiserjev, povabili poklicne režiserje, ki naj bi vodili skupine in jih usmerjali, ob pripravi predstave pa naj bi strokovno vodili tudi tisti, ki bi pozneje sami želeli režirati in delati. Vendar to ni bil pravi način. Ti režiserji so nato iz leta v leto postavili le eno predstavo, ki naj bi bila spektakel, vsa sredstva so se stekla v to predstavo, vsi tisti domači entuziasti, ki so želeli delati, pa so bili nekoliko odrinjeni na strah. Ko se je skupina oblikovala, ste si razdelili tudi zadolžitve. Eni so predvsem igralci, drugi režiserji, tretji so v tehnični skupini. Brane, ti se ukvarjaš z lučmi. Od kod ti potrebno znanje? Brane Žilavec: Nekaj imam izobrazbe, imam-tehnično elek-tro šolo, nekaj pa je talent. Ti je všeč delo v skupini? Brane: Všeč mi je, ker tukaj srečam ljudi, s katerimi imamo podobne poglede, nazore, želje, ker smo prijatelji. Če skupino veže tudi prijateljstvo, ne samo skupno delo, ima več možnosti, da obstane. Jože me je pripeljal k amaterskemu gledališču Argos, ko je še obstajalo. Želel sem delati in tukaj se mi je ponudila priložnost. Marja Slavec: V skupini sodelujem kot igralka, pa tudi pri drugih stvareh. Prišla sem, ker imamo mnogo prostega časa. Nisem upala, da bom postala igralka ali kaj podobnega, vendar me gledališče zdaj zanima bolj kakor prej. Drugače gledam na gledališke predstave, tudi druge, ker vem, kako nastaja predstava, kaj vse je treba vložiti vanjo. Poleg tega ti gledališče da veliko tudi za samo življenje. Znebiš se strahu, nervoze pred drugimi ljudmi, lažje vzpostaviš kontakt. Ni naš namen, da bi iz mladih naredili igralce, temveč vsaj dobre gledalce gledaliških del, ki bi znali ločiti dobro od slabega, ki bi znali razumeti gledališče. SNG je priložnost, da se srečamo na isti valovni dolžini. SNG-jevci z željo po ustvarjanju v svojo sredo vabimo velike duhove gledališča kot so: Freytag, Meier-hald, Stanislavski, Artaud, Brecht, Smešno; rekli smo, da gremo na beg. Ne kdaj, ne kako in tam, samo ta ali oni je šel na beg. Pod kožo se vrine spoznanje, da je možno, čeravno trenutno najti rešitev. Vsakdo, ki se /e ponoči trepetajoč oblačil, koval prazne načrte, je občutil slast, vero, da se spreminjajo dogodki in on sam. Lokomotive brze v noč, na morjih barke, na širnih planjavah tova metulj srebrnih kril. Srečen je, veter ga nosi sem in tja, nevidna roka se z njim poigrava — vendar je srečen, ker leti. Bežali smo pred enakimi jutri, pred izrabljenimi igricami, pred spoznanjem, da bivanje za nekatere pomeni večno začudenje in grozo. Prišel je ponoči k meni, me prebudil in zaupno prišepnil: nZdaj grem, videl boš, da me ne ujamejo več, drži se!« Napol v spancusem nekajzamrmral. Drugo jutro smo videli, da Igorja ni več, nič neobičajnega se nam ni zdelo. Pač je šel na beg. Dnevi so tekli, fantje so se vračali, sklonjenih glav, drugi spet razigrani, kakorkoli, vračali so se. Igorja ni bilo, leto, dve. Odšel je na dolgo, dolgo potovanje. Včeraj, mislim, da je bilo včeraj, je pod oknom bloka stal fant, kratko postrižen in je boječe mežikal proti temi. Ne vem, kaj mi je bilo, da sem ga vprašal: »Si mogoče na begu?« Presenečeno je pogledal, se obrnil in odšel v noč. — Tekst Franja Frančiča, ki ga je komisija predlagala za sodelovanje na republiškem srečanju literatov začetnikov. Beckett in druge naše (življenjske) probleme s starši, v šoli, v delovni organizaciji, probleme s samim seboj, naše ideje in fantazije. Ob svojem času je Ivan Cankar dejal: »Raj ni moj dom, pot je moj dom!« SNG ne bo delal gromozanskih prevratov, velikih revolucij. Tudi nima vzgojno pedagoškega smotra. Kdor se vidi v distanci (v razliki do samega sebe), se spremeni. Prisvajanje ali proizvodnja sta obojestranska, za posameznike v SNG, za SNG kolektiv in družbo. NJko Nikolčič SNG s čuti ustvarja Čute, nove, idejne In duhovne asociacije. Njegovi proizvodi so novi ljudje. Bogati ljudje, bogata vrsta. Je morda tudi to iluzija? V pohodu v neznano, novo SNG računa na iskanje novih oblik komuniciranja, izražanja, iluzij, podvojenih, potrojenih Iluzij. »Pa čeprav te) poti ni nikoli konca,.« kot pravi Ivan Cankar. Amaterizem v gledališču je lahko zelo raznolik. Lahko gre za tardicio-nalno uprizarjanje nekih manji zahtevnih gledaliških tekstov, lahko gre za iskanje nekega novega gledališkega izraza. Niko Nikolčič je v svojem predavanju, ki ga je namenil vsem, ki se amatersko ukvarjajo z gledališčem, ločil dva načina: »igarti se gledališče« in »igrati v gledališču«. Kam spada Srečno novo gledališče? Jože: Naše gledališče se je že od vsega začetka odločilo za iskanje, ne za nek totalen eksperiment, tem- DAN SONCA, TI PA IZGINJAŠ RJAVO Še vedno nosiš to, kot takrat, tisti dan, ko si stopil rjavo v moj svet. Zdaj, ko je tak čas, da stebrički kostanjev so razprti, zdaj, odšel boš rjavo. Kaj naj storim, da boš ostal? Ko so taki dnevi, ko mi je žal za vsak list, za vsak cvet, ki se razpre brez mene. Taki dnevi, da diši španski bezeg, poglej, saj nisva preštela vseh tulipanov, rdečih tulipanov. In vse to cvetje in vse te trave..-. Neskončni beton, sivi pločnik povsod, še v meni. Naj grem s teboj zelene trave štet, naj grem, ko je zdaj, ko je tak čas, da stebrički kostanjev so razprti, ko je tak čas, da šmarnice bodo same, same, same... Slavica Petrovič več iskanje novega gledališkega izraza. Zdelo se nam je, da amatersko gledališko gibanje daje ustvarjalcem možnosti za to, ker ni vezano na repertoar, nima obveznosti, ki bi skupino časovno vezale. Lahko se preda res dolgotrajnemu študijskemu delu ob predstavi, ki jo pripravlja. Radi pa bi gledališče tudi čim bolj približali občinstvu, zato s predstavami mnogo gostujemo, vendar ne v institucijah, temveč igramo na prostem ali v prostorih, ki niso namenjeni gledališkim predstavam. Tako želimo razbijati preteklo predstavo, da mora biti gledališče ustvarjeno ravno na odru. Niko Nikolčič: Srečno novo gledališče je pred letom pričelo s svojim delom na zelo agresiven način, vsaj ljudje so govorili tako. Niso bili vajeni na to, da se neko amatersko gledališče pojavi na tak način, z vsemi temi happeningi in množično produkcijo. V gledališču smo razmišljali, od kod ta agresivnost, ki seje najprej niti sami nismo zavedali Ugotovili smo, da je bilo dosedanje ljubiteljsko gibanje na področju gledališča vse preveč mlahavo, zaprto samo vase in usmerjeno le na določen krog občinstva. Ko ljudje gledajo amaterske predstave, jih ne gledajo v celoti, tdmveč gledajo ljudi, ki jih poznajo. Nam pa to ni všeč. Hočemo, da ljudje gledajo predstavo v celoti Da smo agresivni, smo ugotovili šele pozneje, ko so nam to očitali, vendar mislim, da je to dobro, čeprav smo na ta način izgubili tisto publiko, ki je hodila gledat sosede na odru. Iz istih pobud, vendar zavestno, smo se odločili za to, kar imenujemo ateističen teater. Vemo, da ljudje gledajo gledališko predstavo kot iluzijo, vse, kar se na odru dogaja, ni res, ne razmišljajo pa o tem. da je gledališče tudi nekaj resničnega, živ ustvarjalni organizem. VIDA CURK Slovesnost ob 20-letnici bralnih značk Letos praznujemo 20-letnico tekmovanja za bralne značke. 17. septembra je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani posebna slovesnost. Tam smo se zbrali učenci—značkarji in mentorji iz cele Slovenije. Iz šol občine Vrhnika smo bili izbrani štirje zastopniki. Uvodno besedo je imel tov. Miloš Mikeln. Govoril je o začetkih tekmovanj za bralne značke. Za njim je prevzel besedo predsednik Zveze bralnih značk Slovenije profesor Jože Zupan. Povedal je nekaj lepih besed o knjigi, naši vsakdanji spremljevalki. Gost na slovesnosti je bil tudi pesnik Tone Pavček. Spregovoril je kot predsednik društva slovenskih književnikov. Mladinska knjiga je v imenu mladih bralcev izročila priznanja avtorjem besedil in ilustratorjem knjig in slikanic. Zveza prijateljev mladine pa je podelila posebni plaketi pobudnikoma tekmovanja za bralne značke Stanku Kotniku in pokojnemu Leopoldu Suhadolčanu. Program sta popestrili folklorna skupina iz Raven in baletna skupina iz Pirana. Z odlomki iz Bevkovih 'del so igralci iz Horjula zaključili prireditev. Velika udeležba prijateljev knjige je odkazala, da je le-ta vse bolj priljubljena med jnladimi. Tekmovanje za bralno značko namene razširja samo znanja, ampak nam je tudi v zadovoljstvo in razvedrilo. ZVEZDANA ANTONjJEVIČ, 6. B LIT.-NOV. KROŽEK OŠ BOROVNICA FILMSKO GLEDALIŠČE ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA Program za mesec DECEMBER 1980 ■ s Jugoslovanski film Ci. Paskaljevića — »Posebni tretman« — CANNES 80 --PU1JS0 Ameriški film — »TV MREŽA« Prancoski film »DISKRETNI ŠARM BURŽOAZIJE« — Film LUIS Bunuela Konec oktobra je bilo v Cankarjevi knjižnici 9. srečanje pesnikov In pisateljev z ljubljanskega področja, tokrat prvič na Vrhniki. Na razpis je prispelo devetnajst tekstov in tričlanska žirija, ki so jo sestavljali Vida Curk, Dragica Anastasov in Brane Grabeljšek, je v ožji izbor Izbrala 7 prispevkov, ki so jih v zaokroženem izboru predstavili člani dramske skupine SNG iz Vrhnike. Vsem udeležencem so predstavniki ZKO izročili knjigo našega pisatelja Karla Grabeljška »Učiteljica«, ki je nedavno izšla. Mod avtorji z najboljšimi teksti je tudi Vrhničanka Slavica Petrovič. FOTO: M. BOVČIČ NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI Slavica Petrovič STROKOVNE KNJIGE Barlovv C: The third world Bertoncelj I.: Predavanje in govorništvo Boje E.: Pregovori in reki na Slovenskem Broz J.: Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita Cerkno Cibic B.: Znižujmo visok krvni pritisk Crna gora Davies H.: Beatli Dedijer V.: Novi prilozi za biografiju J. Broza Tita Delitev po delu Državna uprava Fortič B.: Pljučni rak na koncu cigarete Fortič B.: Uživanje tobaka — naslada in zlo Jugoslovanska glasbena dela Kardelj E.: Zveza komunistov Jugoslavije Karlson P.: Biokemija Kašanin M.: Žiča Kidrič F.: Prešernov album Krajevni leksikon Slovenije IV Ljudstva sveta. VI Messner J.: Kartner Heimatbuch Mlada generacija v boju za nadaljnji razvoj..... Na vrh sveta Ocvirk A.: Evropski verzni sistem in slov. verz Pahor M.: Bazovica Perat J.: Odločitev v puščavi Pri nas bomo zibali Priročnik za izdelavo srednjeročnih plandv OZD gospodarstva Radenovič P.: Praktikum iz opšte sociologije Samoupravljanje v združenem delu Sitar S.I Jurij Vega Stevanovič M.: Rekreativna nastava Šetinc F.: Po Titovi poti Tomšič V.: Ženska v razvoju soc. samoupravne Jugoslavije Toplak L.: Osnove civilnega prava. II. Urejanje delavskih razmerij v pravilnikih Varstvo narave Varstvo spomenikov Zadravcc F.: 'Elementi slov. moderne književnosti LEPOSLOVJE Mladinsko: Arhar T.: Ogenjček Hofman B.: Ringo Star Suhodolčan L.: Pra Matija ali bučmari Vošnjak M.: Častna pionirska, tako je bilo Za odrasle: Ingolič A.: Moje pisateljevanje Jakopin G.: Veronika Levstik F.: Zbrano delo. XI Ravnikar-P. S.: Ko se je dan videl skozi noč Remec M.: Prepoznavanje Zidat P.: Odklonjeni človek Zupan V.: Komedija človeškega tkiva Fritz E.: Pesmi Gorše M.: Stiskalnica Kne M.: Ko bo s čudovito gladkim gibom Minatti J.: Pesmi Šalamun T.: Pesmi Zlobec C: Glas Čas smrti. I—IV Izgubljeni svet Igral je tudi sleparjem H.: Vse ima svojo ceno Prevodi: Čosič D. Doyle C Gion N.l Kirst H. Mrožek S.: Leteči slon V srbohrvaškem jeziku: Kapor M.: Od sedam do tri Lasič Ž.: Burduš Manojlovič L.: Bon-ton Manojlovič L. Manojlovič L. Manojlović L. Manojlovič L. Simmel J. M.: Stryjkowski J. Crveni meteor Meteor sa žutom mašnom Osmi patuljak Potkivacniea jaja Može i bez kavijara Krčma Werfel F.: kriv je ubijeni, ne ubiea NAŠ ČASOPIS NOVEMBER 1 Kolesarska dirka po ulicah Vrhnike šD Partizan Vrhnika — kolesarska sekcija, je v nedeljo, 19.10.1980 ob 10. uri dopoldne, priredila po vrhniških ulicah kolesarske dirke. Sodelovalo je 42 tekmovalcev z Vrhnike, iz Ljubljane, Horjula, Logatca in JLA, ki so bili razporejeni na — starostnih kategorij. Na startu so bili najštevilnejši pionirji. Veselje jih je bilo gledati, ko so se od začetka do konca dirke zagrizeno borili za boljša mesta. Za dirko mladincev je bil značilen dvoboj med Simonom Arsičem in Leopoldom Kajičem ter zasledovalcem Miranom Škarjencem. V tem vrstnem redu so tudi privozili na cilj. V članski dirki je takoj po startu potegnil predstavnik JLA, mladi Banja lučan Tomo Benkovič. Že je kazalo, da bo z lahkoto zmagal. Tedaj pa sta se v divji vožnji pognala za njim Oušan Ratkovič in Zoran Gale, ki sta se mu približevala in ga nekaj krogov pred ciljem ujela. V ciljnji ravnini pa je bil vendarle najhitrejši Benkovič. Pri mlajših veteranih so si najboljša mesta razdelili Franc Najdič, Miro Miklavčič in Gabriel Jelovšek. V dirki starejših veteranov (40—45 let) je že na samem začetku z dobro vožnjo nekoliko potegnil Vrhničan Tines Suhadolnik, ki si tudi v nadaljnjem poteku dirke ni pustil odvzeti najboljšega mesta. Za drugo mesto sta se borila tekmovalca Horjula ' Franc Končan in Janez Gabrovšek. Z boljšo taktično vožnjo je Končan osvojil drugo mesto. V zadnji dirki veteranov je startal najstarejši 65-letni kolesar Milan Ži-rovnik iz Ljubljane. Od samega starta je začel obračati pedale s tako hitrostjo, kot da noče priznati svoje starosti. Zmagal je z veliko prednostjo. Za njim je pripeljal 48-letni Loga-čan Jože Jerina. Tretje mesto pa je dosegla edina predstavnica žensk Meta Miklavčič iz Vrhnike, ki je ob burnem pozdravljanju gledalcev vozila dirko. S tem je prebila led in v prihodnje pričakujemo večji odziv žensk na takih in podobnih kolesarskih dirkah. Trije prvourščeni iz vseh dirk so prejeli medalje. K uspešni organizaciji so prispevali tudi sodniki, predvsem pa inž. Tone Fefer, ki je dobro vodil celotno tekmovanje. » Zlato medaljo so podelili tudi udeležencu te dirke, lanskoletnemu in letošnjemu najtežjemu tekmovalcu in junaku Vršiča-Vrhničanu Pavlu Kovaču, ki mu za njegovo atraktivno vožnjo z 72 let starim dvokolesom veljajo naše čestitke. To pa tudi zaradi tega, ker kot mehanik neumorno popravlja dirkalna kolesa našim tekmovalcem. Da je ta kolesarski dan Vrhnike potekal v tako športnem vzdušju, je veliko pripomogla skupina mladih radioamaterjev Mladinskega kluba iz Vrhnike, ki je po zvočnikih seznanjala gledalce o poteku dirk in zmagovalcih; vmes pa je za dobro počutje predvajala narodne pesmi, ki so odmevale po vrhniških ulicah. REZULTATI Pionirji od 10—14 tet 4 krogi 1 mesto Marko Gale 5.39,1 2. mesto Tomaž Krištof 5.40,0 3. mesto Sandi Petkovšek 6,02,3 Mladinci od 15—18 let 10 krogov 1. mesto Simon Arsič 9.45,2 2. mesto Leopold Korpič 9.45,3 3. mesto Miran Skrjanc 10,07,0 Člani od 18—35 let 10 krogov 1. mesto Tomo Benkovič 8.56,0 2. mesto Dušan Ratkovič 8,56,6 3. mesto Zoran Gale 8.57,1 Veterani — A od 35—40 lat 6 k rogov 1. mesto Franc Najdič 5.33,2 2. mesto Mro Miklavčič 5.38,4 3. mesto Gabrijel Jetovsek 5.43,2 Veterani— B od 40—45 let 4 krogi 1. mesto Tiie Suhadolnik 5.59,0 2. mesto Franc Končan 5.59,2 3. mesto Janez Gabrovšek 6.00,0 Veterani — C od 45—50 let 4 krogi 1. mesto MlanŽirovnik 6.10,8 2. mesto Jože Jerina 6.22,8 3. mesto Meta Miklavčič 7.28,4 S starta kolesarske dirke po ulicah Vrhnike. — Foto: M. Borčič Strelci začeli z rednim delom Z redno dejavnostjo je že začela vrhniška Strelska družina. V domu krajevne skupnosti imajo vsak torek od 18. do 20. ure in vsako nedeljo od 9. do 12. ure treninge. K sodelovanju vabijo vse, ki jih ta šport zanima. Pripravljajo pa se tudi na izvedbo občinskega ekipnega tekmovanja, ki bo 23. novembra v počastitev dneva republike. 21. decembra pa bodo organizirali občinsko prvenstvo za posameznike v streljanju z serijsko zračno puško v počastitev dneva JLA. Obveščajo, da bodo prijave za tekmovanji sprejemali še pol ure pred pričet kom. KAREL ŠTIRN Košarkarski turnir »Vrhnika 80« Košarkarski klub Vrhnfea Je 27. in 28.9. organiziral košarkarski turnir »Vrhnika 80«, ki naj bi postal tradicionalen s prehodnim pokalom. Prvi del turnirja je bil na vrsti v soboto, 27.9. Tadel je bil namenjen mladim košarkarjem in košarkaricam in hkrati priložnost za vrhniške košarkarske delavce, da pregledajo, v koliki meri lahko na te mlade ljudi računajo v prihodnjih selekcijah. Turnir so začeli mlajši pionirji z Vrhnike in iz Logatca. Po boljši igri v drugem polčasu so zmagali Vmničani, z rezultatom 23:15. Sledila je tekma med pionirkami Borovnice in domačinkami. Slavile so vrstnice iz Borovnice z Predsednik KK Vrhnika podeljuje priznanja najboljšemu domačemu igralcu Miroslavu Bizjaku. rezultatom 16:9. V kategoriji starejših pionirjev so Logat-čani povsem nadigrali domačo vrsto s 47:27. Tudi kadeti-nje Vrhnike so morale priznati premoč kadetinj iz Cerknice, ki so zmagale z 48:35. V tekmi kadetov Vrhnike in Krašiega zidarja so povsem zasluženo slavili domači igralci, ki so svoje vrstnike iz Sežane premagali z rezultatom 87:64. Mladinci pa so visoko izgubili z mladinci iz Sežane z 79:124, vendar je ekipa domačih mladincev nastopila brez polovice igralcev, ki jih niso mogli nadomestiti mlajši in manj izkušeni kadeti. Zadnje srečanje med veterani Vrhnike in V. P. 5312 je odpadlo zaradi nenadne in nerazumljive odpovedi vojaške ekipe, prireditelj pa ni mogel v enem dnevu najti ustrezne ekipe, ki bi se lahko enakovredno kosala z vrhniškimi old bovsi Ogled filmov s košarkarsko tematiko in posnetkom profesionalne tekme med BOSTON CELTIC in CINCINNATI je gotovo pomenil višek prvega dela košarkarskega turnirja. V nedeljo, 28.9., pa je bi na vrsti turnir, na katerem so sodelovaje ekipe Vrhnike, Cerknice, Fructala in Libele — JESENSKI KROS Vsi učenci naše šole smo imeli kros na Dražici. To je vasica blizu Borovnice. Tovariš telesne vzgoje nam je najprej razložil, kako bomo tekli. Ogledali smo si progo. Speljana je bila v obliki črke U. iz Vsake skupine so tekle najprej deklice, nato še dečki. Dežurni učenci in tovarišice so poskrbeli, da je vse potekalo po pravilih. Na cilju so vsakemu povedali, kateri po vrsti je. Prvi trije iz vsake skupine so dobili diplome. Čez nekaj dni smo najboljši tekači odšli na občinsko prvenstvo na Vrhniko, kjer smo se dobro odrezali. ALENKA GABROVŠK, 5. B. « LIT.-NOV. KROŽEK Oš BOROVNICA Tekme balinarjev Na balinarskih igriščih društva upokojencev Vrhnika je bilo v nedeljo, dne 26. 10., dopoldne spet živahno. Izvedle so se zaključne tekme prvenstva Vrhnike za posameznike. Ostali so še 4 nepremagani tekmovalci od 32 nastopajočih, ki so se pomerili v dveh polfinalnih in dveh finalnih tekmah. Vreme jim je bilo ta dan zelo naklonjeno. V jutranjih urah so prihiteli mladi in starejši balinarji, da so očistili in uredili balinarska igrišča, izobesili slovensko in vrhniško zastavo, kot se za tako tekmovanje spodobi. Iz vrst vrhniških balinarjev so se javili sodniki — amaterji: ki so vodili tekmovanje. Medtem pa so prihajali občani in posedli okrog tekmovalne arene. Kot prva sta začela tekmovati Vinko Laventič in Slavko Lajič, ki sta že v dosedanjih tekmah izločila več kandidatov za visoke uvrstitve. To tekmo pa je dobil Laventič laže kot je bilo pričakovati in se uvrstil v finalno borbo. Kot druga tekmovalca sta nastopila Janez Krvina in Janez Malavašic. Obetala se je zanimiva borba. Prvi je prišel v vodstvo Krvina, nato pa ga je Malavašic z dobro igro dohitel in še pustil za seboj za 3 točke ali punte, kot se temu reče. Prva polovica tekme je tako pripadala Malavašiču. Od tu naprej pa se je začela dramatična borba za zmagovalca. Ko je videl Krvina, da mu zmaga že uhaja iz rok, se je v teh trenutkih izkazal pravega borca. Umiril je živce in tudi Malavašiča. Igral je preudarno in v težkih trenutkih igral najboljše. Izbijal je nasprotnikove krogle iz igre in dosegel potrebne točke. Dohitel ga je v času, ko je Malavašiču bila potrebna za zmago samo še 1 točka. V zadnji igri pa je prvo kroglo igral najboljše in s tem zmagal. Tudi v finalni tekmi z Laventi-čem za prvaka Vrhnike si Krvina Janez z dobro igro ni pustil odvzeti najboljšega mesta in zmage. Za 3. mesto sta tekmovala premagana iz predhodnih iger Lajič in Malavašic. Slednji je tudi v tej igri pokazal svoje kvalitete. Naslov prvaka Vrhnike — zlato medaljo in aplavz gledalcev — je osvojil: Janez Krvina; srebrno medaljo si je priboril Vinko Laventič, bronasto medaljo Janez Malavašic in četrto mesto in diplomo pa Slavko Lajič. KAREL ŠTRIN Celje. Žreb je odločil, d a so se v prvi vrsti srečali na otvoritveni tekmi Člani Vrhnike in Cerknice. Prvi polčas je pripadel ekipi Vrhnike, kije povsem nadigrala ekipo Cerknice. Ta je bila okrepljena z bivšim članom Slovana iz Ljubljane 207 cm visokim Božom Nelcem. V drugem polčasu je ekipa Cerknice postopoma zniževala razliko, dokler ni v zadnjih minutah povedla in kljub vsem naporom domačih igralcev zmagala z 69:68 in se tako uvrstila v finale. Drugo srečanje je bilo glavno presenečenje turnirja. Favorizirani igralci zveznega ligaša Libele so podcenjevali ekipo Fructala iz Ajdovščine in tako klonili z rezultatom 105:95. V popoldanskem času so se srečali v malem finalu tako igralci Vrhnike in Libele. Kakovostna razlika je bila več kot očitna, to je bilo poigravanje mačke z miško. Celjani so zmagali kar s 123:73. V velikem finalu je bilo kakovostno razmerje podobno kot v malem. Fructal je s polovično močjo in zmlajšimi igralci premagal Cerknico z 107:75. Tako je bil vrstni red članskega turnirja naslednji: prvo mesto je osvojila ekipa Fructala iz Ajdovščine in prejela v last prehodni pokal IU V. Drugo mesto si je priborila ekipa Cerknice, Iretje Libela in četrto domača ekipa. Najboljši igralec turnirja je bil Stane Premrl, član Fructala, najboljši strelec Mitja Muha, član Libele, najboljši domači igralec pa Miroslav Bizjak. Vsi našteti igralci so dobili pokale, medalje in diplome. Slednje so dobile tudi vse nastopajoče ekipe. Če ocenjujemo turnir» Vrhnika 80«, potem ne moremo mimo nekaj ugotovitev. Turnir je organizacijsko in košarkarsko uspel. Ugled košarki na Vrhniki se je s tako močno zasedbo na turnirju spet vrnil. Gledalci, v obeh dnevih se je tekmo ogledalo preko 2500 ljubiteljev te lepe igre, so ponovno dokazali, da zanimanje za košarko na Vrhniki ni zamrlo, kot bi morda kdo mislil. Nam, ki delamo tako ali drugače za vrhniško košarko, pa je turnir povedal še nekaj več. Pokazal nam je, da nas čaka še več dela kot v preteklosti. Razviti bo treba namreč mrežo po vsej Notranjski, da zberemo vse najbolj perspektivne igralce. V Borovnici se zida nova telovadnica, vemo pa, da je Borovnica vedno dajala vrhniški košarki dobre igralce. Tudi priložnosti, ki nam jo ponuja v bližnji prihodnosti zgrajena osnovna šola v Dragomerju, ne smemo zanemariti. In končno — z velikim upanjem pričakujemo bližajočo se sezono, ko vrhniški člani po nekaj letih neigranja ponovno nastopajo vdrugi slovenski košarkarski ligi. Prepričan sem, da je realno pričakovati v nekaj sezonah vstop v prvo slovensko ligo, kar je največ, kar lahko doseže ta generacija igralcev. Potem lahko upamo, da vrhniška košarka ne bo zgolj statirala, kot sta-tira že nekaj let, pač pa bo ponesla ime Vrhnike preko občinskih meja. MARJAN SEDEJ Alpski smučarji o delu v pretekli in o pripravah na novo sezono Sekcija za alpsko smučanje, ki je vključena v ŠD Partizan, je v pretekli sezoni nadaljevala delo s cicibanskimi in pionirskimi selekcijami, začeto pred štirimi leti. Glede na dosežene rezultate v predhodni sezoni, smo si v obravnavani sezoni 1979-80 zadali precej zahtevne naloge tako na področju kvalitete kot na področju množičnosti ter vzgoje novih strokovnih in organizacijskih kadrov. Najprej pogljemo dosežene rezultate pri delu z ob6nskimi selekcijami, ki vključujejo tudi tekmovalce iz Borovnice in Loga oz. Dragomerja, ki so sestavljene iz sledeSh kategorij tekmovalcev: Telmovalk tekmovalcev Starejše in mlajše mladinke in mladinci 8 Starejše pionirke in pionirji 14 Mlajše pionirke in pionirji 20 Cicibanke in cicibani 23 Skupaj 65 Vsi omenjeni tekmovalci so sodelovali na petih medobčinskih tekmovanjih v okviru notranjske tekmovalne skupnosi, ki zajema tekmovalce iz občin Logatec, Cerknica, Postojna, Ilirska Bistrica in seveda Vmnike. V okviru tega tekmovanja smo že drugo leto zapored kot ekipa premočno zmagali, pa tudi posamezniki so zasedli skoraj polovico najboljših mest v posameznih kategorijah in sicer. Cicibanke: 1. Darja Mož ina, 5. Damjana Sveta Cicibani: 1. Jernej Krašovec, 2. Janez Barbo, 3. Klemen Stojanovič, 4. Mrko Gabrovšek, 5. Matjaž Sluga Mlajše pionirke: 1. Barbara Verbič, 2. Barbara Barbo, 3. Regina Suhadolc, 5. Anita Ogrin Mlajši pionirji: 1. Matjaž Baje, 2.Marko Rijavec, 4, Miha Rijavec, Starejši pionrji; 1. Boris Brenčič, 4. Milan Ogrin Mlajši mladinci: 3. Peter Petrovčič Starejše mladinke: 3. Maja Baje, 4. Jana Ogrin Starejši mladinci: 3. Milan Garafol, 5. Robi Sluga Ekipno: 1. Vrhnika 2074 točk, 2. Postojna '1118 točk, 3. Snežnik 545 točk, 4 Logatec 367 točk. 5. Pivka 139 točk Najboljši tekmovalci in tekmovalke so sodelovali tudi na rogaških in republiških tekmovanjih, kjer so kljub močni konkurenci in visokem nivoju slovenskega alpskega smučanja uspeli tudi z uvrstitvami od desetega od dvajsetega mesta. Tako so si pridobi i tudi ugodne jugotočke in si izboljšali možnosti za start vprihodnji sezoni. Tako imamo letos kar šest (6) tekmovalcev oz. tekmovalk (lani le dve) z direktno pravico nastopa na vseh republiških tekmovanjih insicer: Jugo točk Vrhunski razred Brenčič Boris 151,16 Garafol Darja 171,88 Starejše pionirke Verbič Barbara 180,21 Barbo Barbara 193,10 Mlajša pionirka Suhadolc Regina 202,68 Cicibanke Možina Darja 277,34 Tudi še deset ostalih teki valcev in tekmovalk ima leti možnosti, da se prebijejo v oi njeno grupo najboljših, saj temi le malo zaostajajo. Ti nam je lani uspelo, da smo raz« rili kvalitetni vrh in sta prvič tekmovalec in ena tekmovi celo v vrhunskem razredu imata tako pravico nastopal med najboljšimi našimi smu" Doseženi rezultati na podn kvalitetnega smučanja nas kakor zavezujejo k še re šemu delu in nam nalagajo no' naloge vprihodnji sezoni. Na področju množičnosti _ skupaj z ZTKO Vrhnika organi* rali tečaje smučanja v času zV skih šolskih počitnic, občil pionirsko prvenstvo ter občii sindikalno prvenstvo. Pri tem P na žalost nismo uspeli zaj» novih mladih tekmovalcev, zaW se bomo morali letos nedovrni v prvi vrsti potrdititi in nadomei zamujeno. Preteklo sezono je uspešno deloval tudi sodniS odbor, ki je sodeloval pri orga zaciji tekmovanj v okviru občil11 ter Notranjske in ljubljanske tel movalne skupnosti. Pri tem n8 je uspelo v veliki meri angažir' tudi starše tekmovalcev, K? bomo morali v bodoče še prakticirati. Pomanjkanje kadrov predsti Ija tudi pri naši sekciji precejš probleme, predvsem zaradi tet ker smučanje zahte vacebdnef odsotnost od doma. Danes seli cija vključuje 4 učitelje smučar! in 11 vaditeljev smučanja, od Mj terih pa aktivno dela le dobra pij lovca, letos pa bodo trenersk? tečaje končali tudi trije trend kar je za nadaljnji kvalitetni raztf nedvomno pomembno. 90 ra^ liš J * hodf »S In kakšni so naši cilji v prih sezoni: olji — nadaljevati strokovno de' *u z ožjimi selekcijami in tem t* «r movalcem omogočiti čim bolj*1 str pogoje za trening na snegu, j Pa — pridobiti nove mlade tek) p« movalce iz vrst cicibanov in m U vključiti v redno delo selekcij, J < — s skrbjo za množično* R| obdržati tudi bivše tekmovalce i| ga jih usmerjati v kadre za organizS cijsko in strokovno delo — primerno se organizirati P posameznih področjih, glede n vedno širše potrebe pri nadal' njem razvoju alpskega smuča nja in pri tem zajeti tudi čim staršev Da mislimo zadane si nalofl tudi doseči, kaže dosedanje de' v pripravah na bližajočo se sez" no. Tako najboljši pionirji pion' ke, termladinci in mladinke red"' dvakrat tedensko trenirajo že <* meseca maja dalje in so tako'j žično resnično dobro pripravljen1. Svoje sposobnosti so preizkusi1 tudi na republiškem krosu v R* dovljici, kjer so med atleti iz ceH Slovenije dosegli tudi v tek' vidne uvrstitve (Verbičeva 1" mesto med pionirkami in Rot 1$ mesto med pionirji). Letos srn" ob razumevanju Osnovne šol* Ivana Cankarja, ki nam je dala ri* razpolago kombi, uspeli tudi ve« . ali manj rešiti problem dragj|N». prevozov In so se tako najbolj'1 lahku tudi za nekaj dni mudili treningu na snegu na Ledina' nad Jezerskim, kar bo nedvomf1' mnogo prispevalo, da se bod" lahko čimprej vključili v zimsK* tekmovanja. Seveda pa vsi težk< pričakujemo sneg na Ulovki, Kf bomo lahko v delo vključili tu* vse najmljaše bodoče tekmoval' ce. A I K ŠAHOVSKE VESTI Vrhniški šahisti v republiški ligi Ravno v letu, ko vrhniški šahisti slave 55-letnico svojega delovanja, so dosegli *J največjih uspehov. Na kvalifikacijah za slovensko ligo so premagali vse svoje naspf( ke. In se tako uvrstili v republiško tekmovanje. Rezultati: Vrhnika — Novo mesto 5,5:0,5; Novo mesto — Vrhnika 3:3; Vrhnika — I 3,5:2,5; Kranj — Vrhnika 3,5:2,5. Čeprav je bil v drugem kolu kvalifikacij rezultat neodločen, so zaradi boljših rezu1 na prvih deskah postali zmagovalci. Hitropotezni turnir Na 9. hitropoteznem turnirju ŠD Vrhnika je sodelovalo 14 šahlstov. Zmagal je Mat* Stojan z 12,5 pred Hadalin Bogomirom z i i. in Sodjo Janezom z 9. točkami. Na 10 turnirju pa je sodelovalo 15 šahistov. Zmagal je Gostiša Leon s 13. točkami Mihajlovičem z 10,5 točke ter Hadalin Bogomirom in Milavcem z 10. točkami. Po 10. kolih vodi: Hadalin Bogomir s 123 točkami z 10. turnirjev pred Gostiša Le"^ ki ima 118 točk z 8. turnirjev Obvestilo 22. novembra ob 9. uri šahovsko društvo Vrhnika organizira 4 hitropotezno prve"' Notranjske za posameznike v počastitev Dneva republike. Vabimo vse šahiste. udeleže prvenstva. V ponedeljek, t decembra, pa se že začne vsako prvo nedeljo v mesecu šah"' sobi doma JLA hitropotezni turnir za hitropotezno prvenstvo SD Vrhnika za leto ^vember 1980 naš časopis PISMA OBČANOV lete* ome aj l T# rsd nt t' vaim lu I sarf ičafl; Irofl vs« snej no*1 snK aniJ i zW insk insrj im P z4 :ak« vrni; les* m« gan* ŽW i teK nar žira W sta", jšrif eg« se*' aii l w ip» rsK' ieij' •x* Ddf det tek j|* tek Zimska služba pa taka Večletna praksa je pokazala, da se je treba na z im -sto službo pripraviti pravočasno. Za krajevno skupit Log je to delo opravljal Rus Franc. On je vse 9«vne ceste preoral, takoj ko je padlo več kot 10 cm ^ega. Vedno pa je oral zvečer in če je bito potrebno * v ranih jutranjih urah. Če bi letos padel sneg nepričakovano, bičbvekše nekje razumel. Toda že od sobote se je vleklo slabo vreme. Bili so dani res vsi po-9°)i, da smo lahko pričakovali sneg. Kljub temu pa naša krajevna skupnost, svet KS ni pravočasno poskrbel za pluženje snega. Mislim, da se le malokdo zaveda kakšna je to gospodarska škoda. Vseeno, ali !e škoda majhna, ali velika; naši občani so te ljudi 8volili na vodilna mesta v KS in zato naj nosijo tudi n8ko odgovornost, vsaj moralno, če že ne materialne. LUDVIK ROŽNIK Odprto pismo komunalnemu podjetju Vrhnika Pred približno dvanajstimi leti je v krajevni skupnosti Vrhni-**> v neposredni bližini naselja od Opekarski ulici, prostorov klovne organizacije IGRAD in blizu vasi Sinja gorica nastalo 0(*agališce odpadkov. Nastalo je v nekdanjem glinokopu, ki *ie napolnil z deževnico in spremenil v nekaj metrovglobok baier, v katerem se je naselilo 5—6 vrst rib. Od začetka zadnje avtoceste Vrhnika—Ljubljana so se v neposredni HIPI smetišča nastanili graditelji te ceste, saj ta teče v nepolni bližini, poleg tega pa so tu še cesta I. reda Vrhni-Ljubljana in lokalna cesta Vrhnika—Sinja gorica. Se-""ta je odlagališče nastalo brez soglasja krajanov kljub nevredni bližini naselja. Nato odlagališče odlagajo občani Vrhnike in okoliških vasi 8arni, pa tudi Komunalno podjetje Vrhnika vozi odpadke iz flospodinjstev, iz obratov družbene prehrane, gostišč in ho-'*ja »Mantova«, med največje uporabnike odlagališča pa so-Sft IUV oziroma TOZD usnjarna in obrat »Ščetinama« ter jj*atere druge OZD oziroma TOZD iz občine. Na odlaga-"sče se stekajo tudi fekalije iz greznic občanov, dela naselja "^Ljubljanski cesti in Opekarski ulici ter fekalije iz greznic ?*anov Vrhnike In drugih naselij, ki jih ti odvažajo na odlaga-"Ke z ustreznimi vozili. Razne kisline in maščobe iz TOZD ^njarna (namakanje in luženje živalskih kož) ter obrata "Sčetinarne«, pomešane z ostanki hrane, fekalijami, raznimi °1'> razredčili in barvami iz drugih delovnih organizacij, so po-PH pravo leglo podgan ter izvor neznosnega smradu in za-s,r"pitev zraka na precejšnjem območju, saj izhlapevanje slupanih snovi, ki se sproščajo pri razkrajanju vseh teh odsekov, povzroča pri nekaterih prebivalcih vokolici smetišča ločine v dihalih in vnetje grl. Prav tako pa povzroča tudi zastrupitve reke Ljubljanice in potoka Tojnce. Vse intervencije delegacij KS Vrhnka in KS Sinja gorica, Ribiške družine Vrhnika ter posameznikov pri pristojnih oranih (občinski skupščini in njenih organih, OK SZDL, OK ~ks In Komunalnem podjetju Vrhnika) so bile zaman, zato je *e lansko leto predsednik Ribiške družine Vrhnika tov. Mar-'an Ahčan (po ustni izjavi čuvaja odlagališča) brezpravno in Protizakonito sam zamašil iztok iz bajerja v Ljubljanico, zaradi se je pričet nivo,vode vbajerju dvigati. Komunalno po-jNe Vrhnika, čeprav je z a to vedelo oziroma bi moralo vede-Pa ni ukrepalo vse dotlej, ko je začelo poplavljati objekte gradbenega podjetja, ki gradijo avtocesto in so oddaljeni od 6aierja ie nekaj metrov. Torej je bilo Komunalno podjetje pristno ukrepali, oziroma pričeti prazniti bajer. zato je vspora-*"nu z Ribiško družino izkopalo nov odvodni kanal v potok ^°jnca sredi vasi Sinja gorica. Tudi tokrat krajani o tem niso j"i obveščeni, kaj šele da bi jih zaprosili za soglasje (verjetno '*9a tudi ne bidali). Novi kanal pa je povzročil, da se je smrad razjlrii v samo vas Sinja gorica in možno je iz tega sklepati, j-aie bila večja skrb posvečena ribam v Ljubljanici kotpapre-6iyalcem, ki žive v neposredni bližini. V začetku meseca maja letos, nekaj dni pred pričetkom sP*iščanja vode iz bajerja, se je pri meni oglasil načelnik 0đdelka za gospodarstvo tov. Ilija Stanko ter me obvestil o "°vem kanalu in me vprašal če se s takšno rešitvijo strinjam. ^Srn imam namreč poleg stanovanjske hiše, ki je v nepolni bližini bajerja, ribnik skozi katerega teče voda iz po-^ka Tojnca. Razložil ml je (takrat je bil kanal že napravljen Vendar še zaprt), da Ribiška družina ne dovoli izteka neposredno v Ljubljanico. Ker je pretila nevarnost še večjega po- plavljanja in onesnaženja okolice in zrakasem na predlagano rešitev seveda pristal, vendar s pripombo, da kanal še tri dni ne odpro, v tem času pa bi lahko popolnoma zaprl dovod v moj ribnik, ker ni ventila. Z mojim predlogom za tridnevni rok se je tov. Stanko strinjal in o tem osebno obvestil direktorja Komunalnega podjetja, načelnika splošnega odseka v tem podjetju in tajnico direktorja, da bi ju ta opozorila, če bi jjrva dva pozabila na dogovor. Čeprav je ta dogovor sprejelo tudi komunalno podjetje Vrhnika, pa so iztok vode v kanal odprli že po 23 urah. Vodostaj v potoku Tojnca je pred začetkom praznjenja bajerja bil nad normalo, zato v tako kratkem času nisem mogel videti ali mi je res uspelo dotok hermetično zapreti. Nepremišljeno dejanje Komunalnega podjetja oziroma njihovo nespoštovanje dogovora pa je povzročilo, da je v mojem ribniku poginilo nekaj tisoč rib, od tega cca 1300 dvoletnih krapov. To je ugotovila tudi posebna komisija, ki so jo sestavljali dva inšpektorja Skupščine občine Vrhnika, predstavnik IUV TOZD usnjarna Vrhnika, načelnik splošnega odseka Komunalnega podjetja Vrhnika in gospodar Ribiške družine Vrhnika. Nastali problem oziroma nadaljni pogin rib smo po dogovoru s to komisijo skušali preprečiti z začasnim zaprtjem izteka vode in dovodom čiste vode iz vodovodnega omrežja. Vendar pa to ni več pomagalo, ker je koncentracija strupa bila že prevelika in je ribnik že bil praktično brez živih rib. Prav ta komisija si je še enkrat v istem sestavu prišla ogledati posledice (ribnik je bil med tem časom že hermetično zaprt) in se sama prepričala o popolnem poginu rib. Povsem razumljivo je, da sem od kršilca dogovora in povzročitelja pogina vseh rib tj. od Komunalnega podjetja Vrhnika pričakoval samoiniciativnost pri dokončni rešitvi nastalega problema, saj je bilo to njegova dolžnost, a tega po petih mesecih še ni storib. Situacija se je zapletla še mnogo dlje, saj ko sem 26. septembra letos po telefonu vprašal načelnika splošnega odseka Komunalnega podjetja (ker je bil direktor odsoten) kdaj in na kakšen način nameravajo povrniti povzročeno škodo, se je tov. Jamnikar naredil povsem nevednega, saj me je vprašal, kaj so mi storili. Spomnil sem ga na pogin rib v mojem ribniku in odgovoril mi je, da o tem ne odloča on sam in se mora o tem pogovoriti z odgovornimi. Takšno ravnanje delavca Komunalnega podjetja ponovno dokazuje,, da pogin tako velikega števila rib zaradi malomarnosti oziroma nespoštovanja dogovora sploh ne predstavlja reševanja vreden problem. To mojo trditev pa bi rad dopolnil še s tem, da se je tov. Jamnikar že pri pregledu ribnika obnašal neodgovorno, saj je pred komisijo zanikal, da bi bil obveščen o dogovoru za tridnevni rok prestavitve začetka izpuščanja vode iz bajerja v izkopani kanal. Ko pa sem ga spomnil, da ga je o tem osebno obvestil načelnik oddelka za gospodarstvo SO Vrhnika tov. Stanko, pa je obmolčal. Koliko časa bo Komunalno podjetje Vrhnika še rabilo, da mi bo odgovorilo na moje vprašanje o povračilu škode ne vem, saj me do danes 5. novembra 1980 še nise obvestili o nikakršni odločitvi. Rad bi pripomni! še to, da pri iztoku vode iz bajerja v potok Tojnco ni prišlo, razen širjenja smradu, do večje zastrupitve zraka, ker je v času najmočnejšega iztekanja neprestano deževalo. Pri spremljanju vseh teh dogodkov pa verjetno upravičeno ugotavljam in se sprašujem naslednje: — zakaj je Komunalno podjetje Vrhnika izročilo ključ iztočnega ventila gospodarju Ribiške družine, saj je samo odgovorno za pravilen iztok vode iz bajerja in tako verjetno skušalo prenesti skrb in odgovornost na Ribiško družino po tistem znanem srbskem pregovoru »brigo moja predji na drugoga«, čeprav bi vsi odgovorni morali vedeti, da se po tem pregovoru v naši samoupravni socialistični družbi ne smemo ravnati; — zakaj oziroma kako je Komunalno podjetje moglo in smelo ignorirati KS Sinja gorica in njene družbenopolitične organizacije in se na nesamoupraven način lotilo reševanja pereče problematike šele takrat, ko jim je voda že tekla v grlo; — če bi Komunalno podjetje odprlo odtok iz bajerja neposredno v Ljubljanico, bi sicer prišlo do večje zastrupitve le-te, a zelo dvomim, da bi prišlo tudi do pogina rib, saj je Ljubljanica veliko večja in se zato tudi hitreje razredči, še zlasti ker je v kritičnem času bila precej iznad normalnega vodostaja; — zakaj je Komunalno podjetje Vrhnika pri reševanju problema več pozornosti posvetilo ribam in ne ljudem, čeprav je dobro vedelo, da bo s svojim ravnanjem razširilo zastrupitev zraka, ni pa moglo vedeti, da bo prav takrat tako dolgo deževalo in se s tem povsem slučajno izognib večjim posledicam; — zakaj Komunalno podjetje ne reagira na škodo nastalo s poginom rib, ki jo je povzročita z nevestnim delom oziroma kršenjem dogovora, saj verjetno dobro ve, da za nastab škodo moralno in materjalno odgovarja; — kako lahko na odgovornih mestih delajo ljudje, ki so ' skregani s socialističnim načinom mišljenja in dela in še zlasti — kaj in kako delajo v Komunalnem podjetju Vrhnika delavski svet, osnovna organizacija ZK in samoupravna delavska kontrola in dovolijo takšno »samoupravo«, ki žeprehaja v anarhijo, ne samo v opisanem primeru, temveč še v mnogih drugih, saj bi v delu Komunalnega podjetja Vrhnika lahko nanizal še vrsto dejanj, ki jih blago rečeno imenujem »svhjari- )e"' Bogomil Gaberc-Huso Vrhnika Opekarska ulfca 51. URNIK V TELOVADNICI ŠPORTNEGA DRUŠTVA PARTIZAN VRHNIKA Pričclaseje redna vadba v telovadnici ŠD Partizan po skupinah od 1.11. 1980 dalje. V želji, da se občani Vrhnike v čimvečjem I ti ,evilu pridružijo športnim aktivnostim posredujemo urnik: ^ONEDELJEK j TOREK SREDA Četrtek petek SOBOTA Košarka Pionirji